95. Sfefilka. f Llobljail, f srodo, Z8. aprila 1915. XLVIII. lelo. .Slovenski Narod' veljt v Ljubi;«*! \- m dotu dostavljen: v uprtvniStvu prcjemia: ćele leto naprtj . . • . K 24 — ćelo !eto naprcj . t . . K 22-— pol leta „ • • • • • 12*— pol leta » • • • • , lt'— četrt leta » .>**.** . 6'— četrt leU » •>•.'•$. # 550 Dopis! naj a« frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uređnlitfoi Knaflova olica iL 5 (v pritličju levoj teleloa At 34. Iifcafa vsak đaa ivrter 1xvi*ib*1 aeđel|e !■ praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala VTSta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavništvu naj se pošiljajo naroenine, reklamacije, inseratl Lld, to je administrativne stvari ni Po*amexna Atevilka v«l|a 10 vtnarfev. ———— Ka pismena naročita brez istodobne vposlatve naročnžne se ne ozira. „Narodna tlakarca* telefon at SS. .Slovenski Narod" velja po posti: la Avstro-Ogrsko: za Nemčljo: ćelo teto skupaj naprej . K 25*— ćelo leto naprej . . . K £•*— na mesec „ « » • • 2*30 ćelo leto naprej . . . . K M. .. Vprašanjem j?!ede Jnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znaalta. Upravnlštvo (spodaj, dvorišče levo), Kaaflova ulica £t 5, teletom št 33« Svetovna vojna. Naš podmorski čoln je potopil franeosko oklopno križarko „Leon Gambetta". — Rusi so zopet ustavili svoje napade ob Uzsoku, — Srditi boji pri Vpernu. — Nemci so uplenili 50 strojnih pušk. — Nemški uspehi v Argonih in v Pre- trskem gozdu. OFICIJELNO POROČILO MOR-NARISKEGA POVELJSTVA. Dunaj, 28. aprila. (Kor. urad.) Poveljstvo vojne mornarice objav-lja ta-le komunike: Podmorski čoln U 5, čegar poveljnik ie linijski poročnik Juri vitez Trapp, je v Jonskem raorin torpedira! franeosko oklopno križarko »Le-on Gambetta« in jo potopil. (Francoska oklopna križarka »Leon Gambetta« je sestr^ka ladja oklopnic »Viktor Hugo« h xJules Ferry«. Zgrajena 1. 1901 ie imela 12.550 ton prostornosti ter je bila 147 m dolga in 21 m široka. Armirana s 4 topovi kalibra 19 cm, 16/16 cm in 24/47 cm topovi, je razvijala z 29.000 konjskimi močmi 23 morskih milj brzine. Posadka je štela 711 mož. Naš podmorski čoln U 5 je bil zgrajen 1. 1909. in je torej eden naših najstarejših podmornikov.) Privatna poročila o poginu franeoske oklopnice. Rim, 27. aprila. (Kor. urad.) »Agenzia Stefani« javlja iz Brindisi-ja: Danes ponoći je 20 mili od Santa Maria di Lenca neki avstro-ogrski podmorski čoln torpedira! franeosko oklopno križarko »Leon Gambetta«. Del njene posadke so resili. Santa Maria di Lenca je itali-janska mornariska postaja v naijuž-nejšem delu »italijanske pete«, v provinciji Puglia. Kraj nesreće se na-haia že v odprtem morju 20 milj od- J dalien od obale. i Rim, 27. aprila. (Kor. urad.) »Agenzia Stefani« poroča 'z Brindi-zija: Oklopno križarko »Leon Gambetta« je v zadnji noči okoli nol 2. kakih 25 mili južno od Sante Maria di Lenca avstrc-ogrski podmorski čoln V. torpedira!. Križarka ;e zape-Ijala. da bi se ne potopila, na r-ercino. Več nego sto oseb posadke so resili. Ribiški čolni so jih prepeliali v prostore za osohie semafora v Santi Maria di Lenca. Rim. 27. aprila. 'Ker. urad.) »Tribuna« poroča iz Lecce: Križarka »Leon Gambetta« je bila 20 milj od italijanske obali zadeta od torpeda. V riipu katastrofe je m"tel na po-moč postaini račelnik semaforja v Santa Maria di Lenca,ki je bil na licu mesta, z eskadrilo, ki je bila pred Santo Mario di Lenca stacionirana. Francoska križarka »Leon Gambetta«, ki je bila močno nagniena in ni mogla uporabljati brezžičnega brzojava, se je dala gnati od široka. »Gambetto« so zapustili in je ladja izginila. Francoski častniki smatrajo da je križarka izgubljena, ker je bila luknja. ki jo je napravi! torpedo, silno velika. Voda je vdrla v prostor za stroje. Rim, 27. aprila. (Kor. urad.) »Agenzia Stefani« javlja iz Brindisi-ja: Vsled nuine potrebe, da se nudi pomoč ponesrečencem z oklopne križarke. so bile iz. Brindisija in Ta-ranta odposlane italijanske torpe-dovke in druge ladje, da se udeleže rešilnih del. Doslej je bilo rešenih 60 oseb. Rim, 27. aprila. (Kor. urad.) »Agenzia Stefani« poroča > Brindi-zija: Dozdaj dognano števi'o rešenih mož posadke »Leona Gambette« znaša 10S. Rim, 27. aprila. (Kor. ur.) »Tribuna- piše: Mornariško ministrstvo niina nobenih podrobnosti o torpediranju križarke »Leon Gambetta«. ?amo to vedo, da je kakih sto oseb rešenih. Pomožne ladje in zdravniki so se odpcljali iz Tarenta. ^Tribuna« misli, da je odplul avstro-ogrski podmorski čoln, ko se ie /danilo, iz Kotora, ki leži 150 milj od Santa Marije di Lence, ter da se ie vozil po dne-\\ nad vodo, ne da bi se bil potopi!, ker so italijanski parniki v tej okolici pogosto signalizirali avstro-ogr-ske podmorske čo-ne. Ob solnčnem za^odn se je moral podmorski čoln potopiti in se dvigniti tekom noči zonet na površie. Niegova akcija je bila omeiena. Že do'go je bilo znano, da so tri francuske križarke tipa »Ormbetta« križarile med inalimi otr-ki med otokom Krfom in Italijo v raionu 4S do 80 milj. Slabo vreme, vliprno morje in megla so podpirali akcijo podmorske^a colna proti fran-coskim boinim ladjam. Koristnost podmorskih čohiov v pomorski vojni se torej vedno bolj potrjnie Pod-nior^ki čoln je o^eriral ponoći ob svitu lune. RUSI 5O ZOPET PRENEHALI Z NAPADI NA UZrOK. Danai, 27. anrila. (Kor. urad.) Uradno razglašaio dne 27. aprila cpoldne: Na ćeli fronti nobenih posebnih dogodkov. V nekaterih odsekih srditi topovski fcoji. V Karpatih so Rusi zaerkrat zonet ustavili svole, z veliKinii ix-g':r?ami združene napade proti na-šlrr poz»c;«nm ob prelazu Uzsok i*!i v V7h^co !ežečih soređnjih frontnih odseJ:š!i. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Kofer, ftnl. S POLJSKOGA BOJIŠCA. Berolin, 27. aprila. (Kor. urad.) Poročiio VVoltfo^ega urada: VeJIki glavni stan dne 27. aprila. Vzbodno bojišče: ' Položaj na vzhodu ie neizpre-menjen. Vrhovno armadno vodstvo. V KARPATIH. Mir vlada na nekaterih delih naše fronte, je 26. t. m. prekinil silen artiljerijski boi. Kaj pomeni to ži-vahnejše delovanje naše artiljerije, se še ne da spoznati. Lepo pomla-dansko vreme pač vabi k živahnej-.sim akcijam. V Gozdnatih Karpatih je sovražnik r>° brezuspešnih in iz-gub polnih naskokih na naše pozicije vzhodno od prelaza Uzsok ustavil svoje napade. Dvomljivo je, ali bo ruska pasivnost tu trajala dolgo. Vrha na obeh straneh doline Ora\ve, Zvinin in Oštri vrh, ki so ju naše čete zavzele, sta trdno v naših rokah. Na srednjepoljskem in severno-poljskem bojišču vlada še mir. Silno neugodne talne razmere otežkočajo več je akcije. Iz Enerjesa poroča »Pester Llovd«: Pri občini Szobos je naša režka artiljerija zbila neko rusko le-talo tipa Sikors. To letalo je izredno močno. Na njem so bili 4 piloti, od katerih so bili trlje mrtvi. Voditelja aparata so naši voiaki vjeli živega, * • BOJI V BUKOVINI. Iz Gurahumore poročajo: Zadnji ruski napad pri Zaleszczykih je bil pred vsem določen za sondiranje avstrijskih pozicij. Artilerijski o^enj je ime! namen zakriti izpremembe na ruski fronti. Pri Ottvniji so se pri-čeli poziciiski boji. * PRI TRET.H ARMADI. »A Nap« poroča iz vojnega po-ročevTalske?fa stana: 2e več dni se mudimo na najbolj eksponiranem mestu v Karpatih, pri tretii armadi. Armadni poveljnik Boroević nas je prisrčno sprejel ter nam označil dva armadna zbora, ki sta prestala težke a uspešne boje in ki jih sedaj obisku-jemo. Najprej smo prišli do graške-ga armadnega zbora, kateremu po-veliuje korni poveljnik fml. Kraut-uald v. Anirau. To so skoz in skoz prvovrstni, izborni, pravi elitni vo-jaki iz Štajerske, Kranjske in Koro- ške, ki junaško in navdušeno branijo meie Ogrske. V Bartfi vlada absoluten mir. Prebivalstvo se ie izvečine vrnilo. manjši del prebivalstva pa se bo še vrnil, kljub temu, da stoji sovražnik komaj 10 km od mesta. Naš položaj pa je tako ugoden, naše pozicije so tako moćne, nasprotno pa je slabši položaj Rusov in njih nezmožnost tu tako očiten, da se prebivalei mirno in z zaupanjem vračajo. Ob Saroški meji se sploh ne boje novega prihoda Rusov, dasiravno je sovražnik ravno tu naigloblje vdrl na ogrska tla. Na podlagi dosedanjili izkušenj in opazovanja razmer se da brez-dvomno konstatirati to-le: 1. Ruska ofenziva v Karpatih se je končala j> končnim neuspehom. 2. Ne da se več dvomiti, da r.a§a artilieriia nadkriljuje rusko. 3. Premor v karpatskih boiih. ki je posledica retabliranja ruskih čet, se obrača za nas vedno na bolje, ker Rusom ocitno primanjkuje municije. Sam sem opazoval to dejstvo ob saroški meji. Naša artiljerija, ki je postavljena pri Zboru je začela učinkovito streljati na Ruse, ti pa so komaj odgovarjali. Iz Galicije. Iz Krakova poročajo, da se *e do marca t. 1. v Galiciji popravoslavilo 40.000 oseb in ustanovilo mnogo pravoslavnih župni]. 2upniki dobe 3000 K letne place in imajo stranske zaslužke. Spokorjenim darujejo mnogo brošur. podob svetnikov. obleke in žita za setev. V Stanisla-vovu namerava ustanoviti kijevska ravnateljica Aleksijejevna ruski gim-nazij. Iz Rusije. Ruski vojski primanjkuje pušk Zaloge v Vilni. Kovnu in trdniavah druge crte so izčrpane. Ameriške tovarne ne morejo dosti hitro dobavljati vojnega materijala. Zato so pobrali tuđi že najstareiše modele. Čilska vlada je prepovedala izvoz 10.000 pušk za zaveznike. V Petrogradu manjka mesa, me-sarji ne morejo dobiti živine. V Petrogradu, Moskvi in drugih mestih so izbruhnili zaradi pomanjkanja živil resni krvavi nemiri. LISTEK. flmerihanlta. Francoski spisal Pierre d e Cou-levaia (Dalje.) — Ne jaz, je odvrnil marki rezko. Prijatelja sta molče nadaljevala svojo pot. Prisedši v dvorano v pritličju, je Jacques pogledal na uro. — Še eno uro je do obeda, je del. Zapuščam te, urediti imam še svojo korespondenco. Pod to pretvezo se je podal v svojo sobo. Čutil je potrebo, da ostane sam in nehote je zaobrnil ključ svoje sobe, nato je jel hoditi po sobi gori in doli, kakor je to vselej storil v trenotkih duševne razburjenosti. Vojvodinja naj ljubi de Challansa! Bilo je nesmiselno! Bil je trinajst let star, ko jih je imela ona osemnajst! Poznala ga je še kot šolarčka in niti sence ugleda ni mogel imeti v njenih očeh. Toda glej! Omožila se je najprej z možem, ki je bil mnogo sta-rejši od nje; mogoče je, da jo mika prav Ludvikova mladost. Mari ni žena samih ekstremov? Ta zakon ji omogoči, da ohrani svoj naslov, svo-'-e premožeuje, svoje malo kraljestvo v Blanzacu in vse to. kar je bilo njen ponos, njeno življenje . . . Da, da, mogoče, ćelo verojetno je bilo ... Kaj končno to njemu mari? . . . Bila je prosta! . . . Ne, to njega čisto nič ne briga. In vendar je kruto trpel. In, kakor se to skoro vselej zgodi, Jjubosumnost je vzbudila ljubezen, ki je bila skrita v njegovem srcu. Noge so se mu šibile od razburjenosti pri tem odkritju. omahnil ie v na-slanjač, njegovi prsti so krčevito stiskali roko . . . ljubi! jo je. za vraga ... ljubi! jo je od nekdaj! ... In pred Jacquesovo hipno razsvetljeno dušo so se kakor v kaleidoskopu vr-stile slike, spomini. občutki. Zagleda! je Kristijano Soria v kratkih krilih, z njenimi slokimi nogami in ponosno privzdignjeno glavo. Spom-nil se je radosti, ki jo je občutil, če jo je srecal in se mu je milostno zahvalila za pozdrav. Kako je Ijubil plesne večere, katerih se je udeleževal! Po tolikih letih je še vedno r.ašel tišti sladki občutek, ki ga je vzbujalo njeno nežno dekliško telo, ki se mu je vedno upiralo. kakor da mu hoče uiti. Čudno, zopet je videl tisto debelo kostanjasto kito viseti čez Kri-stijanin hrbet, njen konec je bil po-doben čopku in tako liubko so se na njem igrali solnčni žarki. Ta kita ga je vprav začarala. Zdelo se mu je, da mora biti zelo težka. Tedaj se ga je polastila želja prepričati se o njeni teži. Več tednoy ga je mučila ta ra- dovednost. Neko nedeljo v Sveti Klotildi — deklica je sedela ravno pred njim, se skušnjavi ni mogel dalje ustavljati. Skrbno se je s koncem prstov dotaknil kite, nato se je opocfumil. jo vzdignil in potežkal tako lahno kakor Ie mogoče, vendar ne dovolj lahno, da bi Kristijana ne bila občutila. Kakor mala furija se ie obr-ni!a in ga ošinila s srditim pogledom. Ali je ni že takrat Ijubil? Ali njihova usoda ni bila že tedaj združena? In to ogorčenje, ta jeza, ki jo je občutil na dan njene poroke, videč prihajati deklico iz Svete Klotilde ob roki vojvode de Blanzac? Mari ni bila to liubosumnost? Vse ženske, kar jih je Ijubil, so bile Kristijani več ali manj podobne ... Ona je bila. po kateri je neprestano hrepcnel, jo iskal. Jacques se je spomnil. kako zoperno mu je bilo prositi vojvodinio. naj se zavza-me za njegovo ženitev . . . Njegovo ženitev! Silno ie zardel, vstal je in dolgih korakov hodil po sobi . . . Torej Annie sploh ni Ijubil? Da, iskreno jo je Ijubil. toda njegova čuvstva za njo nišo mogla izbrisati prvih vtiskov. nišo mogla zabraniti da vzkipi in se vzbudi v njegovem srcu Ijubezen . . . In odkod je prihajala ta bolest! Bolest, s katero je imel plaćati vrnitev svojega premoženja . . . Samo, da se Kristijana z nova ne omoži! Nikdar ie noče posedovati, nikdar ji kaj omeniti o ljubezni. Ravnati hoče kakor junak. Toda bilo bi čez njegove moči, videti jo še enkrat prihajati od altarja ob roki drugega. Žarek upanja je posijal v Ja-cquesovo dušo. Baron se je morda motil. Res je vojvodinja pogosto itnela pri sebi Ludovika de Challans, povabljala ga je vr Deauville, Blanzac, zanimala se je za njegovo karijero in ga je očividno odlikovala. Toda. mari ni bil dedič njenega so-proga. glava prihodnie rodbine v Blanzacu? iMari ni bila njena dol-žnost. čuvati ga. nadzirati njegovo vedenie in ga pripravljati za njegovo bodoco vlogo... Da grofa de Challans res ljubi, mari bi on tega ne čutil? Mari bi Guv de Nozav ne za-slut1! tega?... »Ah, preveč srečen sem bil! je mrmral marki s stisne-nimi zobmi, tako ni moglo ostati!« Od tega trenotka dalie ,lacques v resnici ni poznal več miru. Ta sladki mir, ki ga je užival leto dni, je bil porušen za vedno. 2elino je sku-šal spoznati resnična čutila vojvo-dinje za grofa de Challans. To ni šio kakor bi trenil. Bodisi da je Kristijana hotela speljati na krivo pot Guya de Nozay. ki je po njenem mnenju že nekaj slutil, bodisi. da je hotela svoje misli odvrniti od mar-kija d' Anguilhon, mnogo se je po-govarjala z Ludvikom de Challans, ki jo je zabaval in zanimaL ker je bil v resnici mlad, poln navdušenja in iluzij. KoneČno pa tuđi niegovemu občudovanju nasproti ni ostala ne-občutljiva. Včasih je njeno vedenje docela upravičevalo domnevo ba-rona de Keradieu in tedaj je Ja-eques trpel krute bolečine. Pogosto je hotel vojvodinjo vprašati, toda vselej mu je vpadel pogum. Motril jo je tedaj tako intenzivno prodirajoče, kakor da hoče brati na dnu njenega srca. Kadar so se srečale njune oči, se je kar zganil in Ie čudež je bil, da ni na mestu iz njega udarila Ijubezen. 2e nekaj časa je Kristijana čutila, da jo Jacqucs ljubi. Ta gotovost jo je tako osrečevala, da si ni ničesar več želela. Ni ji ušlo, da se tuđi Jacques zaveda svoje ljubezni. Tedaj se *e prestrašila. Pozneje se je pomirila, češ, zakon, katerega je posredovala, je med nju postavi) tako močno ograio, da niti enema niti drugemu nikdar ne priđe na mi-sel, preskočiti jo. Dan pred svojim odhodom je gospa de Blanzac prihajala po velikih stopnicah, veselo se razgovar-jajoča z vicomtom de Nozay. Na-enkrat pa je kriknila. Med glavnim vhodom je zagledala dva moža v opravi konjskih hlapcev, ki sta nesla markija, ležečega na slamnatem stolu. Trepalnice so bile zaprte, bil je bled kakor da je smrtno ranjen. Kristijana je stala poleg njega v tre-notku, ko so ga položili na tla. iDalje prituMiiijiflJ Stran 2. .SLOVENSKI NAKOD", dne 28. aprila 1915. 95. Mev. Preddela za Murmansko želez-fcico so se že pričela. Nabori letnika 1916 se bodo vršili po ćeli Rusiji med 28. majem in 28. junijem. Plinove bombe za Rusijo. Stockholnt, 27. aprila. (Kor. ar.) >Nya Dagligt Allehanda« izve od visoke ruske vojaške osebe, da so Ja-ponci pred kratkim poslali v Rusije 12.000 plinovih bomb. • • Ranjeni Neraci m Rusi. Iz Stockholma porocajo: Ta te-den se prične izmenjava težko ranjenih med Nemčijo in Rusijo. Od začetka se bodo na teden izmenjali ra-njenci Ie na enem vozu v vsaki sinerL ZA NEMCE USPEŠM BOJI V , FLANDRIJI IN V ARGONIH. Berolin, 21. aprila. (Kor. urad.) Poročilo Wolffovega urada: Veliki glavni stan dne 27. aprila. Zapadno bojišče: V flandriji so Angleži z močni-mf četami napadli novo crto naših pozicij, severno in severno - vzhod-oo od Yperna, ki poteka 3 ali 4 kilometre, južno od dosedanje bojne crte, tesno severno od D* Houdt Fer-me ob Yserskem prekopu, preko St. Juliena, v smeri S' Gravenstafel. Napadi, ki jih Je naša artiljerija jugo - vzhodno od Yperna deloma zagrabila za hrbtom, so se z izredno velikim i iz guba mi popolnoma razbili ie v našem ognju fiiše vaši Lizerne, ki jih je so-vražna artiljerija popolnoma raz-strelila. smo v zadnji noči izpraznil!, neposredno vzhodno od tod ležeći oporišče ob mostu na levem hregu Kanala pa držimo. Z vidnim uspehom smo jeli ob-streljevati važno železniško križi-šče in glavni etapni kraj Peperinghe, kakih 12 kilometrov zapadno od Yperna. V Argonskem gozdu smo odbili francoski nočni napad, severo-vzhodno od Vienne Ie Chateau. Na višinah ob reki Maas smo tuđi včeraj izvojevali naćaline uspe-he, dasi so Francozje pritegnili nove čete. Sovražni napadi proti našim po-zicijam pri Cornbresu so se izja-lovil?. Srdit naval v Ailiyskem gozdu smo zavrnili z močnirni izgubami za sovražnika. Tuđi dalje proti vzhodu ni so-vražnik pridobil na tleh. V nočnern boju mož proti možu smo uspesno napredovali v Pretr-skem gozdu. Sovražnik je včerai večkrat iz-vršil napade proti naši postojanki na Hartmannsweilerkopfu. Vsi napadi so se ponesrečiii. Vrhovno armadno vodstvo. Francoski koraunike. Iz Pariza javljalo »Miinchener Neueste Nachrichten« z dne 25. aprila: Poročilo francoskecra general-nega štaba z dne 24. aprila ob 3. po-poldne se glasi: D^>polnilna pOTOčila pojasnjujejo, kako se je Nemcem nredsnocnjem posrećilo, da so prisilili naše čete, severno od Yperna, med Yserskim kanalom in cesto v Poelcapelle, da so se umaknile. Težak rumen dim se je dvigal iz nemskih strelskih jarkov, scverni veter pa ga je pođi I proti našim pozpcijam. Ta dim je imel na naše Čete popolnoma dušeČ učinek. čutrli so ga naši voji ćelo v pozici-jah druge bojne crte. S protinapa-dom, ki smo ga izvedi! včeraj, se je nam posrećilo, zopet osvojiti del iz-gubljenega ozemlja. Naša pozicija je popolnoma utrjena. Vojne operacije še trajajo, razvijajo se za nas ugodno. Naše voje podpirajo angleške in belgijske Čete. — Nemške napade južno pri Epargesu in Apremontu smo odbili, pri Parrovju in na Reichsackerkopfu pa ustavili. So-vražnik je imel velike izgube. Uradni komunike ob 11. ponoći pravi: Severno od Yperna so se Nemci v noći od petka na soboto in v so-boto silno trudili, da bi izrabili pre-senečenje, ki so ga povzročiii pred-včerajšnjim z dušečimi plini. Njihovi napori nišo imeli nobenega uspeha. Soboto ob zori se jim je posrećilo, da so zavzeli na levem bregu reke Yser vas Lizerne. S srditim proti-napadom naših Zuavov in belgijskih pešcev smo to vas zopet osvojili ter jo ostavili daleč za našo bojno crto. V zvezi z belgijsko armado smo zopet znatno napredovali na našem levem krilu. Na desnem krilu smo počasi prodirali naprej. Medtem so izvršili Nemcr srdit napad na angle-ške čete, ki so reagirale s protina-oadom, čegar izkl nam še ni znan. V Champagni so Nemci pri Đeau Sejouru razstrelili v bliz mi naših strelskih jarkov pet moćnih min. Kljub silnemu učinku razstrelitve so naše čete prehitele sovražnjka in zasedle rov, ki je v premeru širok 25 metrov. Zelo ljuti boji so se vršili v Ail-lyskem gozdu, kjer so Nemci podvojili svoje obupne napore, da bi zopet osvojili 700 metrov strelskih jarkov, ki smo jih jim odvzeli. Zju-traj dne 22. aprila smo morali iz-prazniti del teh jarkov, toda tekom tega dne smo jih zopet osvojili ter se tuđi držali na tej točki. V gozdu pri Apremontu je nas sovražnik ljuto obstreljeval, ni pa izvrši! nobenega napada. Komunike z dne 25. aprila pravi: V Belgiji nadaljujerno s protina-padi in sicer s sodelovanjem naših zaveznikov. Nemci, ki so napadali z dvema armadnima zboroma, so se tuđi včeraj ćeli dan posluževali granat z dušečimi plini. Prodrli smo na desnem vperskem bregu proti neveru. Angleži so navziic Ijutemu napadu obdržali svoje pozicije. Na naši desni strani v Argonah smo osvojili neki sovražni jarck. Ugrabili smo 2 strojni puški in vjeli nekaj sovražnikov. Tuđi na višinah reke Mase v ehalonski okolici so nas napadli Nemci na 1 km dolgi fronti s ćelo divizijo ter so naše prve vrste prisilili, da so se umaknile. S protinapadom smo sovražnika zopet pregnali. S FRANCOSKO - ANGLESKEGA BOJ1ŠČA. Na Flandrskem so prešli Angleži pri Ypresu v ofenzivo. Napadli so z močnimi četami, bili pa so krvavo zavrnjeni. Njih izgube najbrže nišo manjše kakor one pri Neuve Chapelli. Zelo verjetno je, da bodo Nemci tu Še prodirali. Sicer na zapadni fronti so bili vsi francoski na-padi brez izjeme zavrnjeni. »Morningpost« poroča s sever-ne Francoske: Pri Lensu se vrši silna bitka. Najvažnejši boji so se vršili med retkom zvečer in nedeljo zjutraj. Angleške pozicije še nišo prebite in se sedaj še drže. Rotterdamski »Courant« poroča, da nemške čete še vedno predi-rajo onstran Yserskega kanala ter da so pričeli Nemci uspešno obstre-Ijevati angleško-franeoske glavne pozicije pri mestu Yser. Amsterdamski »Telegraai« poroča: Vsled nepričakovanega nem-škega šunka v Flandriji se je preložil belgijski gla\rni stan iz Fournesa na Francosko. Iz Zeneve porocajo berolinski listi: Boj za Lizerno, kraj, ki so ga Nemci na zahodrnem bregu Vserske-ga kanala zavzeli, je trajal do 24. aprila zvečer. Kraj so branili izveči-ne Zuavi in belgijski karabinerji. »Times« porocajo s severne Francoske, da so našli Nemci na-tančno razdaljo za visino 60 pri Zwartelnu ter to visino obsuli s kroglamL da bi prisilili sovražnika, da jo zapusti. Iz Hazenbrouka porocajo, da so Nemci iznova silno ob-streljevali Ypres. Mnogo oseb je bi lo ubitih ali ranjenih. Skoda na materijalu je bila zelo velika. Obstre-Ijevanje je trajalo 3 ure. General French se je dogovoril s franeoskim poveljnikom Fochom zaradi nadomestitve in novega organiziranja čet v Flandriji z ozirom na nadaljevanje nemške ofenzive. Tako dolgo, da dobi French ojačenja, naj bi francoske čete zasedle nekaj pozicij na Flandrskem. Položaj Francozov na Flandrskem se zdi strokovni kritiki manj nevaren, kakor položaj angleških čet. Angleži se obupno trudijo preprečiti očividne nameravani nemški sunek prot: Lillu. Doslej se jim to ni posrečilo. Joffre smatra, da je bil glavni vzrok poraza zaveznikov za nje neugoden veter, ki so ga Nemci izrabili, da so napeljali klorove pline v zakope. »Petit JournaU poroča, da so dospeli v Pariz številni begunci iz Ypresa. Vojaške oblasti so jih bile pozvale, da zapuste domovino. »Morningpost> poroča s Severne Francoske dne 26. t. m.: Boj med Lysom in morjem je sedaj splošen. Oba glavna dogodka med petkom zvečer in nedeljo zjutraj sta bila boja pri La Basseeju in ob kanalu med Ypresom in Bixshootom. Pri La Basseeju je izvršila armada bavar-skega prestolonaslednika tako siler sunek v smeri iz Givenchvia in Cambrina. da so dosegli Nemci tu začasen uspeh. Angleške crte pa nišo prebite in se še ustavljajo premo-či. Isti list izve nadalje, da so bile čete severno od Ypresa, obstoječe iz Zuavov, mornariških vojakov in belgijskih karabinjerjev, prisiljene se umakniti. Med vojnim materijalom, ki so ga baje vzeli Nemcem, se nahaja metalo za bombe, ki deluje kakor katapult Metak) je metak) bombe, velike, kakor footba! na 300 metrov razdalje. Anglcški uradni seznam izgufc navaja 98 častnikov, ki so jih izgubili na vrhu 60; 37 častnikov je mrtvih, 61 pa ranjenih. * Nove nemške bombe. »Frankfurter Zeitung poročj iz Londona: Neko pismo, namenjetio na bojišče, je vsebovalo zelo zanimi-ve posameznosti o zadnjem napadu dveh nemskih »golobov« na Aniiens. Bombe, ki so jih metali letalci, so daleč na okrog razširjale smrt in vse razdejale. 2e prva bomba je dokazala, da uporabljajo Nemci posebno močne eksplozivne tvarine najno-vejše iznajdbe. Razdejanih je bilo 22 hiš, 70 hiš poškodovanih in 30 ostb ubitih ali ranjenih. Strupeni plini. London, 27. aprila. (Kor. urad.) Pailv Chronicle« poroča iz Severne Francije sledeče podrobnosti o vporabi strupenih plinov od strani Nemcev: 22. aprila ob 5. popoldne so videli francoski vrojaki v najspred-nejših strelskih jarkih med Langen-marckom in Knockejem dvigati se iz nemskih strelskih jarkov gost rumen dim, ki se je počasi pregibal proti franeoskim pozicijam. Severno-vzhodni veter je povzročil, da je dim legel kakor preproga čez zemljo, ki jo je 16 čevljev visoko pokrivah Nemci so vporabljali inočne stekleni-ce s kompromiranim plinom, ki so imele pipe in ki so jih odprli, kakor hitro je začel pihati veter proti so-vražnirn jarkom. Vpornba plinov je iznenadila Francoze. Mnogo izmed njih je bilo zastrupljenih in so umrli. Nekaterim se je posrečilo uiti. Kma-lu nato pa so postali popolnoma crni v obraz, so bljuvali kri ter se mrtvi zgrudili. Učinek plina se je opazil na fronti v širini šestih kiHmetrov in globocini dveh kilometrov. četrt ure nato so začeli Nemci prodirati proti strelskim jarkom, spredaj vojaki z varnostnimi čeladami, da se prepri-čajo, ali morejo vdihavati zrak. Ker pa se je plin razdelil, je začelo prodirati mnogo Nemcev. Napad franeoskih zrakoplovcev nr Mauserjevo tovarno za orožje. Stuttgart, 21. aprila. (Kor. urad.) Vojno m'nistrstvo poroča: Danes do-poldne med 9. ir. 10. uro je priletel francoski dvoplošenik iz zahodne smeri Čez Oberndorf ter vrgel štiri bombe. Tri so padle na tla pri srednjem poslopju. ena pa v zgornje po-slopje Mauserjeve orožarne. Na zra-koplovce so streljali s topovi in stroj-nimi puškami. Koščki bomb so usmr-tjli (> civilnih oseb, 7 pa težko ranili. Škoda na poslopjih in materijalu je neznatna. Obrat orožarne ni bil vre-kinien. Zrakoplovec je ušel v zahod-ni smeri. Angleške trgovske ladje in nemški letalci. Wolffov urad poroca iz Beroli-na: Od merodajne strani se poroča, da so angleške trgovske ladje opetovano s topovi in puškami obstrelje-vale nemške hidroplane, ne da bi bili ti napadali ladje. V nekem slučaju je obstreljevalo pet ribiških parnikov nekega letalca, v drugem slučaju pa so istotako delale angleške trgovske ladje. Kot odgovor na to so letalci obmetavali ladje z bombami. • * * DELO NEMSKIH PODMORSKIH COLNOV. »Times« porocajo iz Londona, da so spravili od neniškega podmor-skega ćolna pokvarjeni ribiški par-nik »Envoy« v Tyno. Mostvo norveških ladij »Oskar« in »Kva«, ki so jih napadli podmorski čolni, je pre-peljal danski parnvk »Ana« v Burnis-land. Obe ladji je podmorski čoln, ko jih je moštvo zapustilo, s streli potopil. Rotterdamski angleški konzul je razglasil, da danes ne smejo pod no-benim pogojem zapustiti angleške ladje, ki so namenjene v Veliko Bri-tanijo holandskih pristanišč. Iz Berolina porocajo: 23. aprila je neki nemški podmorski čoln potopil angleško ribiško ladjo »St. La-wrence«. »Times« je poročala, da je prepovedal poveljnik nemškega pod-morskega čolna svoji posadki, resiti dva moža, ki sta bila iz nbiške ladje skočila v morje, tako, da sta utonila. Od merodajne strani se k temu pri-pominja: Nemški podmorski čoln je spoznal na manevriranju ribiške lad-je. da je ta opravljala službo straže. Ko je hotela ladja pobegniti, jo je podmorski čoln s streli ustavil. Moštvo se je resilo v čolne, Ie tri je mor. narji so stali na krovu ter izpustili golobe pismonoše. Potem so poska-kali v morje in sta dva utonila, med tem, ko se je eden rešil. Podmorski čoln je bil oddaljeo od ribiSkcga, par- nikB 250 m ter ni oviral reSilne-ga dela. Zato so trditve »Times« samo zlobna obrekovanja. Potopljen švedski parnik. Iz Stockholma poroča »Dag-blaad«: švedski parnik »Centric^ se je v ponedeljek popoldne v Aland-skem morju potopil. Najbrže ie zadel ob mino. Moštvo, ki se je resilo, ni videlo niČesar o kakem podmor-skem čolnu. Francoska pristanišća. »Temps« poroča iz Pariza: Mi-nister za javna dela, Seinbat, in odbor zbornice za javna delo, so dospeli v Nantes, kjcr so si ogledali pristaniške naprave. Pri sprejemu trgovske zbornice je predsednik odbora zbornice za javna dela izjavi], da so si merodajni krogi v svesti, da se mora pristanišče v Nantesu raz-širiti, da bo odgovarjalo vsem za-litevam prometa. 2e več let trajajo-ča dela so oniogočila, da se je izkr-calo v Nantesu v prvih šestih mese-cih vojne večje število angleških nui-nicijskili in vojaških transporiov. Nato je izvajal minister Lcinhat, da je nujna potreba, razsiriti vsa fran-coska pristanišča, da se ho na ta nn-čin dvignil zmianji promet Prnncije. Francija si v tem oziru laliko vzamc Nemčijo za vzgled. Francija nima vzroka biti ponosna, če primerja, kaj so vedeli Nemci narediti iz Nem-čije in kako malo so znali Francozi izrabiti izborno lego in bogata sredstva Francije. Frardja se mora na polju javnih dei vztrajno in meto dično truditi, da doseže zaslu/eni cilj. V to svrho pa si mora tako francosko ljudstvo, kakor tuđi fran-coska vlada prihoriti novo čednost, ki jo sedaj pogreša, narnrej vztraj-nost pri svojem trudu in neizpremen-ljivost nazorov. Novi nacrti nasproinikov. Iz Londona poročajo: Že nekaj dni sem je opažati v londonskih di-plomatičnih krogih jako živahno gibanje. Zunanji minister je imel v zadnjih dnevih ponovne konference z zastopniki Francije, Rusije in Srbije. Razventega so se v soboto vršile pri siru Grevu mnogoštevilne seje z raz-nimi poslaniki. • m NEZADOVOLJNOST NA AN-GLEŠKEM. Londonski sotrudnik lista »Zii-richer Post^< konstatira, da v na-sprotju s prvimi meseci vojne nara-Šča v Angliii opozicija proti vladi. Nad glavami ministrov se zbira ne-vihta. V resnici se mera priznati, da se pusti vlada preveč voditi od raz-mer, nego da bi sama poskrbela za vse eventualitete. Posebno slučaji, ki potrebujejo kritike, so slabe vojaške barake, zapravljanje pri naku-povanju lesa, prepozna rešitev vprašanja glede anilinskih barv in pomanjkanje municije. Skrajni čas je, da se napravijo potrebni koraki proti pomamkanju municije, če se pomisli, da se je, kakor se govori, pri Nieuve Chapelle porabilo toliko municije, kakor se je v Angliji v šestih mesecih producira. Težko je za An-glcža, ki nad vse ljubi svojo svobodo in samostojnost, postaviti svoj oseb-ni interes za interese svojega naroda. Politika preteklih let se zdaj bridko maščuje. Prav posebno se upirajo voj-aški oblasti, ki se je prisvaja država, predvsem pa cenzuri. Nočejo, da bi z njimi postopali kakor z otro-ci. Ljudstvo se s cenzuro zaziblje v tako gotovost, kakršne razmere ne opravičujejo. In Ie prihod nemskih zrakoplovov, kakor dne 14. aprila, zbudi ljudstvo. Od vseh strani žele, da bi se clogodki bolj pojasnili, toda tuđi v tem oziru bo vlada svoje na-pake sele tedaj spoznala, če bo skoro prepozno. »Daily Mail« nadaljuje svoje oštre napade proti vodilnim krogom zaradi njihovega prikrivanja. Eden izmed njenih zadnjih člankov ima nadpis: »Ljudstvu se ničesar ne po-ve.« List oštro napada vlado, ker je način uradnega poročania popolnoma nezadosten, da, otročji. To poro-čanje provzroča. da velika masa an-gleškega občinstva sploh ničesar ne ve o resnicnih dogodkih na bojiščih. Nadalje se obraća list tuđi proti ad-miraliteti, posebno proti lordu Fi-sherju. Poudarja, kako smešno je dejstvo, da so vsi porazi, nesreće itd. angleškega brodovfa že zdavnaj z vsemi detajli znani v NemČiji in v vseh nevtralnih državah, ko objavi angleška admiraliteta v Londonu la-konično brzojavko. To prikrivanje more škodovati ugledu angleškega brodovja na svetu. »Daily Mail« za-hteva, da se vse čim natančneje pojasni, ter opozarja na Nemčijo. Tam se ljudstvo o vsem, kar se dogaja v vojni, poučuje od najvi-šjega armad-nega vodstva, od dobrih vojnih po-roCevalcih in i dobrimi vojnimi filmL Iz Londona poročajo: Lord Be-resford se je izrazil v nekem govoru v Northamptonu: Moramo si biti na jasnem, da toliko Časa nismo var-ni. dokler časa se po morju giblje nemška mornarica. Pri vojni na morju se zgodi toliko nepričakovanega, tako da že samo izprememba vremena ovrže natančne račiine. Zato ne zadostuje angleška premoć. Nezadovoljno vstopan.ie v angleško vojsko. Iz Londona poročajo: Parla-mentni tajnik Mac Namara se je izrazit v nekem govoru, da ie vojni minister Kitehener sicer zadovoljer z uspehom svojega poziva na angleško ljudstvo, da pa to nikakor ne po-meni, da je število mož. ki je vsiopilo v armado, zadostno. Draginja na Angleškem. Iz Londona poročajo: V seji ar-madne uprave v Cardiffu ie opozoril neki član na to, da no treba vlado opozoriti na ceno kruha, ki se je zvi-šala od začetka vojne od 5 lj.1 do 6 pencev na N \'2 do 9 \)encev za funt. Na drugi strani pa je neki mlinar na-pravil za 300^ć višji dobiček kakor lansko leto. Pšenica je na žitni borzi v Peterboroughu dosegla v zadnjih 25 letili najvišjo ceno. V Dorchestru je cena pšenice visia, kakor je bila kedaj od Krimske vojne. Angleška izvozna prepoved. London, 21. aprila. (Kor. urad.) Londonska »Gazctte-- priobčnje izvozno prepoved za surovo bombaže-vino in stroje za predelovanie materijala v vse dežele. ražen v Francijo, Rusijo, Španiio in Portugalsko. KOMĐINARAN NAPAD ZAVEZNIKOV NA DARDANELE. Dne 25. t. nx se je pričel nov napad zaveznikov na Dardanele. Angleški ministrski predsednik As-quith in francoski morrtariški minister Augagneur sta naznanila, da gre tokrat za odločilno akcijo in zlasti francoski minister je bil v svojih iz-vajpniih silno optimističen. Pri napadu sodelujete tokrat mornarica in armada. Angleško-franeosko brodovje je pričelo s svojim i m otočnim i topovi forsirati morsko ožrio. istočasno pa so napadle na 4 tockah galipolskega polotoka izkrcane zavezniške čete turske pozicije, število teh čet nam še ni znano; tursko poročilo pravi, da so se pri Kaba Tepe nahaiale štiri brigade. Naloga izkrcanih čet je gotovo ta. napasti turske utrdbe in baterije ob morski ožini od zadej ter jih uničiti. Zavezniško brodovje bi imelo potem prosto pot. Čete so se izkrcale ob izlivu reke Sighindere, nadalje pri Ariburnu zapadno od Kaba Tepe. pri Tekke-burnu in pri Kumkale. Kakor pravi tursko poročilo. so vrgle turske sile zaveznike pri Tekkeburnu z bajonet-nim naskokom naravnost v morje ter so prisilile sovražnika tuđi pri Ariburnu, da se ie umaknil na obrež-je. in v noči od 25. na 26. t. itl zopet deloma vkrcal na ladje. Najnovejše vesti iz Carigrada poročajo, da so vrgle turske čete sovražnika tuđi ob izlivu reke Sighindere ter pri Kaba Tepe in pri Kumkale — tako, da je napad zaveznikov zaenkrat na ćeli crti odbit. Tuđi zavezniško brodovje je imelo izgube: ena torpedovka se je potopila, ena križarka in ena torpedovka ste močno poškodovani. Začetek torej za zaveznike ni ugoden. Z največjo napetostjo je treba pričakovati nadaljnega poteka operacij, o katerih trdijo Francozi in Angleži. da so odločilnega pomena za osvojitev Dardanel in Carigrada. Tursko poročilo. Carigrad, 27. aprila. (Kor. urad.) Glavni stan poroča: Bregovi reke, Sighindere. zahodno od Sedil- Bah-ra, so očišćeni sovražnika. Sovražnik, ki se je izkrcal blizu Kaba Tepe, se je prizadeval pod varstvom ognja svojih ladij vzdržati v svojih obrambnih pozicijah. Danes zjutraj so zavzele naše čete omenjene pozicije v naskoku ter prisilile sovražnika, da se je umaknil na ćeli fronti. Prizadejale so mu velike izgube. En del sovražnikov, ki je ostal proti morju, je pobegnil v svoje čolne ter se nanagloma odstranil. Oni, ki ne morejo bežati, razvijajo bele zastave in se dajo v masah vjeti. Dognali smo, da se je ena sovražna transportna ladja, zadeta od izstrelkov naše artiljerije, potopila pri Ari Burnu. Poročilo, ki je došlo v poslednji uri (ob pol 5. popoldne), pravi, da so bile sovražne vojne moči, ki jih ceni-jo na štiri brigade, napodene na obali pri Kaba Tepe v morje. Eno so-vražno križarko so z zlomljeni iam- 95. Ste*. .SLOVENSKI NAROD*, anc 28 aprila 1915. biran 3, bori in havariranim zadnjim delom vlekli v Tenedos. Carigrad, Z7. aprila. (Kor. urad.) Glavni stan javlja dopolnjujoč svoje včerajšne poročilo: Sovražnik, ki se je izkrcal pri Kumkale, je hotel prodirati pod za-ščito svojih vojnih ladij. Toda na-vzlic Ijutemu ognju so ga naše Čete uspešno nafjadle ter potisnile na obrežje nazaj. Sovražnik je imel 400 mrtvih. Razentega smo vjeli 200 so-vražnih vojakov. Naše izgube so neznatne. Del mohamedanskih vojakov, ki so se nahajali v franeoskih vrstah, je prešel na našo stran. Pred Kabatepe smo vjeli nekaj 'Angležev in Avstralijcev, med njimi enega stotnika in enega poročnika. Gibanje ruskega brodovja v Črnem rnorju. — Nov ruski dreadnought. Pariz, 27. aprila. (Kor. urad.) Kakor poročajo časopisi iz Bukare-šte. so videli včeraj v Konstanci nisko brodovje pluti proti jugu. Na čelu brodovja je plula velika moderna oklopnica. Menijo, da je bil to nov dreadnouht, zgrajen v ladjedelnicah v Crnem morju. Zaveznfkf lovi]o nevtralne parnike tuđi v Sredozemskem morju. Neka franeoska vojna ladja je ustavila pred Krtom grški parnik vAdriatikos«, ki je vozil rožice v Benetke. Na krovu se je nahajalo nekaj grških vojakov, ki so se smeli v Krfu izkrcati. Parnik so prepeljali v Malto. Angleži so konfiscirali pri Lemnu amerikanski parnik »Virgi-nia«, ker je vozil vejno kontrebando. Na krovu se nahajaioči Bolgari so se smeli v Dedeagaču izkrcati. • * IZ NEVTRTLNIH DRŽAV. Nevtralnost se ne honorira. Milan, 27. aprila. Petrogradski dopisnik »Corriere della Sera« pri-občuje razgovor z nekim ruskim diplomatom, ki izjavlja: Kakšen bo rezultat sedanje velike vojne, to izhaja iz odločnosti Rusije in njenih zaveznikov se boriti do skrajnosti in tako dolgo, da bodo nemški nacrti obvladati svet uničeni Postopanje Bolgarije in Rom unije priđe le v toliko v poštev, kelikor more razvoj dogodkov pospešiti. Izključeno je, da bi smele nevtral-ne države računati na odškodnino za njihovo nevtralnost. Strategični nacrti zaveznikov računajo le z lastni-mi močmi in se ne ozirajo na event. udeležbo dosedaj nevtralnih držav Kdor se torej hoče pridružiti triple-ententi, tega bodo zaveznice sicer simpatično pozdravile, toda na odškodnino smejo računati le oni, ki bodo nekaj žrtvovali in le v toliko, kolikor odgovarja to izmeri faktične izvršenih žrtev. (»Tagespost«.) Položaj v Đoigariji. >Tagespost« javija: Bdgarsfci fmančni minister Tončev Je izjavil korespondentu romunskega lista »Dimineaza«: Bolgariia niti ne misli na to, se ndeležiti vojne, ki bi koristila le njenim sovražnikov. Ako zmaga trojni sporazum, potem bo postala Srbija država z 20 milijoni prebivalcev in bo moćna dovolj, da nam odrece vsako kompenzacijo. Ako pa zmaga-te centralni državi, bo Srbija nehala eksistirati in mi bodemo deloma njeni dediči. Iz tega izhaja, da moremo dati svojo ormado tripleententi le tedaj na razpolago, ako nam da vna-prej teritorijalne garancije. Srbija In Đolgarija. »Kolnische Zeitung« poroča: Pašić odklanja vsako teritorijalno koncesijo BolgarijL Srbija in tri-pleententa se ništa mogli sporazu-meti glede kompenzacij, ki so jih diplomati trojnega sporazuma obljubili Bolgariji. Bombni atentat v Sofiji. Iz Sofije poročaio »Munchener Neueste Nachrichten« i dne 25. aprila: Preiskava radi bombnega atentata v mestnem kazinu je dognala krivdo nekega visokega uradnika pri najvišjem računskem dvoru in njegove soproge. Uradnika so zaprli. Pod pezo obtežilnega dokazilnega materijala je osumljenec prizna! svojo krivdo. Mož je predsednik ze-lo razširjene anarhistične družbe. Pri zaslišanju je izjavil, da je atentat izvršil sarrL Stremil je za tem, da bi doba mesto policijskega ravnatelja v Sofiji. Kot tak je hnel namen, Izvršiti botnbni atentat na carja Ferdinanda in na narodno sobranje. Preiskava proti glavnemu krivcu In njegovi ženi je končana in v najkraj-šem času se prične obravnava proti oika ta Steviinim nibavim aokasr ccm. V posesti atentatorja so našli 30 kćlogramov dinamita, • • • Položa] na Grikem. Iz Aten poročajo: Napetost med novo vlado in Venizelosovimi pristaši še ni ponehala. Ministrski predsednik Ounaris je povabil pred par dnevi glavne urednike atenskih li-stov na konferenco, v kateri jih je prosil, da naj prenehajo kritizirati zunanjepolitično stališče Grške, ker škodujejo s tem narodnim interesom. Izrazil je tuđi željo, da naj listi sedanjo vlado p6dpirajo, da bo mogla izvršiti svoie težavne naloge. Zastopniki časopisja, ki podpirajo Venizelosova načela, so zahteve mi-nistrskega predsedntka odklonili, češ da ne morejo podprrati vlade, ki se ne naslanja na večino naroda. — Ta dogodek vzbuja temvečjo pozornost, ker se je prvič zgodilo, da bi se časopisje v zunanjepolitičnih za-devah ne pokorilo željam odgovornih državnikov. Berolinski »Lokalanzeiger« poroča sicer, da se vrše med grško vlado in tripleentento nova pogaja-nja. Grška vlada je stavila konkretne zahteve političnega in vojaškega značaja. Grška zahteva garancije trojnega sporazuma za popolno inte-griteto dosedanjega ozemlja ter av-tonomijo grškega prebivalstva v Mali Aziji. V voj'aškem oziru naj bi se sklenila podrobna konvencija, kl se primerno ozira na grške interese. »Lokalanzeiger« izraza mnenje, da se je Gunaris dal prisiliti y smer svojega prednika, kar bi bilo Grški na veliko škodo. Promet med Švedsko in Rusiio. Iz Stockholma poročaio: Po po-topitvi parnika »Fraack« je ves promet med Švedsko in Rusijo ustav-Ijen. Posadke ladij se branijo voziti po južni crti Baltiskega morja. Se-verna Crta pa Še ni porabna, ker tako švedska kakor ruska pristanlšča na severu še nišo prosta ledu. Vstop flistro-Ogrske i lojno. Dne 2. avgusta so prekoračile ruske čete brez vojne napovedi prusko mejo. Slučaj, da se izkaže za-veznišrvo, je bil tu. Dne 5. avgusta je izročil avstro - ogrski veleposlanik v Petrogradu vojno napoved. Tako je stala monarhija pred potrebo, da se bojuje v obrambo svoje eksistence na dve strani: Na severu proti Rusiji s 173 milijoni prebivalcev, na jugu proti Srbiji z njeno vojsko, ki je bila v dveh zmagovitih vojnah izkušena v boju, zjeklenela v boju ter proti njenemu zavezniku v Crni Gori. Tuđi Crna gora se je postavila med sovražnike monarhije. Ker tvorijo za orožje zmožni moški nekako deseti del prebivalstva, je morala Avstro - Ogrska z okroglo 5 milijoni bojevnikov nastopiti ne samo proti trikratni premoći 17 miliio-nov ruskih vojakov, marveč poleg tega še proti več kakor pol milijona Srbov in Crnogorcev, ki sta jih mogli obe balkanski državi pri mnogo večji izrabi brambne moči vzeti iz svojih 4 in pol milijonov prebivalcev. Pač se nam je postavila Nemčija s skoro 68 milijoni prebivalci, torej okroglo 7 milijoni bojevnikov, dobro oborožena in pripravljena na stran. 5 tem pa se je đvignila obema centralnima državama ćela vrsta mo-gočnih sovražnikov, ki so že dolgo prežali in že dolgo pripravljali za-hrbten napad, da zlomijo gospodarski razvoj Nemčije, ki so ji ga zavi-dalL Stevilna premoć sovražnikov se Je tako povećala, vendar pa je govorilo v prilog zavezniškima centralnima državama ozko sosedstvo obeb držav, brezpogojna skupnost intere-sov in vsled dolgoletnega zvestega sodelovanja izvršena spojitev oboje-stranske vojaške volje pokazati svojo moć enorno, dočim je moralo na iovraini strani kcajevno ločenle dr- žav ter ćela vrsta le slabo premo-stenih nasprotstev, ki so imela svoj izvor v vsem dosedanjem političnem razvoju, pritisniti vse slabosti koalicijske vojne. Kako pomembne so te neprilike, uči skoraj vsak list zgo-dovine. Temeljne poteze vojnega nacrta za uvodno vojno so bile centralnima državama od razmer nujno zacrtane Nemčija se je morala s svojo glavno silo obrniti najprej proti sovražni-kom na zahodu, ki so mogli vsled svojega železniškega omrežja in raz-poredbe svojih čet stopiti najhitreje na pozorišče in ogrožati one dele Nemčije, kjer je največ industrije. Po organizatoričnih podatkih, znanih že v mirnein času, je vrgel mo-biiizacijski ukaz 45 linijskih in 19 rezervnih divizij, nadalje 19 rezervnih brigad, vsega skupa] okroglo 73 franeoskih pehotnih divizij proti ncinski meji, k temu je bilo računati še 6 belgijskih in za vojno na kontinentu takoj razpoložliivih 6 angleških pehotnih divizij, moč 85 divizij. Nemčija je morala torej od svojih 100 linijskih in rezervnih divizij vporabiti najmanj 90 na zahodnjem bojišču. Proti sovražniku na vzhodu, proti Rusom, je ostalo ražen formajij dc-želne brambe samo 10 divizij, ki to mogle dobiti ojačenja sele mnogo po-zneje, ko je bilo lastno ozemije proti zapadnim sovražnikom sigurno za-varovano. Vojno proti Rusiji je bilo smatrati že od vsega početka kot dol^o-trajno borbo proti številu. Tako svoje pripravljene vojaške sile, kakor tuđi one, ki jih je mogla vzeti iz svojega velikega rezervoira nadomest-nega moštva, je mogla samo pri naj-boljši organizaciji le polagoma spraviti do veljave. Ta okolnost ie iz-ključila, da bi se vojna proti Rusiji v kratkem končala. Na mesto stremljenja po enem samem zmagovitem udarcu je moral stopiti namen, izra-biti lastno premoć moraličnega fak-torja vojske, izvežbania, stopnje omike in duha Čet za oslabitev kclo-sa, da se s časom doseže ravnovesje moči, ki mora končno dovesti do zmage. Z ozirom na potrebno močno iz-rabo nemških sil proti zapadu je pri-padla ta naloga v prvem delu vojne v poglavitnem Avstro - Ogrski sami, ki se ni smela omejiti na to, da se ustavlja ruskim četam pri šunku proti našim pokrajinam, marveč je morala zastaviti vse sile, da privle-če na sebe čim večje dele najprej za vojno pripravljenih ruskih poljskih armad ter jih tako zadržati pred šunkom v srce Nemčije, v hrbet na zapadu se borečih glavnih čet. Saj se je zdelo, da s težkim franeoskim de-narjem kupljena zavezniška dolznos" potiska Rusijo v ospredje, da prinese zaveznikom kakor hitro mogoče z vpadom v Nemčijo neposredno po-moč. Kako odgovarjajoče namenu je naša do smrti hrabra armada resila to težavno in žrtev polno nalogo, se da sele spoznati, če se ozremo nazaj ter pregledamo dogodke v poljsko-gališkem uvodnem boju silne te bitke, ki že delj kakor 8 mesecev vz-držuje največje zanimanje ne samo udeležencev, marveč tuđi nevtralnih narodov ter prekaša vse, kar je kdaj ro-dil spor narodov na vojnih de-janjih. V trenotku, ko je nastop Rusije razvnel evropsko vojno, se je za Avstro - Ogrsko izpremenilo bojišče na jugu v postransko bojišče, na kate-rem se je smelo vporabiti le toliko moči, kakor se je zdelo za vzdržanje naše pozicije na Balkanu neohhodno potrebno. Ker je mogla Srbija postaviti 10 pehotnih divizij prvega, 5 drugega in 4 tretjega poziva in ker je bilo vojno silo Crne gore šteti skupaj na 4 divizije, je bilo 11 naših 49 pehotnih divizij vojske :n obeh domobranstev najmanj, kar je bilo brezpogojno pustiti na iučnem bojišču. Ostalo je torej 38 nehotnih divizij za glavno nalogo na severu na razpolago. Ruska brambna moč obsega samo čet prve vrste 79 pehotnih in strelskih divizij in razentega okoli 35 rezervnih divizij, ki so brezpogoj-no enakovredne, kakor divizije prve vrste. Če odštejemo moči. ki so jih začetkoma pustili na drugih mejah. pozneje pa zelo reducirali, je ostalo Rusiji najmanj 100 divizij za evropsko bojišče, ne vštevši 40 divizij državne obrambe (crna v^jna), od ka-tere so znatni deli, kakor se je pozneje pokazalo, podpirali armado. Spričo velike rajzsežnosti ruske države je treba mnogo časa, da je bila vsa ta ogromna moč razpoložlji^a na zahodnih mejah; treba pa je bilo to moč ceniti na 80 divizij prve in druge linije, ki je bila vsled kopičenja čet v zahodni Rusiji tekom prve faze vojne pripravljena za boj. Cc smemo vzeti, da so mogle nemške moči v vzhcdni Prusiji — z deželno brambo vred — močne ka-kib 15 divizii vezati 2U cUvizii so- vražnikovih, tedaj je ostalo 60 divizij, ki so stali nasproii našim 38 divi-zijam. Nerazmerje se je zvišalo s tem, da so bile ruske itiianterijske divizije s 16 bataljoni mnogo inoenej-še nego naše, ki so in:ele povprečno po 13 bataljonov, glede na artiljerijo pa so bile 112krat tako močne, in 1a je nadalje stala ruski infanteriji na strani direktno ogromna premoć ka-valerije — 39 kavalerijskih divizij nasproti našim enajstim. Temu sovražniku, ki nas je glede bojnih moči tako nadkriljeval, je še pomagala obmejna konfiguracija. Na severu, severovzhodu in vzhodu vzhodne Galicije in Bukovine so se mogle ruske armade, ki so, kakor se je kmalu spoznalo, popolnoma zapustile rusko Poljsko zahodno od Visle, zbrati in deželo, ki ni imela naravne obmejne obrambe, kakor z mogočne roko oprijeti, ki ji je bilo treba navi-dezno le stisniti pest, da zmečka avstro - ogrsko armado, ki je bila za več nego eno tretjino slabejša. Avstro - Ogrska se ni mogla iz-ogniti tej nevarnosti s tem, da se v svrho delnega izenačenja razmerja moči oklene dalcč zadej se nahajajo-čih ugodnih obrambnih odsekov, vsled vloge, ki jo je Avstro - Ogrska sprejela v veliki vojni in ki obstoji v tem, da krije Nemčiji ozadje. So-vražniku se nikakor ni smela dovo-Iiti popolna svoboda delovanja, marveč mu je bilo treba vsiliti našo voljo. Ce bi se le branili, bi prepustili s tem njegovi volji, uveljaviti svojo premoć s tem, da bi obkolili naša krila, ali pa zaposliti in vezati nas s približno enakimi močmi, da bi potem mogli s preostalimi četami ne-moteno vpasti v Nemčijo. Naša severna armada je morala torej pričeti z ofenzivo. To se je moglo zgoditi le na ta način, da se je vrgel kolikor mogoče močan del bci-ne moči čimpreje na rusko skupino, ki se je zbirala, da jo porazi, dočim je drugi del držal ostale skupine, do-kler se je mogla glavna moč po dob-ljeni zmagi tuđi proti tem obrniti. Pri izbiranju skupin, ki naj bi se prva napadla, je prišla le ona severno med Visio in Bugom vpoštev, ker bi njen sunek, če bi se morda najprvo obrnili proti oni na vzhodu ali severovzhodu, prerezal po relativno kratkem prodiranju vse večinoma proti zahodu držeće železniške zveze naših glavnih moči ter te odrinil od no-tranjščine monarhije in zavezniške nemške države ter jih prisilil, da bi se umaknile v vzhodne Karpate. Razentega je bilo pričakovat: od šunka v severni smeri učinkovite razbremenitve relativno slabih nemških moči, ki so branile vzhodno Prusijo, če bi se morda sovražnik nepričakovano mislil tuđi z večje močjo obrniti proti temu delu bo-jišča. Hitrost, s katero sta se vršila mobilizacija in dobro premišljen: transport na bojišče, je pripomogla, da smo se pogumno odločili k pred-časnemu šunku proti severu. 20. av-gusta, Ie 17 dni po pričetku splošne mobilizacije, so bile v glavnem delu zbrane že tri armade od štirih armad, ki so bile namenjene v Galicijo. Dve od teh naj bi prodirale med Visio in Bugom, tretja pa naj bi za-drževala sovražnika, ki ga je bilo pričakovati od severovzhoda in vz-hoda čez Radziechow, Brodv in Tar-nopol. Tej je bila kot pomoč name-njena armada, ki je imela kot zadnja priti. Pozneje se je izkazalo, da je Rusija že dolgo časa pripravljala mobilizacijo s spretnim pritajeva-njem svojih odredb, iako da je bil ukaz za mobilizacijo le zadnji korak za njeno armado. 2e zgodaj, takoj za prvirni grozilnimi koraki v prospeh Srbije, so se pomaknile večje skupine čet v popolni vojni moči proti ga-liški meji. In bilo se je zahvaliti la hitremu in spretnemu nastopu naših obmejnih varnostnih čet, da so se izjalovili vsi poskusi, motiti zbiranje naših bojnih moči, ki se je vršilo po nacrtu. Tuđi poizvedovanja na velike daljave naših pogumnih zrako-plovcev, ki jim je drugi dan pričela pomagati tuđi naša kavalerija, ki se ni strašila resnih poskusov, prodreti skozi dobro organizirane sovražne varnostne linije, so dognala, y kolikor se je sploh moglo razjasniti so-vražnikovo postopanje, da je zbiranje Rusov mnogo bolj napredovalo, nego se je moglo misliti pri normal-nem razvoju dogodkov. Vedno bol] se je kazalo, da umor v Sarajevu nf nepričakovano zadel Rusijo in da so v Petrogradu računali z napadom na centralne moči že v času, ko niti najmanj nismo mogli slutiti notranje zveze dogodkov. Ravno spoznanje, da so bili Rusi mnogo prej pripravljeni na vojno, je moralo biti izpodbuda, takoj udej-stviti storjeni sklep za napad. 2e so posamezne kavalerijske čete, podpi-rane od pehote, vdrle na obeh stra-ueh Buga, pri Brodvju in čuz, Zbtufii, Stran 4 „SLOVENSKI NAROD-, dne 28. aprila 1915. 95. štev. Vse je kazalo na to. da se hoče roka, ki nas je oklepala, stisniti v krat-kem v pest. Treba je bilo hitro dela-ti. Za Rusi, ki so zapuščali rusko Poljsko, zahodno od Visle. je pri • Krakovu zbrana slaba armadna skupina pod generalom kavalerije pl. Kurnmrom že dne 13. avgusta stopila na sovražno ozemlje in je med neznatnimi boji. ob strani spremlja-na od nemškega domobranstva pl. \\ayrseha. ki je bilo postavljeno v Pruski Šleziji, prodirala ob levem bregu Visle. Z gotovostjo je bilo dognano, da je bila pri Lublinu zbrana močneiša ruska skupina, dočim se o močeh pri Dubuu in na ozemlju on-stran Zbrusza ni mnogo vedelo. So-vražnik, ki so ga brezdvomno konstatirali, naj bi prvi čutil. da dvogla-vega orla kremplji nišo postali topi. Ko se je 22. avgust nagibal h koncu, na predvečer hitro se ponav-Ijajočih resnih bojev, je bila sevema armada pripravljena za napad. Le-vo krilo je tvoril general kavalerije Dan kl s krakovskim, pcžunskim in sredniegališkim korom f*b dolenjem Sanu in južno od močvirnate doline Tanewa, sprednje čete so bile že on-stran visinskih robov, vsa armada pa grupirana za pohod med Visio in \Vieprzem proti Lublinu. V Echelo-nu levo zadaj, onstran Visle, sta va-rovala Danklovo arrnado krakovska skupina generala kavalerije pl. Kummra in nemški domobranski kor pl. Woyrscha. Vzhodno od te ar-made je stal general infanterije vitez pl. Auffenberg z dunajskim, kašav-skim in litomefiškirn korom, ki se je ravnokar dovažal, in pa z nanovo sestavlienim 17. korom, nekako na crti Tarnogrod, Niemiro\v (ob cesti Przernvsl - Ravarjska); pred njim je bil prostor za prodiranje med Wie-przem in Hudcz\vo, Ievim dotokom Buga. Ta napadalna skupina je imela okroglo 300 bataljonov. 150 ška-dronov in ravno toliko baterij. Okoli Lvova naj bi general kavalerije vitez pl. Brndermann do ?5. avgusta zbral graski, inomostski in večii del Ivovskega kora. Ta skupina naj bi v slučaju potrebe podpirala armado Auffenbergovo, ali pa nastopila proti sovražnim vpadom iz obmejnega odseka Sokal - Brodv proti Lvovu. Končno naj bi general infanterije pl. Kovess s sedmograškim korom, ki je bi! poslan iz Stanislava v Przemvsla-ny, in na z infanterijskimi divizijami, ki so bile obenem z večimi kavale-riskimi divizijami poslane v okolico južno od Zloczo\va. kolikor mogoče zadržaval sovražnika. ki bi morda erodira! čez Tarnopol in od zgornje-ga Zbrucza. Za pozneje mu je bila v podporo še zagotovljena armada generala kavalerije pl. Bohm - Er-mollija, budimpeštanski in temešvar-ski kor. Ta armada je imela ukaz, priti dne 25. avgusta v odsek Dnje-stra Zydaczo\v - Halicz. Vseh skupa j je bilo 200 bataljonov, 170 ška-dronov in 130 baterij. ki naj bi se sovražnikom. ki so bili javljeni na severo - vzhodu in vzhodu. toliko časa upirala, da bi naša napadalna skupina ruske vojne moči med Visio in Bugom napadala in porazila. Te odredbe so dovedle v smeri. ki je bila za prvo odločitev izbrana in vsled okolišem, naravnost prisiljeno pogojena, v resnici do dveh uspe-hov: do zmag pri Krasniku in Za-mošč - Komarovu. Nadaljni Članek sledi. Dnevne vesti. — Grof Stiirgkh ori cesarju. Cesar je včeraj sprejel min. pred-sednika grofa Stiirgkha v daljši av-dijenci. — Pregledovaaje črnovojnikov ki so rojeni v Ietih 1873.—1877., prične se v četrtek, dne 29. aprila v Mestnem domu ter se vrši v četrtek in petek. V četrtek pridejo k pregledovanju črnovojniki, ki so v Ljubljano pristojni, v petek pa črno-ovjniki, ki nišo v Ljubljano pristojni, vendar pa bivajo v Ljubljani. Priče-tek obakrat z najmlajšim Ietnikom. — Pogreša se Anton Per, prostak 17. pešpolka. 4. marškompanija. Pisal je zadnjikrat 22. avgusta 1. 1. iz Lvova, od tedaj ni nikakega glasu več o njem. Ce kdo njegovih tovari-šev o njem kaj ve, se prosi, da naznani to njegovi ženi: Jožefi Per, Trebelno pri Mokronogu, Dolenjsko ali pa g. Milko Krapežu, urarju v Ljubljani, Jurčičev trg št. 3. — Iz Luč v Savinski dolini nam pišejo: Iz ruskega vjetništva se je oglasi! tukajšnji rojak Janez Rob-n i k. Piše, da je njegov naslov: ^Voeno plennij (vojni vjetnik) gorod (mesto) Obojan, Kurskaja guber-nija. — Umrla vojaka domaćega potka. Umrla sta vojaka domaćega 17. pehotnega polka Alojzij M a r š i č in Jakob Kalan. Pogreb bo jutri po-Doldne ob 1. iz deželne bolnice. — Amerikansko darilo im aaie Amerikanski poslanik sa dunajskem dvoru, Penfield, je izročil c, kr. komisarju in zveznemu pred-sedniku avstrijske družbe Rdečega križa, grofu Traunu, na prošnjo amerikanskega državnega tajnika darilo v znesku 2500 dolarjev (16.125 kron), ki se odkaže rezervni bolniš-nici št. 8, v kateri deluje misija amerikanskega Rdečega križa. Gro1 Traun je izrekel poslaniku najtoplej-šo zahvalo za to darilo. — Nabiranje kovln v vojne na-mene se že vrši s hvalevredno mar-Ijivostjo. Druga državna gimnazija je že dokončala svojo nalogo in je imela naravnost presenetljivo ugo-den uspeh, kajti nabrala je 17 težldh zabojev najrazličnejŠih kovinski! predmetov. Upati je, da bodo tuđi drugi srednješolski zavodi imeli lake uspehe kakor II. državna gimnazija! — Nepotrebne sitnosti. Naši Ijudje, ki imajo svoje drage v voj-nem vjetništvu si odtrgajo često od ust, da zberejo par kronic za daljne-ga moža, brata, ženina tam v Rjeza-nu ali pa v Ufi. Pošiljanje denarja v Rusiio »ni lahka stvar«. Mnogi si lomi glavo, kako bi to napravil, priđe ćelo z dežele v mesto, da si najde kakega uslužnega človeka, ki »se spozna« in mu napiše poštno nakaz-nico. Po tem pa gro. na pošto in naleti na uradnika, ki je ali slabo razpo-ložen ali pa se drži le »črke* toza-devno izdanih predpisov ter našega vrlega rodoljuba kratkomalo z na-kaznico vred zavrne, ako ni natanc-no tako napisana, kakor kaže to uradni vzorec. Za marsikoga je vsled take sitnosti ćela pot v Ljubljano za-manj in znova mora iskati, da najde drugega uslužnoga človeka, ki mu napiše novo nakaznico. V roki imamo tako nakaznico, ki je brezuvom-no popolnoma pravilno popisana Uradnik. kateremu je bila izročena, pa je izčrtal pri naslovu besedo »sch\veizerische (Oberrostkontrol-le) kot nedopustno, ter na zadnji strani odrezka besedilo »ffir den osterr. Kriegsgefangenen,< (X. Y/, ter v ćirilici ponovljeno namembno postajo, ki jo je odpošiljatcli pristavi 1 v skrbi, da bi denar tem sigur-nejše prišcl v roke dotičnega vjetni-ka. Zaradi nepotrebne sitnosti poslu-jočega uradnika se je dotična poši^a-tev res za več kakor leden dm za-pozniia. — Predstojništvo pošte naj bi poskrbeio, da se take si mosti več ne prakticirajo. Radi pristavljamo da so to le zelo izjemni slučaji. — Dopusti v svrho setve. Vojno ministrstvo je odredilo, da se naj odredba glede dovoljevanja dopustov v svrho setve uporablja tuđi za vse v zaledju se nahajajoče črnovoinike in delavce, ki so bili vpoklicani na pod-iagi zakona o vojnih dajatvah. — Izvoz živine iz Kranjske. Kakor na Solno^raškem, tako so tuđi pri nas na Kranjskem kompetentne oblasti sklenile prepovedati vsak izvoz živine iz Kranjske dežele. To prepoved je tako na Kranjskem, kakor na Solncgraškem centralna v'a-da razveljavila. — Krušne komisije bedo zopet poslovale prihodnji petek, dn° 30. aprila in v soboto dne 1. maja ravuo-tam in ob ravno istem času kakor zadnjič. — Praški kruh ... V posebnem razglasu se cbrača praški mestni ii-zikat proti nezdravemu kruhu, ki resno ogreža zdravstveno stanje prebivalstva. Fizikat konstatira iz-recno, da kruh, ki ga pečejo praški peki *po većini ne ustreza zakonitim prcdpisom ter vsebujc zdravju škodljive primesi, tako da se po iigotovit-vi zdravstvenih oblasti želodčni in Črevesni katarji v Pra?;i znatno inno-žijo. Preiskava je dograla, da pečejo mnogi peki kruh, ki sploh ne vsebuje nikake pšenične ali ržene moke, temveč sestoja iz zmesi fižolove mo-ke in v oblicah kuhancg.i in raz-mečkanega krompirja, kateri je pri-mešano nekaj koruzne moke in zmlete žagovine!« Praški listi zahte-vajo, da se peke, ki izdelujeio tak kruh. tako kot prave zastr;ipljevalce ljudstva aretira in radi zločina proti varnosti življenja obsodi. — S tem pozivom praških listov je treba le soglašati in tuđi povsod drugod uvesti najstrožjo kontrolo obrtnega iz-delovanja kruha. Dunajski peki v\){>-rabliajo n. pr. zelo pridno stare zalo-ge moke za živinsko krmo (»št. 8«), ki daje kruhu neprijeten grenek okus. Seveda so dognali tuđi že slu-Čaje, da je bila primešana krušni mo-ki^ ^skromna porcija« gipsa, fino zmletega peska, lesa itd. — Ljubljanske najnovejše vojne štruce po 44 v so tuđi vse drugo, kakor okusne. Vedno bolj se kaže, da bo treba povsod urediti komunalno preskrbo prebivalstva s kruhom, da se pre-prečijo nevarnosti, ki groze občemu zdravju vsled zločinske zlorabe ob-stoječega pomanjkanja žita. — Dražba koruzne moke v Be-Ijaku. Na kolodvoru v Beljaku se je v soboto 24. t m. vršila javna dražba 40,000 kilogramov koruzne moke, ki je tvrdka Pippan ni hotela spre-jeti, češ da je pokvarjena. Moka je bila cenjena na 25 vinarjev kilogram. \so to moko je hatela nakupiti mestna občina heljaška, vendar pa se ji ni posrečilo, da bi preprečila javno dražbo. Končno je moko iz-dražbala tvrdka Pippan, Press-lauer in Bruggcr za 42 vinarjev kilogram. Proti tej prodaji je protestirala mestna občina pri politični oblasti ter s tem dosegla, da je vzela moko v shrambo finančna oblast ter je raz-delila na tri vrste — v užitno. za krmo porabno in za kurivo porahno. S tem se je vsaj doseglo, da se ne bo ljudem prodajala pokvariena ir zdravju škodljiva moka. — Spre]emanJe aspirantov v razna voja^ka ucilišca. Z začetkom šolsketra leta 1015 '\b (1. septembra na vojaskih realkah. 21. septcinhra na vojaški akademiji) se bodo spre-jemali v I. letnil; c. kr. vojaške ni/je realke, ki se ho začasno vst?no\ ila x Brucku ob Litvi, dalje v I., II. in III. letnik c. kr. vojaške višje realke na Dunaju, kakor tuđi v I. letnik c. kr. Franc Jožefovc vojaške akademije na Dunaju aspiranti za prosta in pla-Čaua rnesta z namembo za c. kr. de-žcino braiiibo. Prošnje je vložiti naj-kasneje do 31. maja 1915. pri doloce-nih ob'asteli. Natančnejsi podatki so razvidni iz tozadevnega raz^lasa, k; se objavi te dni v uradneni listu »Laibaclicr Zeitunjj.:, in ki je rudi na vpogled pri vseh c. kr. okrajnih !,{la-varstvih, pri mestnem magistratu v Ljubljani in ravnatclistvu pornožnil: uradov c. kr. dc^elne vlnde. — Državni prispevek za pro-živiianje. C. kr. domobransko ministrstvo je pozvalo vse politične deželne oblasti, naj obrazlože okrainim komisijam za nreživljanje, da v tem, da svojci vpoklicanih, ki ali že uži-vajo državni prispevek za preživlja-nje ali sele prosijo zanj. opravljalo ali prevzemajo poljska deia, ti i n i -kakega povoda jim državni uri-spevek ustaviti, zmanjšati ali odreci ako so le dani vsi drugi postavni pogoji. To pa zato. ker je plača, ki se s takim deloni doseže le začasen dohodek, posebno pa še z ozirom na velik gospodarski pomen, ki ga ima v tem letu brezhibno obdelanje polja. — Iz tukajžnie garfuz^ske bolnice so predvčerajŠnjim odpeljali 42 ranjenih ^ruskili vjetnikov v Feld-bach na Štajerskem. Pri prevozu je interveniralo tukaišnje Gasilr.o in rese val no društvo. Med ranjen ci je bil tuđi 1 nadpcročnik. — C. kr. dvoma knjižnica prosi, da se ]i pošiljajo poleg doi/;nostnih izvodov tuđi razni drugi vojne se ti-čoči časopisi, razne kurijozitete gra-fične in tipografske umetnosti, zem-lievidi in tabele, spisi o mednarod-nem položaju, ki so izšli tik pred iz-bruhom vojne ali za časa vojne, ko-munikeje raznih držav o principijal-nih vprašanjili vojne in sploh vse spise, ki se tičejo mobilizacije, pre-uredbe javnega življenja vsled vojne v verskeni političnem in socijal-nem oziru poglobitve državne pripadnosti, modifikacije narodnostnege vprašanja in enakih za Avstrijo posebno važnih problemov. Nadalje za pošiljonje razglednic z bojnega polja. Istotako Ieposlovne spise, ki so namenjeni za vojno in dom in tuđi semkaj spadajoče muzikalije. Roko-pisi se na željo prepisejo in vrnejo lastniku, imena se pa ne bodo obelo-daniia in bode prišlo to le za vpora-bo zgodovinarjev, najbolj zaniniive stvari se bodo pa razstavile v siiajni dvorani c. kr. dvorne knjižnice. Vse navedeno naj se posilja s pripombo: »Vojna zbirka-. — Poštne nakaznice za vojne vjetnike v Srbij. Poštne nakaznice za avstrijsko-ocerske vjetni!:e. ir.ter-nirance in konfinirance v Srbi;i se od sedaj naprej pcsiijaio izključtto potoni švicarske poštne uprave. Naslov se sme glasiti edirmle: »An tlie OberpostkontrolSe in Bern, $e!a\veiz« (Višja poštna kontrola v Bernu. Švica). — Deželna zadruga izdeloval-cev sodavode na Kranjskem v Ljubljani je imela v torek 27. aprila ob pol 2. popoldne v steklenem salonu hotela »Lloyd-Mcrkur je v znak hvaležnosti za nepričakovano petje povodom pogreba svoje soproge daroval gospod Robert Waland 20 K v društvene svrhe. Srčna hvala. — Koze. Uradno se razglaša 27. t. ni.: Od }*. do 24. aprila 1915 je bilo naznanjcniii na Dunaju fif sluča-iev koz, med temi en smčaj pri vojaški osebi. V ceiern je obolelih na kozah na Dunaju od Di'ičetka vojne 1426 oseb, od teh je 296 oseb lsnulo. V avstrijski državni polovici je bilo od 18. do 24. aprila t. I. naznanjenih 97 slučajev koz, in sicer v naših kra-jih: 3 slučaji v Gradcu, po dva slučaja v Ptuju in Grobrnin^u in po en slučaj v Harrbergu in \Yeisskirdinu v okraiu Judenburg na Štajerskem. — Ščitimo javne nasade! Ko- mai so začeli kostanji zeleneti, pa imajo že dvojne škodljivce. V prvi vrsti so hrošci. ker je letos hroščevo leto. potem pa njihovi unijevalci etroci. Le-ti klatijo hrošče s poleni i1! debelimi kameni ter pri tein po-skodujejo drevje s tem, da s klate-r;jem hroščev odbijalo cvet, zelenje in lomijo ćele veie. Naši krasni javni nasadi so prepuščeni iavnemu var-stvu. Po nekateriii drugih mestih so nabiti v drevoredih napisi, da kdor kakega take^a škadljivca naznani, dobi pri občini nagrado. Prav, da se pokončuje hrošče. a se jih ne sme na tak način, da se drevju s tem napravi več škode, kakor bi jo napravili hrošci sami. V tem smislu naj bi starši svoje otroke pDdučiii in po-svarili, ostalo občinstvo raj se pa tuđi zaveda, da so naši nasadi kras mesta in delajo čast ceiokupnemu prebivalstvu! Nesreča ob mostu čez Savo pri Št. Jakobu. Dancs dopoldnc je pe-lial hiapec stavbenika Roberta Smielovvske^a prazen voz čez most pri St. Jakobu. Tik pri mostu je pa-del voz z obema konjema in hlap-cem v Savo ter so konji utonili. med tem ko so hlapea še živega poteg-nili iz vode. Skoda ie preceišnja. Mlapea baje ne zadene nopena krivda. Za poštarja v Rabsju pri Trbižu je imenovan poštni oficijant Fran I* a p c ž v Beljaku. Cesto na Voloviek na kranjski meji so naineravali zgraditi v Lu-čah v Savinski dolini. V to svrho so prosili, da se jim da za delavce ruske vjetnike. Z ozirom na težkoče prehrane oblast ni mogla ugoditi tej prošnji. Z Južne že'eznice. Blagajnik na marikorskem glavnom kolodvoru, viŠji revidciit Ivan Kejžar. je pre-stavljen v Lecbcn. Novi ranjenci v Mariboru. Dne 21. t. m. so v Maribor pripeliali preko Pmgarskega 200 ranjenih voja-kov iz Karpatov. Med njimi je bilo 50 težko ranjenih. Domobransko diviztjsko sodi-šče v Maribem. Mariborska ekspozitura domobranskega divizijskega so-dišca v Gradcu bo dne 30. t. m. raz-puščena. Zadnja obravnava je bila dne 26. t. ni. in sicer proti 391etnemu delavcu v kurilnici v Splitu. Luki Naerloviću, obtoženemu po § 65 a. Obtoženec je bil oprosčen. vendar pa ostane v preventivnem zaporu. Odhodnica nadrevidenta Kel-žarja. Iz Maribora nam pišejo: Odhodnica nadrevidenta Ivana K e j -ž a r j a , ki so jo priredila mariborska narodna društva, je bila nekaj izredno lepega. Do zadnjega napol- njeni prostori Narodnega doma so pričali o splošnih simpatijah odhaja-jočega. Prišlo je vse, kar čuti slovensko in še prav posebno slovensko železnicarstvo in delavstvo. Manjkalo je samo par ljudi, ki bi sicer radi kaj veljali, pa so postali na mlada in stara leta komodni. Od od-hajaiočega so se poslovili v nagovo-rih člani vseh naših narodnih dru-štev, v prvi vrsti gospod dvorni svetnik Bedianić v imenu Slovanske Čitalnice, gospccl nadučitelj Srečkc Stegnar v imenu Dramatične^a društva in gospod dr. Radoslav Pipuš v imenu zlasti vseh mariborskih po-družnic Ciril - Metodove družbe. Tuđi dvoje zastopnikov narodnega delavstva se je oglasilo k besedi, med tema eden iz politično nasprot-ne organizacije, ki je pa v isti meri kakor drugi in docela prostodušno priznal. da je slavljenec bil prvi in najboijši organizator in prvoboritelj slovenskega delavstva med nami. Od odnaiajočega so se nadalje poslovili vsi njegovi stanovski tovariši in tuđi osebni prijatelji. V slovo se ie odhajajočemc poklonila krasna diploma, delo slikarja mojstra Fr. Hor-vata in k temu se nm podeli še slika (naredni motiv), delo slovenskoga slikarja - umetnika Gasparija v Liui)ljani, kaiera pa radi pozne na-ročbe ni mogla biti pravočasno dovršena. Moški zbor Slovanske Čitalnice je zapel par krasnih narodnih zborov. V resnem času smo se poslovili od enega naših naiboljših mož, vendar nam slovo kljuh temu ni bilo težko, kajti to kar nam danes zapu-šča, je pognalo globoke korenine in rodilo bo ravno tako tuđi bogate sa-dove! Umri je v Gradcu generalni tajnik štajerske kmetijske družbe gosp, Franc Juvan. 54 let star. Za prećsednika greške trgov-ske zbornice je bil izvoljen doseda-nii predsednik komercijalni svetnik Fran Kloiber. za pođpredsednika Edvard pl. Ke'I-Biindten, za provizo-ričnega predsečnika pa državni po-slanec Einspinr^er. Graška trsjovska zbornica in vpckiicanje črnovojnikov do 50. leta. V poročilu o seji graške trgovske zbornice javlja -Grazer Tagi7latt«: »Zbornični svetnik Vollenhals je opo-zoril na razširjenie črnovcjniške dol-žnosti do 50. leta in stavil nujni pred-log. naj zbornica pri voinem mini-strstvu vnliva na to, da samostojni trgovci in obrtniki v slučaju svoje sposobnosti lahko opravljajo svojo voja?ko službo v kraju, kjer vmajo svojo obrt. Svoj nujni predlog ie utemelieval s tem. da se nahaja pr? vojaških poveljstvih še zelo mnogo aktivnega vojaštva in častnikov. ki se !ih brer: vsake gospodarske škode lnhko posije na fronto.« V Celovcu so v ponedeljek are-tirali 45Ietnega agenta Frana Pri-sternika iz Velenja. ker je zagrešil tcžr.k nravstven delikt. Divjii pefelin na župnišču. 2up-nik Ivan Kogelnik v Radižah pri Celovcu je strasten lovec. Čim so jeli letos peti prvi divji petelini, je vsako jutro na vse zgodaj mahal v svoje lovišče. Toda z lova se je vedno vračal praznih rok. Te dni pa se je zgodilo, da je proti večeru pri-letel kapitalen divji petelin in se vse-del na streho župnišča. Nenavadni gost seveda ni dolgo pel na strehi, ker mu je župnik Kogelnik s svin-čenko kmalu vpihnil luč življenja. Radi razšinanjia italiianskih listov, ki v Avstriji nišo dovoljeni, so v Gorici zaprli tri osebe. Njih imena so: Ivan Ferlizzi. Vito Donirto in Amalija Defilippi. Radi iste stvari je bil obsoien v 24urni zapor šofer A. Koch. Begunsko taborišče pri Lipnicl. Iz Lipnice porocajo: Ker ie pričako-vati novih beguncev. se bo negun-sko taborišče pri \Vagni razširilo v toliko, da bo v njem lahko stanovalo 45 do 50.000 oseb. Taborišče se zve-že z Lipnico z železniškim trrom, dolgim 2 km. Obravnava proti 44 obtožencera v Zagrebu. Javili smo, da se je 21. t. m. pred domobranskim divizijskim sodisčem v Zagrebu pričela razpra-va proti 44 vaščanom iz Vitojevic v Srije^nu, ki so bili obtoženi zločina proti vojni sili države. Razprava je trajala pet dni. Prisostvovalo je ob-ravnavi 34 obtožencev, dočim slu-žijo drugi pri vojakih. Proti tem se je postopanje odgodilo. Izmed obtožencev jih je zagovarjal 25 dr. Priča, 9 pa dr. Vimpulšek. Državni pravd-nik je odstupi! od obtožbe proti 10 obtoženccm, glede 4 pa je izjavil, da je domobransko sodisče nekompetentno, ker so zagrešili navadno tat-vino. Ostalo je torej obtoženih 20. Od teh jih je domobransko sodišče oprostilo 9, 2 je izročilo civilnemu sodišču. 9 pa jih je cbsodilo na težko ječo od 7 do 8 let. 4 mesece preisko-valnega zapora se jim vračuni v kazen 95. Stcv. .SLOVENSKI NAROD* dne 28. aprila J9l5 Slran 5, Iz glib H je neki vojak sredi prete-čenega tedna listnico in denarnico od cukrarne do Starega trga. V list-nici so se nahajale zelo važne listine, katere so imele vrednost Ie za tega vojaka. Najditelj se naproša, da vse to odda v našem upravništvu. Vrebanje razredner loterije. Pri včera)šn]em žrebanju so zadele te-le številke: 20.000 K št. 9815; 10.000 K St. 21.338. Po 5000 K štev.: 19.330, 20.525, 47.367. Po 2000 K št.: 1819, 5120, 10.535, 26.278, 28.619. 32.077, 36.948, 37.196, 37.830, 42.551, 58.495, 62222, 72.616, 73.853, 76.869, 77.255, 85.395. 86.983, 91.868, 110.343. 110.866, 120.986, 134.931, 139.901, 151.466, 155.800, 158.257. Razne stvari. * Cesarjevo darilo za vojne zbirko kovin. Kot prvo darilo za pa-triotično zbirko kovin, ki se pricne danes, je prišlo včerai 60 selskih otrok pod vodstvom svojih učiteljev v Schonbrunnski grad po cesarjevo darilo. ki je tehtalo približno 7000 ki-iogramov. Trenski vozovi, obdani od šolskih otrok, so se peljali po cestah k depdju v WShringerstrasse. * Ministri na nabora. Kadar se bodo vršili nabori za (novi) drugi črnovojniški poziv (za 43—501etne), morajo priti pred vojaško pregledo-valno komisijo tuđi bivša ministra Fiedler in Prašek ter sedanji mini-ster za javna dela dr. Trnka. * Cei vagon bankovcev. V krit-je vojaških izdatkov so te dni pripe-jlali filialki Avstro-ogrske banke v Osjeku cei vagon bankovcev pc 1000, 100 in 10 kron v skupni vred-nosti yeč milijonov krofl. * Velika železniška nesreća na progi Petrograd - Moskva. Kakor poroča »Rječ<, se je Jogodila na glavni železniški progi Petro^rad-Moskva pri postaji Kolpino velika železniška nesreća. Zadala sta dva vlaka skupaj. Dvanajst vagonjv je bilo razbitih, več oseb je ponesreči-lo. Promet je prckinjen. * Sežiganje mrličev. V Pardubi-cah, v Olomucu in v Libercah delajo priprave za sežiganje mrličev. V Pardubciah bo zidanje krematorija končano že prihodnji mesec. V Libercah je obč. svet dne 21. t. m. do-volil 18.623 K za zgradbo krematorija. * Vojna bolnica v Brnu. V Brnu na Moravskem so v ponedeljek na slovesen način blagoslovili vojno bolnico, ki jo je osnovalo moravsko namestnistvo. Navzoči so bili dežel-ni glavar, deželni odborniki, zastop-niki oblastev in zdravniki. Bolnico je blagoslovil škof grot dr. Huvn. "' To je mož! V Sav oni pri Ge-novi na Italijanskem živi sedaj 60 let star mož Anastazi] Celotti, kateremn so te dni krstili — edenintridesetega sina. Prva žena nm je povila devet-najst sinov, druga žena mu jili ie povila doslej že dvanajst, a če je s tem serija že končana, se ne ve. Izmed 31 sinov jih živi sicer Ie 16. a izmed njih jih je osem že oženienih in ti imajo tuđi že 42 otrok. Kakor se vidi, je to familija, ko bi v sto letih lah-ko obljudila celo provinco. * Dva ubegla ncmška častnika pred vojnim sodiščem. Neniška čast-nika, Sanderslebcn in Andlcr, ki sta bila ušla iz nekc^a vjetniskega tabora, so Angleži postavili pred vojno sodišče v Chestru. Oba časmika sta priznala beg, a sta ugovanala proti sodišcu, ker ništa bila dala časine besede, da ne bosta ušla in ker jih kaznuie z disciplinarno kaznijo Ie po-velinik vjetniskega taborisča, kakor to doloca haaška konvencija. Protesta sodišče ni sprejelo. Sodba se dosedaj se ni razglasila. * Muzej za vojni kruh. Glavni tajnik ogrskega zgodovinskega društva zbira vzorce vojnega kruha in vojnih žemelj. Ti izdelki se bodo hranili v posebnem muzeju, da bodo še pozni rodovi lahko videli. kako pecivo so morali Jjudie vživati in drago plačevati v naši dobi svetov-ne vojne. Kaj. ko bi se tuđi pri nas kdo lotil takega dela? Nabral bi lahko zanimive stvari: tržaške žemliice iz koruzne mofce. pomešane z otrobi: kruh iz pšenične moke in ovsenimi smetmi; kruh iz koruzne moke in ža-k'anja. Tuđi kruh iz mešane moke in gipsa smo že videli. Če bi se to zbra-lo. bi to bili zanimivi spomini na he-roizern slovenskih želodcev. + Smrt četaša Sandanskega. Iz Sofije poroča jo: Pri Nevrokopu so neznani morilci umorili glasovite^a revoluciionarja Sandanskega. San-danskv je bil prvi, ki je pričel četa-ško in revolucijonarno organizacije v takrat turski Macedoniji. Storil je veliko za narodno probujo macedon- skih Bolgarov, toda njegove zasluge so zateninele pred čini^ grozovitosti. ki jih je zagrešil. L. 1907. je dal umoriti svojega konkurenta- četaškega pogla\arja Sarafovu. Sofijsko sodišče ga je in contumacijam obsodilo na smrt, kralj Ferdinand pa ga je 1. 1910. pomil« stil. V zadnjem času je odšel Sandanskv v Mactdonijo in Albanijo, češ, da bo organiziral tero-ristično akcijo proti Srbiji. Brzojavna poročila. Turska ztnaga ob sultanovom rojst« nem dnevu. Carigrad, 21. aprila. (Kor. Lrađ.) Pri današnjem sprejemu, ki se je vr-šil povodom rojstvenega dneva sultana v palači, je izročii vojni inini-ster sultanu brzojavko poveljnika 5. armade limari paše, glasom katere sta centrum in desno krilo sovražnih čet popolnorna poraženi. Obstreljevanje St. Dieja. Pariz, 27. aprla. (Kor. urad.) vTemps* poroča iz St. Oieja: V to-rek opoldne je obstrjljevala nemška artiljerija St. \Y\C\ 24 granat je padla v mesto, nekaj liiš je bilo resno po-škodovanih. Kitaiska in Japonska. Petrograd, 27. aprila. (Kor. ur.) -Rječ pv>ročj iz Tokiia z dne 20. aprila: Ker se je Kitajska branila iz-polniti zahteve Japonske glede Mongolije, se je sestal japonski ministr-ski svet k posvetovanju, da se od-loči o nadaljnjem poteku pogajanj. Japonsko časopisje zaht2va. da .la-ponska odločilno poseže v zadevo. Ljudstvo tipa se vediio na mirno re-šitev. V japonskih ladjedelnicah po-spešujejo dela, da dovrše 2 dread-lioughta po 30.000 ton. Oklopna kri-žarka -Nirisima■- s 27.500 tonami je že v službi. Darila. Upravništvu naših listov so poslali: Za Ciril - Metodovo družbo vesela družba na Dolenjski cesti darovala 3 krone. Srčna hvala! Umrli so v Ljubljani: Dne 21. aprila: Marjan Josip Lombar. reienec, 3 mesece in pol, Zaloška cesta 13. Dne 22. aprila: Mihael Korbar. drvar, 64 let. Hradeckega vas 39. — Dimitrij Pirco, pešec ruskega peš-polka št. 16.. v garnizijski bolnici. — Anica VVisiak. potnikova hči, 22 me-secev, Sodna ulica 5. Dne 23. aprila: Fedor Fitvenko. pešec ruskega pcšpolka št. 50., v garnizijski bolnici. Dne 24. aprila: Marija Župan, posestnikova žena. 76 let, Kongresni trg 1. Zahvala. Za mnoge dokaze iskrcnega sočutja, ki so nam došli med bo-leznijo in povodom smrti naše nepozabne, predobre soproge, oziroma mamice, svakinje in tete, gospe jfllojzije Valland roj. Kramaršič izrekamo vsem našo najglobokejso zahvalo. Posebna zahvala pa bodi prebtagorodnt gospe Kramar§ičevit c. kr. majorja soprogi za med boleznijo izkazano naklonjenost in ndeležbo pri pogrebu, slavnemu pevskemu odseku slov. trg. društva »Merkur« za nepričakovano tolažbe polno žalostinko, vsem darovateljem krasnih vencev, gg. trgovcem iz mesta in dežele, ter sploh vsem, ki so počastili nepozabno pokojnico na nje zadnji poti. 1075 V LJUBLJANI, dne 28. aprila 1915 Žalujoži ostali. Dne 25. aprila: Uršula Matjašič. postreščkova žena, 55 let, Križevni-ška ulica 9. — Alojzija VValland, pot-niknva žena, 37 let, Slomškova v.Ii-ca štev. 4. V deželni bolnici: Dne 19. aprila: A!oizij Varci, re-jenec, 2 dni. Dne 20. aprila: Josip VareK rc-ienec, .? dni. Dne 21. aprila: Anton Drobnic, bivši nilekar, 29 let. Današnj* list obsega 6 strani. Izdaiatcli in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarnc«. Meteorolosično ncroCIlo. VlSim nad niorjfm 3rtft*J SrtJn i rra.ni tlak 739 •• di « fas Stanje £0 ? «P«o- f^" 5-5 Vezovi , Mebo W vanJ'a v mm Č 2 27. i'2. pop.1 7^56 ' !92 sr. jvzh. dc!. jasno „ 9. zv. 737 6' 12 0 si. szah. pol.oblač. 28. 7. t\. 739 1 81 si. jug del. oblač. Srednja včerajšna ^mneratura 1>>'4, norm. 116. Padavina v 24 urah mm VI. Dve neiifii solii pripravni tuđi za pisarno 10+r> s-s se oddasta tak oj :-: na Jtfiklošičevi cesti 18.1 nadstr. 1Q0.QQQ kral Imi listn. ki bi dal službo 43 letnemu očetu treh šolo-obveznih olrok. Bivši trgovec mešanega blaga, sedaj rotnik, vešč siov. in nemščine v govoru in pisavi, želi takoj primerne službe kot prodajalec. skladiSčnik ali kaj podobnega. 1071 Cenjene prijave prosi pod „ftuina siniba 1071" na upravn. »Slov Naroda«. HT Odda sta se s 1. majem O 4 ■■ z eno in dvema sobama. Izve se v upravn. »Slov. Naroda«. 1076 1 staklenica 20 vin. Za krznarsko Obrt, poštenih staršev, 14 let statc^i, krepkerja sprejme J. Wrmett, ?irznar, Ljubljani, Sv. F©tra cesta« Hrano in stanovanje dobi v hiši, 1070 2&F* Sprejmeia se ~^B uM pomscniKfl železnlnsKs strohe. Ponudbe pod „Trajna služba/ 1074" na upravn. »Slov. Naroda«. 1074 Proti prabajem, luskinain ia izpadanja las TaDno-chinin Mila katera okrepAuje lasi&če, odstranjuje luske in prepre^uje Izpadanje las. 1 Kle^Britlea y. navodom I krono. Hazr.-ošiija ^e z Gbratno posto ne mani kot <1ve stepenici. Zalop3 vseh praizkušenlh zdravil, madic. ml!, medicinal. vin, specijalitet, nejffnejsih parfumov, klrurgiikih obv»2, svežih mineralnih vod itd. Đež, leRnrcn WMn leusteka vLiubJjsn) RrJ'Bia cssta it, I. poleg novot^rajene^a Fran JoJefovega i ubi i. mostu. 18 V fei lekarni dobirajo zđravlla tuđi ćlani Lolni^klh b)?rfaiQ iužne želeinlce, c kr. tobaćne tovarne In okr. botalike blagafne v Ljubljani. P QJ OJ ■ J Iqrp ep 7a tafefrŠPn ItrlCtnn :": PoPdinoma samostojna moć :: l&bli dK iU laitUjdKII SlClalUU za trgovsko podjetje, vešča slovenske in M m • g • # nemske korc-spondence, strojepisia in ste- IV AM M AMIfl H INIH nografije in nekoliko knjigovodstva. — U lili I ||r|l I III 1^1 Plača po dogovoru. Oziralo se bode Ie Wk llllllll |%|||||||na Prvovrstno res samostojno moč. — |1 II || I III I li I 11| III Prijazne ponudbe pod ..Stalno mesto/ ■■^^■■■"« mWmmmm§WmtQJJ" na Uprav. »Slaven. Naroda« tu. £ila obratom pošte im na izbeno. RontorlstlfllD popolooma vešča knjigovodstva ter ▼seh pisarniških del, teli premenltl mesfO« Nastopi lahko takoj. 1(09 Ponudbj se prosi pod npr6" meatba 1009 " na upr. »Slov. Naroda« wk in Min salame fino. sočno šunko (gnjat), kran)sk« klo-base, prekafeno meso, slanino s papriko, uajbofjši pristni emenđoUkl sir te: s'ađko : 6a]ttO snrOTO maslo priporoča tvrdka :: J. Buzzolini delikatesna trgovina Ljubljana, Lingarjeva ulica. Vsakdanje pošiljatve od najmanjš? do nai-♦ečje množine po najnižji ccni. 130 J. Zamijeti ievlfarski mojster v Lja&lian!, Gradišće 4 odstranjuje tekom desetih minut. Garantira za uspeh. X7,-JeX-i!e naifinsfša obuvala kakor tuđi prave gorske in telovađske čevlje. Selenburgova ulica št. 1 (nasproti Kazine). Umetniške razglednice izbrane reprotaliolle prrih tvetovnfh r.mo*-nikov — nad 2000 ■•ii«P**h vzoree^ — se dobć IV* na drobno in debcSo ~®£ v prvi in edini specijalni trgovini razgtc in pisemske«ra papirja MARIJA TIČAR LJUBLJANA. Sv. Petra cesta &i. SS. (nasproii hotela TratniEc). Samo dneva v kim. Velikanstea snnožina novih blaga za olil^ke im periio! ^\ A,^.^ "f * se pž ožajfi]a vsaho arsifio ia soaoto w prvem „HERMES" Bratov Vokač v Ljubljani, Selenburgova ulica 5 obstoječe iz 2 sob, predsobe, kuhinje, jedilne shrambe in pritiklin, se takoj odda. 1029 Naslov pove upravn. »STov. Naroda«. T 1 * v #1 voja^čsn^ pros , dobro izurjen v tej stroki, se spre]me sa prvo mesto- Ponudbf na unravp. »S'ov. Naroda« pod nfro „zanesliivost 1035". ^zzzrr Na bolj?a in najzdravejša je dr. Drallea „NfiRIL11, k\ daje sivim in pordečelim iasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, j rjava, temnorjava in 6rna v stelclenicah , z navodilom po 2 K. velike po 4 K, pri ! v Siefan Sti^moli j Ljubljana, Pod Trančo št. 1. ; Lasne kiie, podlage in mrežice vseh vrst; gledalisčne in toaletne ===== potrebččine itd. ------—■= Modni salon Stt. Sefiej~Strnafi ■priporoca cevjemm damam 331* ; slamnike te najfinejše izcršbe. ; Zaltn klobuki čedno na razpolago. Ljubljana, Prešernova ulica. Palača Mestne Itranilnice. Inton Bajec umetni in trgovski vrtnar milit >L». t- tktnttn, ii u nkiji nii;g* 127 cvetlicni salon samo pod Jrančo štev. 2. peleg Ccvlfarskega msat«. Velika n\m sit venro. zdcioiaije itpku ima. trakn N Wianja u Tržs9d cesti 131 i SANA TORIJM • EMONA, ] ZA-NOTRAT>UE Uvi HCRtJRcifCNE -BOLETZN3. i TLJUBLJANA komenskega uličar v f SEF-zDR^^aK frtpsrU'DrFH DERGANC \ Lep« moderno obstojede iz 3 sob. kobin;c, krvr^elji, itH. e elektr. rn^SFetlj eđđa 80 Za Bia-|ev teraiiB, v III. aadstr. Totalne h *e Dunajska c. 22. in Sodna ul. 1. Na-tančnejše v I. naistr. „Hotela pri Ma-li^u<4 vrata št. 12 485 CORCEVfl KOltSA PRI2HAHO Nfl|;f| BOLJ5R SEDflNJOSTi>: H fl.QOREC IJUBUANA MARIJE TERE*\* , Z1|C C£5T« st.I* NOVI SVET MA5PR0TI KOHTEJA 2AH:. W5«l<.« ur^tc, oprano in neoprano r^apirr) po naji>i$ji ccni! PreTzamem vsako mnoilno proti gotovini. %2 Vonlno po ielezatcl ali posti plaćam sami Jo UKUdIILJNiK) Mestni trg 22. /tfaznanuo. P. n. Dne 12. ntarca 1015 je umri moj đolgofofoit druMbnik v firmi Michael Kasfner v Ljubljani, gospod G-ustav Kastner. Že 20 let skupno z gospodom Gustavom Kastnerjcm pod firmo Michael Kastner izvrševano trgovino nameravam voditi za-naprej pod lastnim imenom Julius Elbert 0 tem se Vas usojam obvestiti s prošnjo, da odslej do-pi$or>, namenjenih sa pod firmo Michael Kastner izvrševano trgovino s šprccrijslzim, kolonijalnim, materijalnim blagom% z dežclnimi pri-drRi ter glavno zalogo prirodnih rudninskih voda in zalogo soli in petrolejaf ne odpošiljaie već pod naslovom Midiael Kastner, nego pod mojim imenom Julius Elbert. Ker bom firmo Michael Kastner trgovsJcosođno dal izbrisati, prosim v izogib vraćanja pišem, tlu prav nutunčno vpošte-vate novi naslov * Z velespoštovanjem 1043 Julius Etbert, tedstj edini javni družabnik firme Mirhnel Kastner. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani .i D«lwl*lca Bla.nlc« 8.OOO.00O hr—. ■ 2S3° StPltaPjeVa llllCS ŽtCVa 2> llweWiirffi^l~Ofci^loTtO(ab7d6b~k»H^ Poslovalnica I. c. kr. avstrijske državne razredne loterije. I Podružnice w Spljetu, Celovcu. Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. ■ spreiema Tioge na tajnice taiim ^^JJ^^,]^? M 1 OJ Kopni« lm prodala srećke, valute In vrednostne podTriene moratorij«t«r |Oi obrest o€ teovtof« prostili ^L a |ah m««i««l ».*■. «_* -J j«^__ ^ * vioge proti oo—»efal o

¥eil - rtuflf w »V ^ Z l°a »*Plrle **** ws* P« dnevBein korzu. ::