'h
-
il
lovenskb novice
■ K '
\eodvisen slovenski lik. Najbolj razšir-, v severozapadu Z. Uspešen za oglaševanje.
!
SLOVENIAN NEWS!
An independent Slo- KS venian Weekly. Covers KS all the territory in the KZj Northwest liest adver- jjHjj
tisinjr medium.
:tSC3irS
letnik III.
DOJENIH DRŽAV. GLASU.O S. K. P. DRUŽBE.
CALUMET, MICH ;; AN, Nov. 15 1918.
eao,
:~i. o
na Holandsko.
,an3Iation filed with the postmaster atCalumet,Michigan,on Nov 15 1918 iirpd bv the act oL Noy.8, .17	'	’
klifngWri, ,b šesti uri.
U* HoV- ' Voja» jè; bila k on ca na <J a n os j u— w asliingt.on.ski čas. Pn*rmrjo je 'itilo p5*jpi-v
^(i od urinskih pooblaščencem o polnoči.
,ml°ti. 10. nov. » -‘Stvar je končana. Spomladi smo bili > stiskani. Pristanišča ob kanalu so bila
ogrozevanain
pražuikovo jeklo je bilo namerjeno na naše srce”, je dejal jgleski ministrski predsednik Lloyd George. Sedaj je jesen, bn» mesto Turčije je v dosegi velikih topov naših J adii
topov naših ladij.
lija je razbita . Kajzer in prestolonaslednik'sta se odpo-jf Ljala. Naslednika se ni moglo najti, zato je bila proglase, s' L začas n a med vlada.
Cesar se je odpovedal prestola
Pariz. D*'-hov. — piijiov^ <» sarja Wiljema 9e uradno p i, m iz Perlina, pravi brzojavka Basela, Švica.
Nasproti!joča se poročila prihajajo iz Evrope glede usode biv. šega nemškega p n
štrajku po celi A vatri ji.
Vesti pravijo. <ia je mrtev \ iktor Adler vodja avstrijskih so-i^feäjalisto» in zunanji minister j neipško-.avstrijakega kabineta, ki je bil sestavljen 31. oktobra. Kodanj, 13. nev. — Iz Dunaja islolo nasledniKu j brzojavi ja, da je b. viši cesar
rider!k« Wilje.ua. brzojavke iz ! Karl V 3 8V°J° drnžino dosPel v
■ avtomobilu v Eckartsau. Grad
Londona pravi |o da je bil v pomici-, .
Jek ustrel jen od obmejnih straž,ko ! Cw,ats‘ln Mži
je skušal pobegniti na Holandsko.
reke
Donave
na severnem bregu med Dunajem in
Teje obsodba - naj večja obsodba sveta, foetus.ta vojna mornarica je tako gotovo kakor stojim goroj, je dejal prvi lord admiralstva, dobila povelje, da ven toda možtvo ni hotelo. Nemčija je strta znotraj in 4 had polovico nemške vojne mornarice vihra rudeča [ikra. Paz vda jo je radi prepričanja, da se ne bori za dost v ar.
London, II. nov. - Dr. Soli', nemški zunanji minister, je »silildržavnemu tajniku Lansingu noto s prošnjo do pred— riìiikaWilsoua, da naj rabi svoj vpliv, da se oblažijo “grofic razmere v Nemčiji”.
Predsednikov razglas.
Washington. II.nov. Predsednik Wilson je uradno razgla' ■Idanes c>D (.()■ uri,, da je bik» premirje z Nemčijo podpisa_ lo.Proklamacija se glasi: Sodržavljani! Premirje je bil0 Pisano danes jutro. Vse, za kar se je Amerika borila je Io doseženo. Sedaj bo naša srečna dolžnost, da pomagamo [ugledom, z treznim inprijateljskim nasvetom in z m ate ri-Kdo jjthifbČ j » > ustanoviti pravično deluoki acijo po celem Mii ■
igton.
Pogoji premirja.
JI. nov. - Predsednik Wilson je danes pre-N v-kougresh pogoje premirja. Strogo vojaški pogoji so bačeni v 32 točkah, izmed katerih so najbolj pedeče: k
vazne
'eničijH mora v 13 dneh evakuirati Belgijo, E ra učijo Alzaško. *Jrc|io in Luksemburško. Vsi nemški vojaki, ki bodo ostali po tem na označenem ozemlju bodo odvedeni v vojne ujetništvo, »"ti morajo izročiti zaveznikom 5000 topov, polovico svoje fHljske i,i lahke artilerije, 3000 metalnih granat. 2000 aeroplanu številno strojnih pušk.
Lucija mora predati (izročiti) zaveznikom 5000 lokomotiv. 50,.

■ Pagonov in 10,000 drugih železniških vozov, topa mora biti v *“«8111 stanju. Dalje mora Nemčija izročiti zaveznikom vse želez.
Loreni, vse sklade premoga in druga vojaške po-iztočni Afriki se morajo podati tokom enega
onici ja mora izročiti zaveznikom 100 suhiliarink, 50 rušilcev, 0 ttiž:|rk, 10 drugih bojnih ladij m e manjih križark. Vse dinge la,)tiiarinke. in ostale bojne ladje mora Nemčija razorožiti.
M* pristanišča ob Črnem morju morajo Nemci izročiti .zavezni
Sl11» istotako tudi vse ruske zasežene bojne lad.^e.
‘Micci morajo vrmu zaveznikom vse trgovske zasežene parnike in
v
Z
Zvezniki bodo okupirali ozemlje na levem (zapadnem) I regu
Pressburgom, petnajst milj od Dunaja.
proč
brzojavka iz Hague pa pravi, da je bivši prestolonaslednik dospel v Mastiielit v južni Holandski, bivši nemški -cesar, William Ho-heiizelierii, je na gradu .Ameròlinen, Il ulani lib a, d Oči m se nahaja-, ,	,
- jj slo vas k a republika la stortila v jo njegova soproga, prestolen««* .	•
Nova republika.
Washington, .
Resolucija, sprejeta na shodu v New Yorku dne novembra 1918.
7.
leiuiko'-a soproga in druge priij-<-esinje v bolsdamu pod zaščito
ondotnega vojaškega m delavskega sveta.
London, 12. noi. — Holandska vlada bo dovolila Wiljemu ostati na holandski zemlji pud istimi pogoji interniranja, kakor drugi višji nemški častniki. NavA zel si je ime grof William Lì o - p henzollern in si bo kupil na Holandskem posestvo, Kjer bo živel.
tek
'Ktt
Lena in drima glavna križišča kakor Mayenpe, Coblenz in C-
s'te. Nemci se morajo spraviti v razdalji 2Ü milj od tega ozemlja *kül't 19 dni.
^ byy,TWcija na NeniS^eny
Kodanj, 12. nov. —Revolucija na Nemškem je danes gotovo dejstvo. Štirinajst držav, med temi vsa štiri kraljestva so v oblasti revolucionarjev .
Amsterdam, 12. nov. — Polo-žaj v Nemčiji je, kolikor se more sklepati iz poročil, ki prihajajo iz Švice, sledeči:
Na b ruskem je cesar pregnan in socijalistična vlada je v moči. Na Bavarskem inWiiertenberškem je bila proglašena republika.
Kral|eva rodovina Oideiibnrška je pobegnila, boreča se o revoluciji.
Schleswig-Holstein je bila proglašena za republiko.
Frankfurt, Hamburg, Kolin, Essen, ivluehlheim, Aix La Clia-pelle, Einericli in druga važna mesta so v rokah revolucionarjev.
Kiel, Wiìhel nisba veri in druga pristanišča so zasedena od mornariških revolucionarjev.
Berlin, 12. nov. —Šocijalistič-ui poslanec Scheideman je dejal v državnem zboru :
Cesar in prestolonaslednik sta se odpovedala. Cela dinastija je pregnana. To je krasna
življenje. Celli in Slovaki, ki štejejo okoli 1. L miljonov duš, so sedaj, koso odvrgli avstrijsko ogrski jarem, prviš jirosti od leta 1020. sem.
T. C.-Masary-k, bivši profesor lieodroslovja na praškem useuči-hšču in cd leta 1915 predsednik j.češko-siovaškega narodnega sveta.
1 ’ i je bil od Zdr.-Držav in zaveznikov pripoznau kot de facto vlada, je bil izvoljen za prVegn predsednika republike. Masaryk se sedaj nahaja v. Washingtonu tu je bil danes obveščen o izvolitvi. \' kratkem bo odpotoval na (Äsk-o. Danes je pripravljal adreso na 2 miljona Oeho-Slovakov, živ ečih v Zdr. Državah.
Na veliki Jugoslovanki skupščini v New Yorku, N. Y. dne 7. novembra 1918., katere so se u-deiežili člani narodno - obrambnih organizacij Slovenske Narodne Zveze, Hrvatskoga Saveza in Srji-ske Narodne Odbrane, kakor tudi drugo občinstvo, je bila, potem ko eo naši prvoboritelji dr; 11 inno Hinkovič, član Jugoslovanskega Odbora v Londonu, in Don Niko Ori kovic, predsednic izvrševalnega odbora Jugoslovanskega Na rodnega Sveta v Washington u, D'. Tl., razložila splošni položaj. Jugoslovanov in raztolmačila odločno voljo celokupnega našega liaro ka v domovini, z velikim navdu-
šenjem- sprejeta nosleduja.
z razloga, da je avstroog s ca mornarica danes jioil oblastjo jugoslovanske tiaro Ine vlade v Zagrebu, ki jo je takoj jionudila J Ameriki in njenim zaveznikom na razpolago;
z razloga, da demokratski čut celega jugoslovanskega naroda, odgovarjajo duhu časa, nujno zahteva repuhlikansko obliivo naše bodoče države;
z razloga, da smo se mi tu v Ameriki uživajoč dobrote republikanskega sestava, prepričali potem kušnje o njegovi prednosti';' "
z raioga, konemo, da je bila v Zagrebu navdušeno à-dalli rana re-publika, ZAKLJUČUJEMO: 1
Rumunci napovedali Nemčij i.
vojno
Washington, 13. nov.
O 7
B
Mlaci se morajo umakniti iz okrajev ob holandski in svicarsk; H, 40 kilometrov v obsegu. Zavezniki imajo pravico zaseči nem. hnjave job Cattegatu ter si tako narediti prosto pot do Baltika.
to
Mučija mora odpoklicati nazaj tudi vse svoje vojaštvo z ozemlja,
'h «o zavzeli Kusi, Kumuni in Turki*
Mirovna pogodba, narejena v Bukarešta in Brest-Litovskem se ne ‘!idra veljavnim,
Minčija uiora poravnali vso škodo, koje je nemška armada v inj. “‘''i svetovni vojni napravila.Dati mora Belgiji nazaj tudi ves gotovi katerega je zahtevalisvoejčasuo od belgijske Narodne banke, ženici ja mora iz*ročiti zaveznikom vse zlato, katero ja dobila od Si* in Kumunske. Ta denar bodo imeli zavezniki v rokah Uot Mičeviuo.
^«•nci morajo poslati domov yse vojne ujetnike zaveznikov; nrf '°'Mo pa zahtevati nazaj svojih.
^ Ako IN etnei točno ne izvršijo vseh teh zahtev tekom 30 dni, posta. e 8klenjeuo premirje razveljavljeno.
ročana nova najioved vojne Nemčiji od strani Rum unije se tu tako raziaga da je to predhodni korak, ko bodo Rumunci razorožili in ineguali čez mejo nemšao armado pod poveljstvom generala von Mackensen. Ta rannida je Tlačila in za ti ra v ria Rumence, odkar so ti podpisali svojo obs dbo z miomi,sklenjenim v Bukarešta.
Resolucija:
Jugoslovani zbrani dne 1. novembra 1918 . v N tw Yorku, N-1 na narodnem zboru, izjavi |a-
,|o
Z razloga. Ja je predsednik Združen ili držav, Woodrow Wilson, dne 19. oktobra 1918. pri. znal v polni meri ujiravičenost narodnih stremljenj Jugoslovanov po svobodi in-pol rta »ji, tla .iinaji oni sami odločiti o svojili jun vietili in o svoji usodi kot član veli. like družine civiliziranih narodov in s tem priznal ne samo pravico samoodločevan ja,tem več tudi našo državno neodvisnost smuki;
z raioga, da je Hrvatski Labor prekinil vsako vez, ki je vezala naš narod s.habsburško dinastijo in z avstroogrsko vlado, Jugoslovanski Narodni Svet pa prevzel kot začasna vlada Jugoslovanov voditev državnih poslov ter mu , je ko1 predstavniku Hrvatov, Srbov in Slovence v položila narodna vojska ,’jrisego zvestobe;
da naj se izrazi globoko občil, tena Hvaležnost ameriškemu narodu vladi Združenih držav Amerike v roke ji red sedmka Wood town WP-soiia za tople simpatije*pomoč i t priznanje opravičenih težen | J -geslovanov po svobodi ter za (n. znanje neodvisnosti jugoslovanske države;
Pašič bo predsedoval.
Bern, Švica, 12. nor. —Eoroča se, da bo Nikola 1'. Bašič, j»red sednik .srbskega kabineta, pred sedoval kongresu v (ienevi, kjer se bodo določile podrobnosti za ustanovitev nove države, ki naj bi obsegala vse J ngoslovane.
zmaga za nemški naroči. Q. Ebertu je podeljena naloga, la ustanovi novo vlado, v k te ri bodo zastopane vse socijalno- demokratične stranke. Samo odloki z podpisom Eberto, vim so veljavni. 1’ovelja vojnega ministra ao le tedaj veljavna, ako nosijo podpis pomožnega socijal-demokratičuega ministra.
Poslanec Scheideman je svaril ljudstvo naj ostane hladnokrvno.
Tudi avstrijaki cesar se je edpo-povedal.
London, 12. — Avitrijski ce-sar Karl se je odpovedal prestolu, kakor poroča brzojavka iz Duna-a. Poroča se tudi o splošnem
Črnogorsko glayno mesto osvobojeno.
London, 13. nov. — Cetinje, glavno mesto irhegore je bilo osvobojeno, pravi srbsko triadno poročilo izdan v toreko.
V nedeljo so srbske čete zavzele mestoVeresz na Ogrskem, 25 milj severno od Donave. Razpršili in ujeli so nemške zadnje straže-Zajeli so tudi • množino topov in druzega vojnega mater.jala. Seriji so zasedli tudi Novisad.
da naj se J ugoslovanskemu Narodnemu Svetu v. Ziagrebu kot za--fitti jjagosioripuriii --.»ladi Alavi
da smo z dušo iu telesom z njo m da se obvezujemo na vsako moralno in materijalne pomoč, da se Jugoslovani iz bivše avstroogrsko monarhije in iz Srbije in (hne Gore u j,Hlinijo v eni nerazdeljivi demokratski republiki.
Pozivamo posameznike m vse jugoslovanske narodne organizacije vAmeriki, da se izjavijo v tem. zmislu m da delujejo v io svrim ter da pozovejo in pooblastijo Jugoslovanski Narodni Svet v Washingtonu kakor t> delamo mi danes, da provede in izvrši to za-kujučke.
katedrali. Predsednik Jugoslovan-ske vlade je Slovence Josip Pogačnik, ki je bil dolgo vrsto lot <;lan avstrijskega * parlamenta in podpredsednik avstrijske poslanske zbornice.	,
Slovenski narodni zbor* je prevzel vlado v slovenski prestol ici. v beli in svobodni Ljvbljani.
Epidemičen Strah.
Ameriške čete so prekoračile nemško mejo.
Pariz. Francija. 3. nov. — Jugoslovanska vlada je bda dne 2. novembra zaprisežena v zagrebški
Pariz, 14. nov. — Ameriške čete so prekoračile nemško mejo danes v smeri Metz« in Strass, burga Maršal Focli vrhovni poveljnik zavezniških armad,bo imel slovesen vbod v Metz in Strass-burg v nedeljo v navzočnosti predsednika Poincaré in miniati', skega predsednika Clemenceau.
London, 14. nov. — bield Marshal von Hindenburg ostane še na čoln nemških armad, kar se spozna iz besidila poslanice, ki jo je poslal na armadne poveljnike, ka naj Vodijo svoje čete domov v redu in disciplini.
Vsepovsod na Nemškem je bil napravljen red in čini anarhije so pojenjali.
Javni zdravniški strokovnjaki zatrjujejo da je najhuja epi mi lot. ki izhaja iz strahu. Ravno v se- . danjem času je uničil več IjndbL-strah kakor pa influenza. Busi«-d: ca strahu je ielo usodna za prebavne m krvodelue organe, ako pa trošite Trinerjevo Grenko Ymo Vam pozvroči to zanesljivo zdravilo čut sigurnosti in moči, nar jo zelo pomenljivo )>n odvračanju bolezni. Ono pojioinoma izčisti drob. pomore prebavi in ojači celo
telo. Cena $1.10,(Samo po lekarnah) Decembra jo mesec pljučnice. Pripravite se proti kašlju, prelrlajenjn in imajte veduo pri rokah Trinerjevo Sedative zoper kašelp 25 in'óOc po lekarnah po pusti 35 in <»0 centov. Joseph Triuer Compatì y. 1333 - 1343 B.
AsiilandAve.Ciiicmo.Ill.
Trineijevo Grenko Vino, lrin-.er|ev Angelica Grenčee in druga Trinerleva zdravila se dobijo od danes naprej edino le po lekar-nah in trgovinah ki predavajo zdravila ker jeTrinerjev laboratorij preobložen do skrajne moči v izvrševanju naročil za lekarne iu državne zaloge z -to so prroi-liali z naročili družili trgovcev, /ato s« u a j vsak obrne na trgovce z zdta-VI|i m lekarne kdor želi kupiti Trinerjeva zdravila.
Ptičji prijatelj.
•Črtica— Spisal Janko Barle-
(Konec.)
lu obudili so se mi vsi spomini na dragega pritelja, v duši mi je bilo tesno in čudno. Slonel sem ■dolgo nepremično poleg groba. — .Golnčeee je posijalo zadnjikrat na malo zapuščeno grajsko pokopališče m se skrilo zasinjimi gorami!,doli s polja se je čula pesem vračajočega se pastirja, a od vaške cerkvice zadonel je mili glas
“ Marijinega pozdravi jenja”------
tihi m re k se je spustil počasi, počasi na zemljo. V bližnjem gozdu pa je pa začula mila pesem slavčkova in prihajala vedno bliže •zapustil sem prijateljev grab iti -zapuščeno grajske pokopališče *in odstopil mesto slavčku,, saj sem znal, da prileti slavček na poko. pališče sede na leskov grm, kateri je vzrastel poleg moiega prijatelja, m zapoje lepo, milo pesmico— ptiži6nui prijatelju : — - Zakaj bi ga notili
Srečna vrnitev.
■‘-Črtica.'Spisal Ant. Sušnik.-
'Prelepa gorenjska stran Ko! isvečer po truda polnem delu zrem v tvoje kraje' zdi se mi, kakor bi mi glas govoril do duša: Glej, to •zemljo, to dezelo nazivljajo borno •a, vendar je ni od nje bogatejše na svetu. Mrzli so severni kraji, žarno solnee je ožgalo jug, iztok je poslal nad nas barbane, in zapadi Ta je kakor ovenela cvetka. Samo jeden kraj je, v katerem so srca brez zlobe in hinavstva, samo jeden kraj je v deželi naši, kjer živi misel idejalom svojim........
Mesec je razlival svojo bledo, srebrno svetlobo na ta kraj; okolu njega so se razvrtile neštete tolpo zvezdic kakor družice okolu ženina, -kateri z veselim običjem jiri-čakujeneveste.
Po zelenem polju se je razlegalo v čistem zraku zvonko petje. V njem ,so se radovala srca deklic, v njem se je izražala prosta duša, ■čista, tako čista kakor svit blestè-čega meseca.
Dekleta so pulila lan in popevala. Kje neki bo že katera izmed vas tedaj, ko se bodo od tega lanu odločile nežne nitke, ko se bo sukala preja, in ko bo iz preje nastalo suho platno? In kje bo že katera, ko bo to platno obeljeno? Morda vas do te dobe povede ljubi pod zavetno streho: morda se bodete razveseljevale v domač hiši z očetom, materjo, brati in sestra, •mi; možno, da zapoje duhovnik: ■“De|j)rofundis”. .
Ali čemu take misli? Ue naprej! Dekleta trgajo, pulijo lan dalje ter pojo, da odmeva čez hrib in plan. Kraj poljaidela drevje čudne sence, kakor prikazni v bajni nočt. Te bi strašile pregrešno srce, toda nedolžno srce se jih ne straši.
‘Ze ie teden dnij, Anica, kar liodint k vam. V beli i.jubijanj me utaknejo v vojaško suknjo, v roko mi potisnejo puško, in ledo v«, kdaj se. zopet vrnerii....,,
Hudo je dekletu pri srcu, ko. ima vzeti slovo od svojega ženina Polasti se trpka negotovost mladega bitja, in izvabi mu iz očesa grenko solzo. Ženin odhaja na dolgo dobo. Kaj ga čaka bo širnem svetu? Izgubi se,, morda pogubi, ali pozabi, ni ko se vrne, zanima, priklene ga druga, lepša, bogatejša. Krute misli!
“Ko bi umrl, objokovala bi te, in prosila. Bog^ miru tvoji duši. Ali, če mi jiostaneš nezvest....” Dekle zajoče in ne more dalje govoriti niti besedice.
“ Nezvest? — Anica, tebi nezvest? —Imaš tako malo zaupanja do mene? Verjemi mi, to'me boli ta neza n p nos t me bolj peče nego ločitev.” S trpkim očitanjem v očeh zre Zaplotnikov Andrejec na ljubljeno nevesto. Anica ga je ra-jyimela; pomirjena zašepeče: “Saj ti verjamem. Andrej, verjamem, dia se mi m izneveriš.” Šla sta
mek druge deklice in posle, kateri so tn 'smukali lan in peli, tako brezksrbno, kakor ptiček pod jasnim nebom.
Za teden dnij so odvajali na kranjsko postajo vojake - novince. Slevatiec izraža v jiesmi radost in žalost, veselje in nadloge, vso svojo dušo. Vojaki so pojiavali, a tu-di Andrejec je pel ž njimi. Iz grla mu je pa težila bol in grenkoba .....
* * * * s
Bilo je za dobe bosanskega, zase-denja Domači polk kranjski št.17 baronKuhn je bil tudi poklican v orož je. Tudi naš Andrejec je sluzil v njem za desetnika.
“Nad Turke gremo”, pisal je akoj v prvini pismu. Ko dospe v Bosno, pisal je domu pravilno vsakih štirinajst dnij. Bismo iz talce daljave! Oj, kako je bilo vse po koncu v vasi, koliko vprašanj, kaka nepotrpežljivost!
Sosedi so hoteli vedeti,.kaj piše Andrejec; isto se hoteli vedeti sorodniki, znanci, skratka — vsi, skoro vsa občina. Vsi so hoteli umiti svojo radovednost. Toda bil je še nekdo v vasi, ki je istoia-ko, kakor Audrejčevi starisi, z j ljubeznijo napajale dušo svojo s tolažilnimi besedami dosi i k pisem. Vsako tako pismo je bilo Anici to, kar je pemlad. anjim vijolicam gorak vetrič, rožnemu popku jutranja rosa.1
“Čudno dede!” dejali so njen lir Audrejčevi stariši. “ Človek bi skoro ne verjel, da ga more imčti rako rada. Dala bi zanj življenje in dušo.”
Jednakega lista niso še čitali: kri smrt, vmnr, klanje, nasilje, mučenje, peklensko trpiuččnje Groza je obhajala vse, ko so toči" tali.
“Ponoči počivamo vsi oboroženi, utrujeni, zmočeni, in ne. vemo bomo - li videli jutri še sobice ali ne. Ne vemo ne dneva ni ure. Vsako trenutje preži smrt,— je mučenje, trpinčenje. Včeraj smo šli, ali prav lezli v snegu na gore V sak hip je kdo padel med zamete, in trebalo nm je priskočiti na pomoč. Ko dospemo vrh gore, čujemo iz daljave bolestno ječanje. Brišedši na mesto, vidimo na pol nagega človeka, skoro zmr znenega; ni imel. ne ušes. ne no su, ne rok: vse to je bilo octreza-
v.
no in odsekano- Čudili smo se, da more tako rzzmesarjen in do smrt1 trpinčen človek še živeti.
Ko se zavemo in vzdramimo v tem groznem prizoru, us ujejo se na nas krogle kakor toča. Nenadno prihrume vstaši od vseh strani] kakor bučele iz panja. Naših je bilo razmerno malo; izročili smo se božjimi varstvu in prosili Mater Božjo, naj nas varuje in nam pomaga. Zakadimo se med nje. Bojevali smo se kakor levi. Kamor je padel bat naših pušk, ondi je izdihnil vstaš svojo dušo. A tudi naših je mjiogo padlo. Jaz sem ostal nedotaknjen, kakor bi bil čudežno rešen. Sam ne vem, kaj bi bilo z nami, da bi ne bili v tem trenu tj u od strani zagrmeli topovi.
“Pomoč je tu! Fantje, dižite se!” in držali smo se junaško. Ko bil mignil, izginil je sovar.žnik. Na bojišču so ostala trupla mrtvih in ranjenci, katerim so naši zdravniki obvezali strašne rane. Tudnžene so bile med padlimi bo-
jevniki. Se misliti ne morete, ka-
ko ognjevite so te Turkinje; buj še so nego možje . . . .Zima je tu huda; talce nisem nikoli doživel, ni na naših gorenjskih planinah .... ” Talco nekako je slovel
dolgi Andrejcev list. Strašne so
bile te besede za sta riše, šč straš-nejše pa za srce ljubeče neveste. Kmalu nato pošlje Andrajec drugo, a veselejše pismo:
“V nedeljo je bil zame pomenljiv dan.Povišan sem bil za narednika. Povejte to moji Anici. Še njo bi veselilo, ko bi sirota videla kako bleste na mojih zaikah na ovratniku po obeh straneh tri zve-
zdice. — Zopet smo imeli prasko, pred Livnoin smo zgrabili Turke z bodali. Našega nadporočnika napade hipoma, korenjak kakor hrast in že mu je hotel s svojo zakrivljeno sabljo preklati glavo, v tem hipu prskočim jaz, prestrežom udarec ter Turka lopnem tako silno-z batom, da se je takoj valjal v krvi. Zato sem bil povišam.”
■‘Za Boga” — vzklikne mati — “on se tega še veseli, a vendar lepi na njegovem povišanju kri človeška kri
“Da, človeška kri” — do oče— “toda kri človeškega lopova ustaša kateri je nedolžne kristijane neusmiljeno, uničil in usmrtil. Verje-mi mi, Polona, stel bi si v čast in v zaslugo, če bi takemu razbojniku takoj iabzil lobanjo .... ”
“Moški sto vsi jednako kruti. Ali more Turek za to, dam kri-stijan, ne bi trpinčil in moril lju-dij. Kdo ve, če ne misli, da pride v nebesa, aleo do smrti trpinči nekoliko Kristijanov.....?”
V tiisibu. dalje citajo: “Človek postaja v boju kakor divja zvet ; kakor volk popada svojo žrtev, oija in mori brez sočutja brez usipijenja. Ali jaz ali ti! — Ko se spomnim naših krajev tam gori na Gorenjskem, ko se spomnim vas, draga mati in oče. in svoje Anice in vseh prijateljev, s katerimi sem preživel srečna otroška leta, in če pomislim, da vsi živo in se vesele med svojimi, o-glaša se v mojem srcu živo Ti repen j«nje, lei mi neprestano klice: Živeti hočem’ zopet bi rad videl kako vsbaja nad našo leseno kočo jutranje, zlato solnčece; objeti hočem svoje drage stariše, svojo nevesto; zopet bi se razveseljeval z vami! Ob, da pridem zopet do-mo v !
To hrepenenje me navda je s pogumom,ljubezen do rodne zemlje mi daje moč; Mati Božja z Brezij,katere podobo nosim vedno pri sébi, me varuje, angel me Stiva Bogprii pomaga. Ker me do današnjega dne ši ni zadela nobena nesreča in nezgoda, zato sem uverjen, da nad menoj nima oblasti grešna roka in. da me ne usmrti krogla poslana iz take roke.”
m
500^0
Gremo do skrajne meje pri VERTJN BROS. & CO.
ne vemo sicer kako ' mislite o oblekah, ali nas zadovoljajo samo dovršene obleke in mi gremo v tem do skrajne meje, samo da jih dobimo.
Dokazuje to enostavno, da je ona trgovina, ki prodaja
Sincerity* Qlothe.s
zanesljiva,
¥
Obleke od	$13.50 do $32.50
Vrhne suknje od	$13.50 do $32.50
VERTIN BROS. & CO.
WS.S.
mR SAVINGS STAMPS
ISSUED BY THE
UNITED STATES
government
Varčujte in posodite svoje prihranke
t	j
$ Ali ste že zavarovani proti ognju? j
^	Ce ne, storite to takoj. Ne odlašajte!	^
Ako se preselite, naznanite to takoj agentu ali v našem uradu.
i
!
t S. C. Chvnoweth Insurance Agency i
}
i

—STRICU SAMU--
S PETINDVAJSETIMI CENTI
Če kupite U-S- varčevalno znamko. Vašjpoštar, yaša banka, vaš st in mnoga druga trgovška zas topstva vam povedo,kako in kaj. ZGLASITE SE PRI LETEH!
Audrejčevi listi so dohajali vedno pravilno ia povsem povoljno. Njegova poročila so bila jedina tolažba starišein, kateri so vse svoje upe opirali nanj. in jedina tolažba Aniona.
Ze je poteklo tret je leto od te dobe, odkar je Andrejec šel v vojake. iz Bosne so dohajala ugoUna poročila. J unaštvu naših vojakov se je posrečilo udušiti vstajo in v deželi uvešti red in mir, dasi so si semtertje dogajale jše manjše, a neznatne praske______
Pelagoma izostanejo Audrejčevi listi. Doma so čakali tedne in ko tudi četri teden ni bilo pisma, ni odgovora na pisma in'brzojavke, polasti se vseh skrb in strah.
“Kaj se je pripetilo Andrejcu? Siromak, morda je bolan? In zakaj nam tega ne piše? Ali je tako hudo obolel, da ne more niti pisati? Morda je naposled .... Ne, ne to ni mogoče, da bi bil umrl sedaj, ke ima priti domov.........”
Audrejčevi stariši so se potikali liki izgubljene ovce. Tožno je bilo videti potrto mater in očeta, ubogo dekle?' Nade so ji šie v grob, — tje, kamor so zagrebli, jiokopa-li . . . .
“Usmiljeni Bog, reši me tega trpljenja! Oprosti ìr.e te negotov, osti in d.voina! Spomni se mene, grešnice, Devica Marija in vrni mi onega, po katerem mi hrepeni srce in koprni duša! Prosi zanj, Mati sveta, svojega ljubljenega sina, da ga ozdravi s svojo uh). gočno besedo! Toda ne moja, temveč tvoja volja naj se zgodi m....”	’	.
TO JE VAŠA DOLŽNOST! TO BO REŠILO ŽIVLJENJA! TO BO DOBILO TO OJNOV:
Sedaj je treba varčevati.
Nahajamo se v kritičnem položaju, Človeku kr ima sedaj nekaj prihranjenega denarja, se ni treba bati bodočnosti- Ako še niste pričeli varčevati, začnite to takoj in sicer vložite svoj denar na najbolj varno banko v Honghton Co., v	^
Houghton INat’1 Bank:
Houghton,
Michigan.
Ta jih potrebuje sedaj:
Vi jih boste potrebovali po vojn
KUPUTJE
vojne varčevalne znamke, ki so obveznice vlade Zdr- držav
nki prinašajo štiriodstotne esti!
'ob-
Lahko začnete
Sezona Barvanja!
Sedaj so nastopili dnevi ko se barva j lepo suši ako je hiša na novo prevlečena- Naša zaloga barve je popolna.
Raznovrstnega orodja za na kmetiji,«vrtu in okolu hiše.
KEGHONEN HARDWARE G0.3
Peta cesta,
Telefon: 163-1
Calumet, Mich.
.n
‘Kaki so to glasovi? Prihajajo
vedno bliže, vedno bolj so umevni
in razločni .... Bože moj. to je glas njegove matere — in očeta— in — da, on sam je.. .. ”
Andrejec vstopi v izbo, a kakor bi trenil, slonela je uboga Anical na njegovi.
“Le razjokaj se, hčerka, in si olajšaj srce! U božiča! Da bi vedel, Andrejec, kolike je zate prestala, gotovo bi se bil vsaj z jedno besedico oglasil med teni casern....’' de z laskavim očitanjem Andrejčeva mati.
Toda Andrejec ni slišal teh o-čitan] ; čul je satno glasove svojih dragih, kateri s,o mu doneli jednako milo, jednako ljubo in čarobno, kakor . so doneli blejski zvonovi ko je kmalu na to sprem jal Anico pred oltar.


Izdelj ujemo!
Razne mehke sladke pijače. Zastopniki smo tudi Za krepčilno neopojnojjin zdravojpijačo “Pablo”
F. M. Kinsman, Bottling Works.
Phone 78?
Tovarna 812 Portland St.
SLOVENKE N OVICE NOV i<ng.
Zgodovinski roman.
m »
sreča,
Spisa! J. Spillman D. J.
iMiihiniiHHi: mmm	d«« m wmÈ
	dati njega m njegov« siužauni-	ko, sedi s svojimi
ü	k«.	pri zajtrku.
i	io Je zapoved božanskega ce-	“fi krščanski
	sarja! Lahko trdim, da je Neron	človeku niti po
Ü	popolnoma upravičeno razjaren, če	noči miru. Kmalu
l^„lika si-ou», da smeš :iOC0.) v "jeni hiši k skupnemu j vprico božanskega Nero-j posvetovanju, ker bo cesai-, ki se i samo nekaj dni je še I -’° vrn'I v‘ Grškega, ukazal kristja* ' pripraviš za ta velevažui j!le zc^aJ še hujše preganjati. Maj Z,uto sem takoj prihitel N' vendar izkaže Ijubez-kot tvoj dobri prija. ,VvoaL pouči Pavlina novejših dogodkih, ali
I*
*jl ^	r’
roćil veselo novice! Zal, da
ril S ml o dolžnost v tako i»™
-,jurili trenutku
■J varaš, prefekt Tigelim
r n(>j j v svoli vidni ne vol. ! '
^ ’	,	, , , I Lučmi
»r’
ega ljubljenca, deklica,
f
sem poprej nekoliko po-e moja sestra !”
sestrah” se čudi
il»1' j tvoja
ja in pase na njej svoje oči; tla tako skrbno skrivaš to cvetko! Glej, kakor nežna ,a; In te krasotice ni bilo pilili senatorskimi gospemi .„ml, Id so včeraj pozdravi negli Nerona! Ima.n za take »lopazljivo oko in bi bil ,opazil t? dragoceni biser! ju ti veš kakor cesarju
i	lepota!''
kìjprimišlujje v upravičeni
ii	za svojo sestro, ali naj po-jkoj na mestu Tigelinu svoj ■toži prsa,preden podlež obr-arjaveeči na J.učilo. Le s »prikrije svoj srd in se iznebiti neljubega gosta, v'es »vtrud, kako izprositi od ~prijazno besedo, je zaman, tat grozi tribunu s .svolimi in škodoželjnim po-
-	nato pa naglih korakov
HBI ‘
si
'iiaiiini mešetar in grd un !1!
• Iifeij, ko je odšel prefekt, i vedel, & je paglavec pri -['•ninajinemu pogovoru, ko očital, da si kristjana!’"
:'dako neprovindo govoril častitega Petra!” loži "ta» 89stra,
paesneti lopov! Kako lejia
-	da te dobi v svoje kremp-"k če ni ničesar slišal, nisi
fikaj niti trenutka več! Ta-vrava stopiti k materi! Trenti na vso moč, da uide-■ftrči nevarnosti !”
o naj pa 'naj o-pozori hiše senatorja Pudencija in Mavija Klementa na pretečo nevarnost, da se ne pripeti pregan-j ance m kaj žalega. Vse to obljubi j odhajajoče materi.
.Komaj odide nesilnica-že spozna Lucij, kolika nevarnost lahko nastane za n jegovo osebo, ako zasačijo sovražniki krščanskega poglavarja v njegovi lastni hiši.Zato niti ne počaka, da se vrne Pavlin ampak hiti nemudoma v hišo Pu-dencijevo. Vrtnarju Karpoforu naroči skrbno čuvati vrata ter mu izroči pisemce, namenjeno Pavli— »u, kjer mu v kratkih besedah opise ves položaj m svetuje najs-trožjo previdnost.
Dolgo mora Lucij čakati v veži Pudencijeve hiše. Vsem -se zdi nevarna in jafyo sumljiva oseba, ker so ga nedavno videli v družbi
-------i
ravno -
je m morilce! Aalo, Gani), daj
mi se enkrat vrč, sicer mi
pagiav
psi ne dado dnevu niti po ne t>o več pros-
i- "Jegoi gost zaščitnik kristja- .tora za te pravične in svete ropar nov ali celo skrivni pristaš te brezbožne drhali ! Da sta tvoja mati in sestra krist jani, je dokazala lužna preiskava! Povedati nam moraš, kje najdemo ti dve zviti ptički' V rinnega govori to pisemce, katero ši izročil vratarju, da si nameraval zaklete sovražnike bogov in cesarja odtegniti kazni pravice- Mro, odkrite povedano, na|-lepži plen nocojšnjega lova je oni-le starec, na katerega smo prežal
je dolgo časa,Da ne ostane to zate brez zanimivih posledic, še boš lab ko kmalu prepričal!”
______!
Sesto poglavje.
Z Neronovem Cirkusu.

r!!lW|ita in skrbna gospa je pdvolji pobegniti z Lucilo i!malo posestvo v Sabin-'ral1 in hitro zbere potreb-*° za potovanje.
- "Osilnica pripravljena za ’e’ti svo jem u sinu; “Lucij ""i kakor vidiš, ne uteo-
;jj,	7
govoriti s	taboj
llogu in tvojem dobre-^"Eiamo nekaj imam še ,|l0''a si se čudi i da
*	Seni s teboj	go-
0 krščanski	veri,
.,0 b je dobro znano, “""želim, da bi bil uidi t'
<	, y
"rt,ce. Spoznala sem, da tako neugodnih razrne-i”h1 okleniti resnice,za-111 marala nadlegovati. se morava ločiti kdo h SB kdaj vidiva, —t.e pro-'’t0; premisli, kako hitro , j-D"je in kako dolga je
Vitrkoii dosežeš na zemlji
•	'ni i	■
, P priča, da ti želim
he—-linä nviral SaiOO
hoš užival
,7'b lat
svojega življen-:4 l'iko živeti, da boš sre
Vv«Čnosti,—
'etin>
-saj ves,
kaj
\

niaii ica! Teda Čemu
"skrbi in žalosti? Pre-lilijo, vaju obiš-'hVilinskih gorah!”
H
, svoj o mater in
M y	•	*'
Osdnico tioleg Lucile, ""sivci oditi, ko pokliče
’"kr-,.	•	7
'ut svojega sina k se-

sem mogla tako
, 'r Pozabiti?” Potem pa j "stihoma, da se Peter, lastiti možje zberejo
cesarja. Tigelma in drugih zagrizenih sovražnikov krščanstva. Ko pa jame poizvedovati celo po Petru, mu nihče več ne zaupa. Slednjič pride Pudencij. Kako se prestraši senator, ko čuje za kristjane teko žalostne novice. Takoj pošlje na vse strani svoje služabnike, da opozorijo rimske kristjane na pretečo nevarnost, sam pa odpravi k Plaviju Klementu, da ob-yesti o tem Liua in druge kristja-ne* Ki se zbirajo v njegovi hiši.
Temne slutnje navdajajo Lucija, ko odhaja na svoj dom. Kro-inkrog vlada neprodirna noč. Le tuintàm pogleda lunin srp izpod črnih oblakov, ki se vlačijo kakor grozeče pošasti po nebesnem svodu. Ma Apijski cesti Sreča mnogo vozov in nosilnic, katero spremlja tolpa sužnjev z velikanskimi bak-ljami.Zdajci dospe Lucij v obližje svoje hiše iu pozorno posluša.'Pov sod grobna tišina, Skozi nobeno okno ne more opaziti svetlobnega žarka. Toda ka j je to? V rtna vra-t so samo narahlo priprta, da si je akazal Karpoforu, naj jih skrbno zapira. Stvar se mu zdi “sumljiva. No, saj je pa stari Karpo-for nekoliko pozabljiv.
Še nekaj trenutkov posluša tribun z vso napetostjo, nato stopi na vrt in hoje zapreti vrata za seboj. Tu ga bliskoma zagrabi železna roka. nekdo pa mu v istem hi du porine v usta robec, tako da ne more izustiti glasu in mu pohaja sapa. Krčevito se bori z napadalcema, še enkrat napne vse svoje moči da se otrese njunih nasilnih rok, toda zaman. Oba mo rata biti izurjena napadalca, ki znata dobro rabiti, moč svojih pesti.
“Tako, pripomni eden izmed ujiju, “tudi ta je zdaj na varnem Le dobro pazi, tovariš, ujameva jili še več 11 n za vsakega deset ses-terc!”
“Da, če le ne bi bil ušel zaradi tvoje nerodnosti oni mladi J ud !” odgovori drugi, “ta nama lahko spravi vse ptiče iz kletke?”
Lirica peljeta tribuna v sobo,ki je najbolj oddaljena od ceste.On dì najde Knrpofova in vse druge-služabnike zvezane in zastražene.
En sam pogled -— in Lucij takoj spozna starčka, ki ga "je nazivala njegova mati l’etra. Iu stoji zdaj ukevau v težko železje in pozdravlja tribuna sladkim smehljajem.
Vidi se mu, da ceni svoje verige bolj kakor vse zaklade sveta, zidaj
ci se obrne Tigeli«, ki je dosedaj ječarju nekaj besedi, nato brskal pe nekem predalu, proti tribun takoj vpraša, odkod ima pravico samovoljno udirati v njegovo hišo in tako zahrbtno napa-
Ob jutran jem svitu tirajo yo* jaki jetnike v veliki Neronov cirkus,v čigar pritličju je prostora ì 7/à stotino jetniških celic. V svojo veliki nejevoljo m Tigella ujel sinoči nobene nadaljiie žrtve v svoje zanke; to tolaži zlasti Lucj-ja, po čigar prizadevanju je bilo mnogo rimskio kristjanov rešenih nedvomne pogubo. Vkljub temu koraka skoro docela obupan poleg Petra z zvezanimi rokami čez Zma goslavni most proti Vatikanu,kjer se dviga orjaški cirkus, ki sta ga Sezidala Kaligula in Neron Tribun je sanjal nedavno o povsem drugačnem izprevodu po veliki A-pijski cesti.
“Pogum, moj sin!”ga vzpodbuja častitljivi starček na njegovi desnici, “Pogum, nastopili smo pot zmage! Sedaj še ne umeš mojih besedi; nekoč pa boš hvaležen Logu, da te je pripeljal na to pot! S križem do zmage!”
‘Tukaj na vrtu Agripine in v cirkusu, v katerega nas peljejo, je nekako pred tremi leti umrlo najstrašnejše smrti na stotine vernikov ’ za Gospoda Jezusa”, šepeta, Peter sam pri sebi ka.ror v premi-sijevanju. “Gnide veliki steber,ki se dviga sredi tekališča, je bil takrat osvetl jen od krvavih žarkov živih bakelj’.Ob njegovem vnož-ju je izdahnilo neštevilno žrtev. Toda po kratkih hipih trpljenja so bili sprejeti kot mučeniki v yečno veselje in veličastvo. Zdaj pojo že tretje leto zmagoslavno alelujo, njihova radostna pesem ne utihne nikdar.”
Nato jame pregibati svoje ustnice v goreči moliti in reče čez nekaj časa s hvaležnim pogledom proti nebu: “Zdaj se bo izpolnila beseda Gospodova::Kadar boš star boš raztegnil svoje roke in drugi te bo opasal in odpeljal, kamor ne boš hotel.” V resnici: meso omahuje m ue mara iti.toda dull bo zmagal z močjo Gospodovo!”
Ko se posvetijo prvi žarki ju tranjega solnca, dospejo jetniki do cirkusa.Tigelin, ki stopa prvi, pripomni pikrp Luciju Elavu:“No tribun, le naglej se zdaj solnca,ne. 5a iu cvetočih vrtov tu krogin-krog! Najbrž preteče precej časa, preden te zobet obsije blagodejno solnce in se nasrkaš svežega zraka -— ako te ne sreča pamet in se ne odločiš izročiti svoje ljubke sesiri, ce mogočnemu Neronu, s čimer bi ustanovil njej in sebi srečno in veselo bodočnost. Mar li ni tako? Prav, vsaK je svoje sreče kovač! Sicer pa dobimo deklico bodisi tako ali tako v svoje roke!”
Tribun ne odgovori ničesar.Na-čelnik cesarjeve telesne straže se mu ne zdi vreden besede. Nato
Stopijo jetniki skozi velikanska vrata v obokano dvorano, ki služi za stražnico. Tigelin brž zašepeče
se zaničljivo prikloni in odide. Ječar Tigrin, širokoplečat in godrnjav orjak, ki je izgubil v boju z nekim germonsUim hrustom levo o-
ci iz pije te vse, preden se vrnem!’’ vpi je razkačen Tigrin. .
Nato pri tine posodo k svojim debelim ustnicam in jo v trenutku izpi je do dna. Ko promotri z edinim očesom posamezne jetnike, pripomni• “No, ^prav vsakdanja krščanska golazen ! ökora.l niste vredni, da vas vržem pred z virine!— Ta starec je torej kolovodja onih bedakpv ki molijo osla kot boga? Zaradi te plodnosti zasluži posebno celico! Njegove kosti so bile nekoč morda še precej trdne, zdaj so pa že prerahle za krvavi spopad na bojišču?”
••Prijatelj, upam, da sam še vedno dosti čil iu krepak, da umijem na križu!” prijazno odgovar-sivolasi starček.
“Vidiš spaka, kako ga veseli smrt :ia križu! Vendar moram priznati, da se mi zdi ki i vanjo motnejša smrt, kar jili je pri nas Kimljanih v navadi. To me uči izkušnja! Ce te zgrabi kak gladni lev in te naglo pohrusta, kaj je to kaj posebnega? Itesk, reak,— in stvar je opravljena. Tudi če se smodiš in pališ na grmadi, ne traja dolgo. Ampak bičanje, da leti od tebe scefedrana koža, ko te pribijajo na križ in visiš ondi zapuščen cele dneve in noči! No, hvala lepia za tako lepo počeščenje! Ce se ti pa, starec, vkljub temu cedijo sline po tej smrti, naj bo-tvoja prošnja bo uslišana! Sicer mi oo kdo očital, da ne privoščim svojemu varovancu tega vesel-
.ia-
Nato prične enooki Tigrin opazovati tribuna. “Pri llerkulu— ni napačen junak! Lahko se bo spoprijel z najmočnejšim gladiatorjem! Tudi kristjan?”
“Ne,” odgovori Lucij, “saj vi-diš, da sem tribun! Zahtevam, da me pelješ pred rimskegapretorija! Tigelin, ta nesramni lopov, me je zavratno napadel v moji lastni hiši in me pripeljal semkaj !Tu-di če se je zgodilo to na povelje cesarjevo, pokazati bocem, da je še trohica pravice pri rimskih sodnikih!”
“Da, ila, mil tribun! Zdaj lahko miruješ s svojim jezikom, dokler te ne postavijo pred sod-diike, ako sploh še kje bivajo.No sicer po mislim, da te vsemogočni načelnik pretorijaiieev in božanski cekar rada rešita tega j truda, ker sta tvoja sovražnika. Jasno je, da posteljem tako mehkopeina-teinu ptičku v posebni Kletki Gani), prižgi baklje! Poj limo.
Tigrin sveti jetnikom po obokanih hodnikih, ki se vlečejo v več nadstropij ravno pod mnogo, gošteviluiini vrstami kamenitih sedežev cirkusovjh. Zadnji stopa Ganij. “Najprej moramo pokazati kristjanom nutnudi jske zverine m drugo prijazne goste, s katerimi se bodo morali seznaniti ! pripomni ječar. “Glejte, živali, so že zavoJiale svoj plen: kalne, prijetne sanje z» vas kristja-
enar
vložite na obresti
---------v-------—
PRVO NARODNO BANKO V CALUMETU.
Prihranite vedno vsaj nekaj vaše&a zaslužka ter ga naložite tam, kjer ga zamorete dobiti, ka= dar ga potrebujete. Vložiti zamo= rete vsako vsoto od ENEGA DOLARJA naprej.
Za hranilne vloge plačamo obresti
#
PO TRI OD STO.
Drago nam bo vedno biti vam na uslugo.
Prva narodna banka v Calumetu.
S	iinrrnnurr Tn T r-l ri/l-nu/.. >>
I
“STORITE TO Z ELEKTRIKO.’
PREJ ALI KASNEJE
^	si bodete hoteli nakupiti	>
I	Električni likalnik.	|
I	NE BI BILO TO DOBRO SEDAJ?	|
P	Ugodni plačilni pogoji na zahtevo. -	j|j
I H oughtonCounty ElectricL,ij£ht Co |
Ste U zavarovani? Ali je Vaša hiša v slučaju ognja v dobri sigu-ranciji. Zavarujte se pri nas in ^ postanite ob enem delničar naše ' stare znane zavarovalne tvrdke, ki povraća preostah denar delničarjem nazaj.
Finska vzajemna zavarovalnica
v Calumet, Mich.
Ta zavarovalnica vatu nudi največje ugodnosti. Preč ita J te sledeče stanje družbe, dne ill. decembra 1915;
Ali potrebujete očala?

Potem jih pelje v podzetnljske prostore, podobne močnim kletem kjer ima zaprte divje živali in pos veti v vsak brlog s svojo bakljo. Tu zarenči jezno dvoje pantrov in zbeži pred lučjo cd železne o-graje . na svoje ležišče. Ondi se postavi velikanski kosmatinec iz severnih dežela na svoje zadnje noge in pokaže svoje zobovje. Div-ji tur brusi svoj rog ob tla in se pripravlja zasovražili napad. Z« vsako zver ve Tigrin pri kupljivo besedo iu ji pokažo jetni. ke, njeiie bodoče sovražnike.
(Dalje prihodnjič).
Imejitelji zavarovalnih polic
Zavarovalnina ............
Izplačane požarneakode .... Izplačane dividende elanom
Gotovina .................
...............3,077
.......83,181.486.44
.........$125.577.18
.........8353.S2S.08
.........*156,911.98
DIREKTORJI:
Henry A- KittI, predsednik. Oscar Keckonen» podpreds. John Waat-tl, tajnik. O. K. Sorsen» podtajnik. Jacob Uitti. blagajnik* Albert Tapani, pom- blagajnik* I W. Frimodig, Iflavni upravitelj Mat. 1 ohela in William Johnson, odbornika.
Ak° jih da, oglasite se pr nas m imamo stroj za pregled in poskus oči, z katerem natanko preiščemo oči, preden uredimo očala.
Zraven tega imamo vedno v zalogi, popolno 'zbirko zlatnine, ur, stenskih in žepnih, prstanov, rožnih vencev, peres in raznih druzih draguljev*
Obiščite nas vedno na starem mestu.
A. Fahlen & Co.
312 - peta cesta* Calumet, Mich
ZA MOŽKE IN ŽENSKE*
Ktijižiea ki navoduje kako so mora dvoriti drago 'Vam osebo, kako se spravljajo prepiri, tudi navodila za srečno življenje zakonskih. Po6ijite4c znamko za poštnino na
COLUMBIA NOVELTY CO. St. D.Box 9. New York,N.V.
ÌZJAVA SLOVENSKIH DUHOVNIKOV V AMERIKI, 15. OKT. 1918.
Mi slovenski duhovniki, cjržavljaui Z. D. na svojem sestanku 15. oktobra 1918 v Jolielii. IM., s tem izjavljava jamo;
1.	--da izražamo svoje globoko spoštovan jo, hvaležnost in udanost vladi Z. D. in njih velikemu predsedniku Woodrow Wiisonu v tej njegovi strasni borbi za svobodo in demokracije in samoodločevanje narp.lov sveta.
2.	da mi s tem diijamo naši vladi m našemu velikem predseduikn W i 1 sona vso svojo moralno in gmotno pomoč in da. pozivamo vse Slovence Združenih Držav, da naj drage- volje prineso vse in vsake žrtve, katere bode zahtevala od njih naša vlada.
3.	— da snio prepričanja, da je trajni svetovni mir mogoč edino na podlagi popolne svobodne samoodločbe vseh narodov in da se po-sebno jugoslovansko vprašanje da rešiti samo na jiodlagi teli načel.
4.	— da, vživajoč sami pravo demokratsko svobodo v tej naši novi domovini, jiriporočamo svojim rojakom v stari domovin, kot podlago- njihovega pamoodločevanja ustavo Združenih Držav.
5.	— da v imenu naroda doma prosimo našo Ameriško ' D. d o in našega predsednika Wilsona, da čuva j,, brani svetla tla slovenske zem. 1 ]o pri regulaci ji novih meja bodo le Jugoslovijé s posebnim ozirom na Trst, Gorico, Primorje, Koroško, Štajersko in Ogrsko.
S.— đa'stoje solidarno na izjavi S. N. Z. sklenjene na njeni kon. venci ji dne 16. aprila 1918 v Clevelandu,O.,ki se glas-i Slovenska Narodna Zveza na svoji konvenciji dne 16ega aprila,191^ v Clevelandu, Ohio, svečano izjavlja:
1.	Da smo Slovenci. Hrvati in Srbi en narod.
2.	Da mi Slovenci osamljeni ne moremo eksistirati in vidimo reši-teV našega naroda samo v političnem združenju s Hrvati in Srbi v svo|o samostojno in neodvisno državo.
3.	Da morajo biti vsi trije deli jugoslovanskega naroda popolnmna enakopravni in da mora biti enakost zagarantirana v osnovnih ali temeljnih državnih zakonih.
4.	Da stojimo krepko na stališču principov našega predsednika WItsona, po katerih ima vsak narod elementarno pravico določat, si sam svojo usodo in obliko svoje države.
V seid tega Slovenska Narodna Zveza kot amerikaiiska organizaci ja izjavlja;
Da'- ima jugoslovanski narod v domovini neovrženo pravico, da si uredi svoje politično in državno življenje v svojem r.stavotvornem državnem zboru, ai mera biti izraz prave narodne volje in mora imeti naj višjo suvereno oblast.
Vendar pa Slovenska Narodna Zveza v Ameriki globoko prepričana, da je edino popolna demokraci ja za zd rav ekonomski, kulturni in državni razvoj vsakega naroda, predvsem pa jugoslovanskega naroda absolutno potrebna, smatra umestno izjaviti, da mora bodoča ustava našega naroda temeljiti na sledečih modernih demokratičnih osnovah :
1.	Popolna svoboda govqra in tiska.
2.	Popolna verska m politiška svoboda.
B.	Popolna svoboda pouka.
4.	Popolna svoboda združevanje in zborovanja.
5.	Splošna, enaka, direktnà, tajna in jiroporcijonelna volivna pravica obeli spolov za vse politične in samoupravne zastope.
C.	Najsirja avtonomija samoupravnega življenja.
7.	Narodni referendum in inicijativa.
8.	Odgovornost vseli javnih uradnikov narodu samemu.
9.	Polna enakopravnost vseli državljanov pred zakonom.
JLOl Odprava plemstva in vseh srednjeveških fevdalnih protidemo. kraških predpravic.
11.	Podržavljenje vseh velikih posestev, ki so v rokah nemških in madžarskih magnatov.
12.	Rešitev agrarnega vprašanja kot najvažnejša vprašanja poljedelskega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov v smislu socijalne pravičnosti.
7.— da obsojamo ono politično združen je med nami Ameriškimi Slovenci, katerega socialistični voditelji, ki nimajo nobene zaslombe v narodu v starem kraju, hočejo na premeten način pod krinko neka esgii takozvanoga republikanskegaZdruženja zanesti med Jngoslovane v Ameriki razdor in nekaj, kar ni nič drugega, kakor goli Beljševi-kizeui v jugoslovanski obliki.
8.— izražamo svoje globoko spoštovanje onim jugoslovanskim viš jim pastirjem in voditeljem naroda v Evropi, ki so tako odločno odobrili majsko deklaracijo in tako nevstrašeno nastopili za njen uresničenje, katero jedro je kratko razložil jioročevalec Jugoslovansko- Dem. Stranke Dr. Ravnikar, dne 29 in 30 jnnija 1918 na »jenem ustanovnem sliodu v Ljubljani, v Avstriji, ki so glasi; 'Jugoslovani zahtevajo za troimeni narod Slovencev, Hrvatov in Srbov rodno državo, urejeno na demokratskih načelih, v kateri bode prizna, „a enakopravnost vseli razredov in narodnih, slojev, brez razlike na spol, katerim mora tajna in direktna volilna pravica odpreti pot vse zakon Majne in avtonomne uprave od občine do parlamenta.Vse institucije te države morajo biti demokratske, da bode narod sodelo val v najširše n obsegu. V vseh narodnih vprašanjih mora odločevati cel skupen narod potom splošnega glasovanja,”
(>.— da izražamo globoko spoštvanje vsem onim našim „ rojakom mučenikom v Avstriji, ki so inorali na sebi občutiti vso težo krnt,e Avstrijske avtokracije in posebno pa našim jugoslovanskim divizijara ki tako zmagoslavno s zavezniškimi armadami na vseli bojiščih in jih poživljamo naj junaško vstrajajo v začetnem boju do koncerne zmage.
Drago Slovensko ljudstvo! — Tu imaš izjavo svojih duhovnih voditeljev glede sedanje naše narodne politike!
Mi, tvoja duhovščina, smo dobro premislili naše sedanje političn0 razmere, premislili smo dobro programe obstojučMi naših strank i„ političnih organizacij.JPo dolgem in resnem in natanjčnem motri vanju smo prišli do gotovih zakl |OČkov in prepričanj, katere sm° ' ti tukaj podali v tej naši Izjavi.
Glavne točke tega našega prepričanja ?o, da jih ponovimo, da je dolžnost sveta dolžnost vsakega ameriškega Slovenca, da se v tem ve_ jikem času zanima za narodno politiko, da z njo sodeljuje in ji po8._ veti vso svojo skrb in pozornost, ter dalje, da je pripravljen žrtvovati, če treba, vse za blagor in rešitev naroda.
2.	da mi Ameriški Slovenci ne smemo in ne moremo imeti druge in drugače politike, kakoršiiO ima naš narod doma.
3.	da ne moremo nsiljevati miro du doma, kakšno obliko vlade si more izbrati. Hvala Bogu,da ima voditel je,na katere se lahko popolnoma zanesemo, da ga bodo vodili po pravi poti k pravemu cilju.Bač pa kot Amerikanci jim resno svetujemo, da si naj izbero Vstavo Združenih držav za podlago svoje bodoče države.
4.	da smo našli, da Ima Slov. narodna Zveza vse te misli in vsa ta načela,zato jo pa odobravamo, potrjujemo in priporočamo vsem svojim rojakom, da se je oklenejo in ž njo sodeljujejo za uresničenje njenega programa! Zvezi pa kličemo’: krepko naprej, mi smo z Vami!
5.	da vidimo v Sl. Kep ubi. Združenju ne odkritega dela za napredek, slogo in edinost narodip temveč za njega razdor neslogo in škodo, da zato resno svarimo svoje ljudstvo pred to organizacijo.
Slovensko ljudstvo, prepričani smo, da uvidevaš, da smo mi, tvoji duhovni voditelji nastopili s to izjavo samo radi tega. da tebi pokažemo pot, da ti damo navodilo^ po kateri poti hodi, da boš prišel do konečnega vspeha in da srno to storili samo iz ljubezni do tebe in v skrbi za našo narodno prihod-njost.
Ljudstvo,vbodeš sledilo svojim pastirjem't. Jim boš zaupalo!
Doma so se oglasili slovenski duhovniki, na čelu škof Jeglič, škof Mahnič, nadškof Bauer,sprejeli Majsko deklaracijo in cel narod se je jkot en mož odločil m šel za njuni, Tu je sprejelo glas duhovščine celo ljudstvo, kakor katoliški Slovenci, tako enako so cijalisti, liberalci in vse druge struje. In vspeh? ....O, kako je velik ! Slovenskpnarod je danes vred durmi svoje svobode!
Sloven3ki(Narod v Ameriki,bodeš posnemal zgled svojih rojakov doma?
Da, bratje podajmo si roke?C)b-jemimo se, kajti bratje smo! Poglejmo si zaupno v oči in vsi.... na navdušeno narodno delo!
Bog te blagoslovi, dobro sloven-sko ljudstvo!
Rev. Kazimir Zakrajšek OFM Tajnik Slov. Duhovske /jveze. Do sedaj so to izjavo pod pisni1 sledeči gospodje;
Navzoči na konvenciji so bili; Rev. Fr. Ažbo, Rev. Mili. Golob. Rev. Ivan Novak, Rev.Ivan Gruden, Rev. Josip Jndnič, Rev. Josip Kompare, Rev.A.M. Krašovec^ Rev. Marko Pakiž, Rev. Ant. Pirnat, Rev. ivalr ITevnik, Rev. Fran. S. Rant, Very Rev. Benigen Snoj OFM,Rev.A.Bojar, Rev Fran. Siloven.Rev. Ambroš Sirca OFM, Rev. Josip Vrhunec, Rev Kazimir Zakrajšek OFM, Rev. Ivan Zaplotnik.
Do sedaj so jo popisali še: Rev Luka Gladek, Rev. John Mertel. Rev. J os.Tomšič,Rev.Matija Šavs-dekan, Rev. John Blažič. Rev. L.F. Klopčič, Rev. Vencel Šolar OSB, Rev.Albin Moder, liev.J.J. Oman, Rev, Joseph Trol.ec Rev. Ferdi mut'd Požeg, Rev. Peter Spraj car, Ilev. Roman Homar, Rev. A. Mikš, Rev. Valentin Schiffrer, Rev. Frančišek Maži r.

Vestno zdravilo dela čudeže ?
Biffi
m
Približno 30 let so vživala Trinerjeva zdravila svetovno zaupanje in pripoznanje. To
pa zato, ker si je vestnost in pravičnost izdelovalca dobila ugled pri odjemalcih. Toda
oovišanje cen vsem stvarem je zadelo tudi nas, dasi smo se dolgo časa na vse pretege bran-
/
ili tega vkljub naraščanju cen pri izdelovalnem materijalu-Toda vojni davki so nas prisilili.da moramo nekoliko novišati cene. Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil gotovo razume da mora vsledtega plačevati več tudi lekarnar- To je povsem neovrgljiva resnica. Toda vse bna Trin. lekov ostane, kakor ie bila, v gotovo zadovoljnost odjemalca-	.
Trin. Elix. of Bitter Wine.
Ima najboljše uspehe, ker ozdravlja bolezni. Devetdeset odstotkov bolezni izhaja iz-lodca. Trinarjev Elixir čisti želodec in odstranjuje iz droba vse nabirajoče se strupe, ki sc vzrok pomnoževanju bacilov raznih bolezni povzročil joče otrpnen ja prebavnih organov. Irinar-jevi izdelki ne vsebujejo kemičnih snovi, nego samo leena grenka zelišča in naravno rdeče in gisto vino.
Trinerjevo Grenko Vino, Trinerjeva zdravila se dobijo od danes naprej edino le po iekarnahin trgovinah ki prodav^jo zdravila, ker je Trillerjev labretoiij preobložen do skrajn moči v izvrševanju naročil za lekarne in državne zaloge zato so prenonalij z trgovce zdravili in lekarne gear želi kupiti Trinerjeva zdravila.
naročili druzih
TR1NERJEV
LINIMENT
prodira do sedeža bolečin, zato hitro pomaga pri revmatizmu, nev ralgiji, putiki; otrpn jenih udih itd. hitro in gotovo. Nadalje je izvrsten pii izpahueirju, pretegnjen ju,oteklinah itd., in pri drgnienjuž po kopanja nog odvzame utrudi ji vost. Naprodaj po vseli lekarnah.
Trinerjev Antiputrin.
Antiseptika za zunanjo rabo, za izpiranje grla, ust, ran, prisadov itd. Dobi se po vseh lekarnah.
V najvišje priznanje na zadnji mednarodni razstavi v San Francisco 1915 in Panama 1916 so kila odlikovana naša zdravila z zlato kolanjo
JOSEPH TRINER,
1333

izdelovalec 1339 S. Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.
ss
«
Varčnost
ALi HOČETE POMAGATI?
Napredek
Pine Street Livery.
Z tem naznanjam slovenskemu občinstvu, da sem zopet odprl konjušnico na starem mestu na Pine Str.in se priporočam Slovencem za razpolage. Nadalje naznanjam da imam -naprodaj, neka j večjih in malih sani in pokrival (robov) katere prodam po
znizani
ceni.
VLADA ZDR. DRŽAV
PROSI. DA SE VADIJO V Varčevanju in Napredku
VSE osebe v Vseh rečeh,
A KO SLEDITE TEJ PROŠNJI, JE DOKAZ
PATRI JOTiZMA In LOJALNOSTI.
VARČEVATI IN KUPITI
Vojne Varčevalne znamke
Zdr. Držav j
BO POMAGALO VAM IN VAŠI DOMOVINI
Ali boste pomagali?
Vprašajte vašega župnika, duhovnika, poštarja, predsednika kluba, pismonošo ali bankirja.
Oni Vam bodo povedali kako.
D. SULLIVAN
Vogal 5. in Pine St. Calumet
Patrijotizem
i
*
Lojalnost
************
VstanovJjena 3. marca 1915 na Calumet, Mich.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik : John Spreitzer, 218 Gale St_Calumet, Mich
Pc d p red a. : John Gazvoda, 509 Tam. St_Lau ri um
fajnik: Math F. Kobe, 420 7th St.......Calumet,''	”
11. taj.: J os R. Sedlar, Lindin LatTeAveSt. Lannuin	>
glagajnik: Jos. Schermerei-, Oak St____Calumet,
Duhovni vodja: Rev. L. Klopčič,.....{..Calumet, »	'
NADZORNIKI:
John D. Puhek, 2140 LogSt.................Calumet. Mich.
John Gosenca., 4055 Klm St............. >> »r
Matt Sustarieiä, Osceola St........Laurium	>
POROTNI ODBOR.
John Sustarsich, 4—0 Osceola St.	Laurium, Mich
Matt Stran s, 2409 B St.	Calumet >
Joe. Vardjan	Dollar Bay, Michigan.
VTA pisma tikajoča .-se uradnega poslovanja pošiljajo naj se na «livnega tajnika družbe.
VSE denarne'pošiljatve pa na blagajnika družbe.
VSAKA katoliška družina naj skrbi, ,da so njeni udje, člani Katoliške Podporne Družbe, katera bode zanje bratovsko skrbela Kami nesreče, poškodbe ahi bolezni. Natančnejša pojasnila se I dobij« vsaki čas od glavnega tajnika.
Driižbino glasilo so‘-Slov Novice.’'
Naznanilo Asessmenta.
Vsem članom in članicam S.K,. P. Družbe se tem potom urad-s nazioni ja, da je assess, -št. 11. /a mesec November naložena dok— ivzoeslcu 25c na vse članstvo Družbe za bolniški sklad.
Vlekočem lem izplačalo se je nad $400. bolniške podpore ikaj visoka svota za assessment« ki jih plačuje članstvo g.K Družbe v bolniški «klad.
Z bratskim pozdravom
Math F. Kobe, glavni tajnik S. K. P.D.
d:
Slovencev«
Dr. A. Tresič « Pavičič v Ljubljanski Domovini.
!■ Cas. Urad. Washington,D.O
b gornji tu natslovom prinaša danska Domovina zanimivi hrvaškega državnega pos-b. Tresšič l’av čiča, in hrvaščini s sledečo opombo !'r»ni uredništva.
11351 Domovini so izrazili "meje o perečih narodnih ^*nl'h in nalogah našega nar->03ebej ter Jugoslovanov različni s!o-deželni in državni poslanci.
besedo tudi našim "vratom. Prvi se je oglasi!
1 dalmatinski državni po-P1- Anton Trešič Pavičič, 'eilein tudi oden najodli-'bvatakih pesnikov, liri-^•dikijj dramatikov. .Rojen 'u- Je izdal re več zborni-** rasnih globokih pesnite'’, 1 gubljeni ljudi” ter celo
°be:
“'"ili tragedij iz hrvatske 11zgodovine. Kot dolgo-Dgoslovaiieki politik neiz-r3flikalnoEti je postal žrtev l(IVega absolutizma, ter je pretrpel strašne čase. To
4,
rnožki pogum je osta
‘0 živa vera
Castra ■Ko
zmago se m a je le še °t goreč pri jatelj in so--, *ttv:eneev i ma med na-ši-
‘ji ji .
1 'n literati že deseclet-
prijateljev in dobrih
1 ’yegovega članka se
, C,tat«l.|i Domov ine, kako
"’oljiva hrvaščina Slo-
.B* sta si hrvaščina in hi«
resnično sestri iste goslovije. Za čitatelje 'De niso čitali hrvaščine, K neziiamli besed dosta-;läki prevod. Slovenci 'z Člankov hrvatskih boli ti ko v, da stoje za ,‘ltl 'njSrbi kot ena sama
’%!
Xd’
'D
I	Per da se hrvatsko -111 voditelji po misli
Dopo Ina ma edini z na-
lp|.
II	*ti poslanci klasi;
kgoslovauo je (
katerem so se delaleskomine vsem narodom, odkar se piše zgodovina, Lepše lege ni v Evropi ker se nahaja v sredini Sredozemskega .morja, ki spaja, ri kontinente. To je bila od pamti.veka naj-veeja pot trgovine in « laide tudi. dokler bo obstojal svet: Vsa preseljevali ja narodov, iz vzhoda, severa in juga, so morala udarit' na našo zeml jo. Naš položaj je boljši kakor oni Italije in Grčije, ker imamo silno zaledje. To je naša sreča, istočasno pa tudi na ša nesreča, ker smo ravno zarad, tega na poti pohlepnost? onih narodov, ki nimajo izhoda na Sredozemsko morje.
Toda ako je za vse Jugoslovane položaj težak, je vendar najtežji za Slovence. Oni so na noti do morja najmočnejšemu in po mor. ju i trgovini naj najpohlepnejše mu narodu nasvetu, Nemcem Nad tieoc let že udar jajo valovi nem -štva ob slovenske hribe, osvajajo jih enega za drugim in vedno bolj potiskajo Slovence proti morju. V7 tej neenaki borbi je izgubil slovenski narod mnogo svojega ozemlja, ker ni imel niti ni mogel i-meti oslona na druge slovanske dežele in narode. Oni ni-imel niti svoje narodne pirosvete, ni svojega jezika v cerkvi, kakor Hrvati in Srbi, d? ga OuicUii. Ni še potekel niti eda» vek odkar se je prebudila sio-veneka narodna zavest in odkar je pričel gojiti svojo k a ji sev. nost. V tem kratkem času je uči-nil čudesa in pokazal s svojim napredkom v prosveti silno življenjsko sposobnost; in ako tudi se mu ni posrečilo, zaustaviti nemško prodiranje vendar se j junaško uprl po pol. i gen *ian8Si t ‘i, katera bi ga bila neizogibno zad da se ni pravočasno prebv wi, ker se je baš v tem času nenu.:* imperija-ližem zavedel, svojih ciljev in postal zaradi tega bolj agresiven, kakor kedaj prej-
No, ravno v tein Času se je prebudi! tudi čut slovanske solidarnost'. slovenski narod pa ga ja nekako instinktivno sprejel jačje .(•loža j kakor drugi, čuteč, da je v tem
J
nosti z J ugoslovani, iSrbi in Hrvati.
Nemci so bili pripravljeni, priznati Hrvatom v malizimi nekakšno samostojnost pod pogojem, se na eni strani trajno odpovedo Slovenscem, na drugi pa da se koljejo s Srbi.Svrha je jasna: najprej uničiti Slovence, Hrvate in Srbe pa oslabiti z medsebojno borbo tako da bi oboji postali njihov plen. 11 rvati pašo že.davno vedeli, da oni ne morejo obstojati brez Slovencev in Srbov. Oni vedo. da so Slovenci njih prsobran. njihov .lei pred nemško silo in da bi bili brez Srbov droben del, ki'bi se ne mo-t gel dolgo upirati niti madžarskomu, kaj šele nenišketinu navalu. Trije ali štirje milijoni Hrvatov na bi mogli niti stvoriti uiti moč, ne države, niti močne kulture. Samo države z močno kulturo pa morejo obstajati in se neodvisno od drugih razvijati. S teh razlogov je zlasti v zadnjem času prevzel duh bratske solidarnosti vse Jugoslovane in je zlasti pri Slovencih razvit od na j nižjega do naj višjega/ Nikega naj ne plaši politika nekaterih strank na Hrvat* «kem . Te stranke, ki gredo fieni-■oen; na limanice in Madžarom, nimajo nikake zaslombe v narodu.
More se dogoditi, ea bi Nemci m Madžari proti naši volji o k tori-rali našemu narodu neki novi državni red : da združijo na primer Dalmacijo s Hrvatsko in Slavpnijo, da od Bosne in Hercegovine napravijo novo banovino ali da jih pnkhučijo Ogrski. Toda to naj ne dela Slovencem aiti najmanjših skrbi kajti v tem slučaju ne bo naša ljubezen de njih klonila, niti ne bomo pozabili skupnega cilja, temveč bomo v stanu, da jih še bolj krepko podpremo v njihovem prizadevanju. (Sest vrst zaplenjenih.)
M; :w moremo pustiti, da se od5 jugoslova nekega stebla ud reže ena veja, ker bi inorala neizogibno usahnili, ako ne bi prijemala živ. ljenjskega soka od dvanajstini!-jonskega srbo- hrvatskeg* naroda ^ 17. vrst zaplenjenih.)
Nekateri Slovenci so v skrbeli-da bi mogli v skupnosti s Srbi in Hrvati izgubiti svojo individualnost. Tudi ta skrb je popolnoma neopravičena. Hrvati niso bili nikoli nasilni, temveč so celo sami vedno podlegali tujim vplivom, Srbi pa so po svoji naravi zelo liberalni. Slovenci bodo mogli popolnoma nemoteno v naši družbi še naprej gojiti svoj lepi jezik, svojo književnost: česar pa kol majhen narod ne bodo mogli u-sfyariti, to bodo lahka vzeli od nas in podpirali naše znanosti v napredku. Njihovi kiparji, slikarji, glazbeni ki bodo postali v onem trenutku tudi naši, kako bodo postali naši njihovi ter jim bo življenja in obstanek mnogo lažji. Njihovi, trgovci, obrtniki, vele industrijalci bodo našli v skupnosti z nami svoje procvitanje. In sama slovenska književnost oo zadobila novih vzpodbud in novega življenskega soka nbližem stiku z na mi.
Kar pa je glavno, kakor bo hitro bo doseženo aažvljeno jedi a-sliva., v tistem trenutku prenehala vsaka nevarnost za Slovence, bodisi s sever»,-podisi s sevro-vzhdda ali od zapada. Prenehalo bospotuj čevanje, prenehalo izgubljanje narodnega ozemlja. Kedor seho zadel ob nje, bo zadel tudi ob Hrvate in Srbe. Niti Hrvati niti Srbov ne more niti najmanjmotiti malenkostna razlika slovenskega jezika, katerga je mogoče z malo dobre volje tudi brez posebnega učenja razumeti. Isto tako pa fce tudi Slovencem ni treba mnogo učiti, da razumejo Hrvate in Srbe in v ljudekih šolah bo dovolj r urtna teden, da so i
DRUŠTVENI OGLASI.
SV. JAKOBA.
št- 2- S. K- P. Družbe.
Laurium. Mich.
Pbvo in edino Slov. Kat. Pod. druätyo na Laurium.
'ula svoje redne mesečne sej« vsako četrto nedeljo -v mesecu ob 2. uri popoldne y dv.orani Gosp. John Sustaricha naDsceola cesti.
Društveni odbor za leto 1918
Jakob Vei ti n, predsednik. Josip Režek	podpredsednik
Jos R. Sedlar	tajnik
John Šuštarič. blagajnik
ODBORNIKI ZA ž LETI; Martin Straus Josip Jakša, Anton U-‘davič, Peter Hrebee.
ODBORNIKI ZA ENO LETO: John Gršič, Jos, Vogrin, PaulMajerle,
Jos. Žaleo
Maršal: atija Stubler.
Poslanec: Jos. R. Sedlar.
Bolniški obiskovalci: John Šuštarič za Laurium; za Raymbauitown m okolico, Martin Strana za Red Jacket in okolico Anton Udovič
Vslučaju bolezni plačuje društvo Bolniške podpore po Šl.00 na dan za dobo o mesecev in nadalnih 6 mesecev plapuje Družba po” $20.00 na mesec Cela srartnina je $800.00 oziroma $400 kakor se hode kdo zavarovati. Nadalje plačuje družba tudi razne poškodbe zgn bo rok. nog tokočes i. t. d
Pristopnina znašaj sedaj! samo $30 Torej kateri g« niste pri teui društvu in ! družbi imate sedaj lepo priliko da se I potrebno, j zavarujete vslučaju bolezni ali. smrti.
Za nadalna pojasnila in potrebne listir e se obrnite na tainika Jos. R. Sedlar 3127th St. Calumet Mich.
Društvo sv. Družine
št. 1- S. K. P. Družbe fta CALUMETU.
Uradniki za leto J918.
redsednik, Math Prebilich. Podpredsednik, JohnSterk.	*
Tajnik in zastopnik, Louis Gasvoda 4036- Oak St Y. J. Podtajnik, Frank Vesel.
Blagajnik, Mihael Klobučar.-
Odborniki za 2 leti:
John Gosenca Math F.Kobe, John Pechauer, in . ath Pipan.
Odborniki za eno leto.
John Gazvoda Jos.Scberinger, Jos. D. -Grahek. Nick Mrak,
Maršal: Frank Gregorieh. cslanec: Math F. Kobe.
Bolniški obiskovalci so:
Za Red Jacket, in Newtown Math F. Kobe, Yellow Jacket, John Gosenca Blue Jacket, Albion Joe R. Strutzel;
Za Stari Tamarack in TamaraekNo.5. John D.Grahek; Za North Tamarack, Tamarack Jr., in Centennial:’ Nike Filip; Za Laurium: John Gazvoda; Za Raymbauitown: Frank Vesel; Za Osceola: John Pečauer; Za Swedetown: Math Likovich; Za Red Jacket Shaft: Ignac Lovretic.
Društvo ima svojo redno mesečno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani slovenske cerkve sv. Jožefa vselej točno ob 2. uri popoldne.
Rojaki, ki še niste v tem društvu, pristopite, ker bode to le v vašo korist. Kdor hoče pristopiti, naj se oglasi par dni pred sejo pri blagajniku. On mu preskrbi zdravniško spričevalo in vse
Slovensko
neodvisno
društvo
podporno
' K obilnemu pristopu vuoi Odbor-
zbližala, zlasti pa skupni interesi skupne boboeriost.
Eno pa je gotovo, da ne bomo šli Hrvati Nemcem in Madžarom up. limanice in da se doče a zaveda-tj)p, da ni za «as življenja brez skupnosti s Slovenci, m Srbi. Fra.-' pričani smo. da bi prišla-za Slovene! vrsta na nas, da izginemo kot narod. (Devet vrst zaplenjenih. )
K obilnemu pristopu vabi ODBOR.
V kinetiški hiši.
Gospodov dan. Foaled nji solnem
žarek
Na slamnato se vpira kočo. Svečano mir razteza svoja krila Na trudno zemljo, cesto vročo.
Dekle pri okrni piše bratu pismo
V	deželo daljno onkraj morja, Kako doma zlati se žitno polje
ln vinska zelene pogorja;
Da stariši bi -jedenkrat ga radi
V	domači hiši zopet zr'i;
Kako ima se ta in oni znanec,
ln kteri znanci so pomrli .
Fri peci mlajši bratec, mlajša sestra
Igrata se in šepetata,
Da luna je srebrna, meni bratec, »Sestrica trdi, da je zlata.
Oprt sedi na roko hišni oče In zase tiho premišljuje: gadili smo, prašiti hode treba;
A ni dežja, to je najhuje.
Polaga v zibelko otroka mati : Zaapančkaj, dete, boš »» Wiža. Molite^' m u večerno narek uje In čelo potlej mu -prekrvi».
Na steni zdrkne ura zaprašena,
Za goro širne soIn.ce zajele. Zadremlje deca, list dopiše sestra. Objame noč zelene brajde,
O mirna koča, verni prebivalci.
Kako ste mili duši rr.oji!
Saj česar mesta nimajo bogata, Imate v borni koči svoji.
Ln to je mir in to je zadovoljnost.
Kaj mari vam hrumeča bitev. Ki svet jo razsvetljeni strastno
bije!
Poznate delo in molitev.
O delajte, vsigdar molite '-ernp,
Od bitve i oceni hrumeče!
DRUŠTVO SV. PETRA.
št. 30 K. S. K. J- v Calumetu.
ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu takoj po prvi sv. maši v dvoran slovenske cerkve sv. Jožefa.
Uradniki za leto 1918.
Predsednik, ihael Majerle. Podpredsednik, Peter Zunich.
Tajnik in zastopnik; Paul K. Madronich. Zapisnikar, John R. Kterbenc ml. Blagajnik, Marko Sterk.
ODBORNIKI ZA 1. LETO.
John Musič, Frank Plautz in Mihael Žuuid
John R. Sterbenz, ml., John Turk GeorgeKotze.
Porotni odbor ichael Sterk John Šuštarič in Frank Benčič.
Poslanec, Math F. Kobe. Maršal, Marko Kotze. Vratar. Math Anečič.
Bolniški obiskovalci.
Za Red Jacket, Yellow Jacket, Blue Jacket in Newtown: Paul D. Špehar (210 — 5th. St. v prodajalni). Za Laurium:	ike Perušič. Za Raymbaui-
town Osceola Swedetown::John Mušič.
Za Tamarack, Tamarack St. 5 in North Tamarack»: Math O. Majerle. Za K obilnemu pristopu vabi ODBOR.
Sv, Mihaela
na. Calumet. Midi.
Ustanovljeno dne 17. avg. 1912.
*
Mesečne seje se vrše vsako četrto nedeljo po prvi maSI v cerkveni dvoia.4»
URADNIKI.
Predsednik, John Gazvoda.
Podpredsednik, Alojs Šime.c.
Tajnik, Jos. Ovniček',
Podtajnik, Jos. Gazvoda
Blagamik. John Gosenca ODBORNI KI:
Alojs Lavrič, John Kolbucb r Ante* Muhič,Alojs Jenič, Jos. KLobuchar, John Murn, Fran k Šuštaršič.
Vratar n maršal, Jos,Kočevar BOLNIŠKI OBISKOVALCI:
Za Red/ Blue in Yellow Jacket, Tamarack, in za okolico, L Gazvoda, Oak'St., Yellow Jacket.
Laurium. Raymbauitown'in Osceola in okolito; Alois Laurich
To društvo je samostojno, ter placa v slučaju bolezni 20.00 uà mesec bolniške podpore. Vsmrtnine plača vsak član J.00 za pokojnikom, toraj c' več članov tem bolje.
Dmštvo je sedaj za nedoločen I znižalo pristopnino na S3.(JO Poslu# se te priliko ter pristop te k društvu
K obilnem pristopu vabi
ODBOR.
j
Društvo sv. Cirila in Motoria
št- 9. v Calumet, Mich.
Spadajoče v J. S. K. J. una svoler redno zborovanje vsako tretjo nedeljo v mesecu, točno ob 9 url zjutraj v prostorih dvorane slovenske cerkve sv. Jožefa.
Uradniki društva za leto 1918 so
Pred. Fra.nk Sedlar,
Podpred. Jos.Plautz ml.
Prvi taj. in zaslon. John D. Zunich Zapisnikar: Joseph Koss.
Blagajnik, Joseph S. Stukel.
ODBORNIKI ZA ENO LETI:
John Ilenich, John Gosenca, John Starc,
Odborniki za DVE leti
Peter Mihelich Martin Straus Jacob Kaučich.
-fo-zn-sai m 'FOstahečT Jacob Banovec.
v slučaju bolezni se najprej oglasite pri tajniku John D.Zunich 4098ConeSt.
Jednota plačuje y slučaju bolezni $1 in $2 na dan takoj od prvega dneva.
Za izgubo roke ali ene noge $400, za izgubo enega očesa $200, za izgubo obeh rok, nog ali očes $800.
V slučaju smrti plača članom (leam) prvega razreda 11500, drugega razreda $1000, tretjega raz. $500, 4 raz. $250.
Vsi oddaljeni člani pa zamoreio svC jo bolezen pismeno naznaniti isti dai ko zbolijo.
K obilnem pristopu vabi
ODBOR.
ÜSTMOVWEHA LETA 1WJL
Merchants & Miners Bank
CALUMET, MICH.
Glavnica	$150,000.00
Prebitek in nerazdeljen dobiček 250,000.00 Obveznosti delničarjev	150,000.00
Od vlog na čas se plačajo obresti.
TA BANKA VAM nudi VARNO ULOŽIŠČE za del vaših PRIHRANKOV. Ima ZADOSTNO GLAVNICO VELIK PREBITEK, DVAKRAT večji REZERVNI SKLAD, kot ga Dostava zahteva ter imajo nieni URADNIKI DOLGO LET IZKUŠNJE v BANČNEM POSLOVANJU.
Charles Briggs, predsednik.
Peter Ruppe, podpredsednik, W. B. Anderson podpredsednik in upravitelj, Stephan Pauli» blagajnik, J. E. Shepard, blag. namestnik-
P° Pa
se bodo otroci naučili, kalštie	.
I razlike, na visokih Šolah pa samo j Na' srci vernimi, nad mirno kočo občevanje zbližalo dijake. Trogo- , NajrajSi P^va - angel sreče.
' -,,aP in .'.romat r.s« bo edno boL 1 ;
JNaše geslo.
Je bilo in ostane da; đobro'meso poštena vaga uljudna postrežba je temelj mesarske trgovine.
Pridite in prepiičaite se v
Peninsula Meat Market
VOGAL 6. IN ELM CESTE.
di
"M
Rojaki, pristopajte v
S.
m
SLOVENSKE NOVICE’
Ust za Slovence v severozapadu Zjedinjenih
Držav.
izhaja vsaki petek.
Izdaja
SLOVENSKO TISKOVNO DRUŠTVO
na Oätamgtu, Mich.
NAROČNINA ZA AMERIKO:
K® celo leto ................ ® 2-00
poi leta
S 1.00
Zà EVROPO IN DRUGO INOZEMSTVO!
Zr Gelo leto .................. S 3.OC, «li 15 K.
«a pol leti ..................... $ l.r>0 ftll 8 K:
Posamezni iztisi po 5 ct. ^AXNANILA (advertisements) po dogovoru. ROKOPISI 3© ne vračalo.
©OPISI brez podpisa se ne sprejmejo.
, y eiucaju preselitve iz jednega v drugi kraj naj ee nam b'agovoH naznaniti staro bivali«
Dopisi, denar in naročilaSnaj se dopošiljajo pod naslovom :
Slovenian Publishing Co.,g 211-7th Street. Calumet. Mich.
-Mr. in Mrs. Peter Fugina
New Towns sta prejela žal.gfs t n o vest, da je v Lead, S. Daupta umrl za mfl,lineo njihov zet Nik. Ivanič, star 42 let. Pokojni je bival ptej’več let na Oalumetu. Za njim žaluje vdova Katarina roj. Fugina m šest nepreskrbljenih otrok,ki se vsi'!nahajajo v bolnišnici za isto boleznijo. V društvu po-
kojni baje ni bil nobenem. Pač
opomni -slovenskega
■nas

SLOVENIAN NEWS.
77
Published every Friday at Calumet, Mich, by the‘‘Slovenian” Publishing Co., 211 7th St alumet, Mich.
The only Slovenic paper in the Northwestern cart of the J. S. of America.
r' SUBSCRIì MfON $2.00 per year.
The best advertising medium for Michigan lnnesota and other Western States.
Advertising rates sent on application. Entered at the Post Office at Calumet, Mich e second class matter.
Telefon 6«J.
je pomilovanja vredna uboga družina, lu bo vsled očetove nemarnosti morala trpeti poman kanje. Čudno je, da se vkljub jevanju od strani časopisja, najdejo še rojaki, ki ne mislijo niti pedenj pred seboj, da bi se v času zdravja preskrbeli za čas bolezni ali smrti s tem. da bi piistopili v podporna društva katerih imamo vendar v vsaki veitji ali manjši naselbini dovolj. Zatorej.rojaki, àko š“e niste v nobenem društvu, na of lasajte. N e veste ne ure, ne dneva, kedaj vas zadene nesreča in aito ne porajtate sami zase usmilite se vendar svoje družine,da ne bo rad vaše brezbrižnosti trpela pomanjkanja in bila odvis na od milosrčja tujih ljudi j!
-Ženske obleke vredne po $20.00 V petek in soboto na razprodaji po $15.00.
mmmmmmmmmmmamm
m
CALUMET lì OKOLICA. |
mmmmm
—	Zdravstveni odbori Calumet townshipa kakor tudi oni mest li id J aeketa in Laurinma so prepričani, da je ponehala nevarnost infiueiiene epidemije in je v gredo razveljavil ukaz zaprtja cerkva, gledališč, diuštvenih sej itd. Ta odlok stopi v veljavo v nedel jo jutro. Po štirih tednih, v katerih
-jm--4«-t©~ö©bene javùe-sluzbe božjeT
bodo verniki v v nedeljo zopet lab-ko prisostovali sv. mašam. V naši cerkvi se bode vršila služba božja ob navadnem času, prva sv. maša ob pol devetih in druga ob noj enajstih, ob 3. popoldne pa bo posebna popoldanska služba božja, pri kteri se bomo Vsemogočnemu zahvalili >a dosego tolino zaželjeli ega miru. 1’oJnk v vseh šolah se bo prÌcel v pondeljek jutro.
—	Krščen je bil za 'Renedikta Antona prvorojenček Antona in Katarine Mušič iz Lauriuma.
—	Po večmesečni želodčni bo iezhi je na svojem domu, 8 Hickory Str. Tamarack, previden s sv. zakramenti za umirajoče V soboto večer umrl Josip Ovniček v starosti 47 let. 1’okojni bil je prišel v Ameriko pred 2-5 ti mi leti. Ves čas svojega dolgoletnega bivanja na Oalumetu je delal v Rudniku, deloma za Tamrack, deloma pa za O. & H.‘ družbo. Eanjki bil je mirneg in priktipljivega značaja, radi tega je bil povsod priljubljen. Kakor, njegov prijatelj, po. kojni Jos. It O m, ki seje en teden
Pri Gartnerju.
— Mr. Frank Adam iz Lauriuma je odpotoval v Milwaukee,
Wis., kjer je dobil delo v eui on-hotnih tovarn.
—Klobuki za gospe, redna cena $6.00 in $6.50 sedaj po $3.95.
Pri Gärtnerin.
— V soboto večer je ponesrečil v rudniku 16 letni Walter Vidosh
sin pokojnega Math Vidoša. Pa-
del je v shaft.Poleg matere je/imel še 4 brate in sestre, ki so bili pred d verni tedni sprejeti v sirotišnico -v Marqnettü. Pokopan je bil v toreK jutro iz cerkve Srca Jezusovega .
—Jos. 1 alčič iz llaucocka se je s celo družino vred preselil v Mii. waukee. Wis.
pred »jim preselil v večnost,
m
je tudi Jos. Ovniček vnet za napredek cerkve. V čast:, ko se je kolek to v ato za zidanje cerkve, bil Je večletni^kolektof. Pogreb, ni je; bil radi epidemije influence privaten, se je vršil v torek jutro iz hiše žalosti na Lake View po.to. pai išče ob obilni udeležbi sorod nikov in prijateljev. Poleg vdove Amalije r.Bahor zapušča še šestero nedoraslih otrok.Pokojni je bil član samostojnega društva sv. Mihaela,kojega tajnik je bi! skozi več let, društva sv. Cirila in Metoda št. 9. J .S.K.Jednote in društva sv. Jožefa št. 1.1?.K. P. Družbe. Žal lijočim ostalim naše iskreno sožalje, duša pokojnikova pa naj uživa večni mir! R.l.P.
— Klobuke za gospe vredni po $4.65 sedaj na razprodaji $2.95.
Pri Gartnerju.
—Zvonenje zvonov in piskanje parnih piščalk je v pondeljek jutro tnalo pred sedmo uro naznanilo Calumetškim prébivalcen veselo vest, da je konečno sklonjeno premirje na zapadni fronti, kateremu bo skoro sledil svetovni mir. Veselje nad to težko pričakovano novico je bilo brezmejno. Naenkrat so se napolnile ulice z vriskajočim narodom, radost se je brala na obrazu vseli in marsikatera solza, solza radesti in hvaležnosti je zdrknila po licih dosedaj v negotovosti in , strahu živečih mater. .Delo po rudnikih in trgovinah in raznih uradih je ta dati počivalo. Popoldne je bila parada, katere se je udeležilo na tisoče ljudstva. -‘Kajzer ” je imel v paradi svoje častno mesto \ kletki,

»fi
* ,
pi[v)
>Vf
“Jaz bom resnična kot moja beseda” pravi Mrs. Op. 0. Tunity, v oddelku vest in kril.
Zdi se, kakor da bi bili čakali na moj prihod z krili in vestami, ki se vam nudijo. Prav nič mi ne bo težko napraviti si dober glas takimi vrednostmi kot so te.
Maslinove veste, dobra moda Georgette veste
$1.39 $5.95 "
Svilena poplin krila Shepherd Check krila
■$5.95
$2.45
<<
Nisem mislila, da se bo cena čevljev znižala pravi Mrs. Op. 0. Tunity.

Toda vseeno so se. Kes ne pri vse mettali in modih, tola našli boste svojo mero v tem ali onem kupu in izplača se vam prihranek.
$1.98
$2.48
$1.25
$1.49
$d.48
1 kup ženskih čevljev Deški čevlji (št. 3 do 5)
Otroški čevlji (št. 3 do 6)
Otroš ki čevlji )št. 6 do 8j Možki čevlji, vse mere in mode
Shranite naše Red Trading znamke in čudili se boste, kako hitro bo knjiga polna, za kar lahko kupite $3.00 vrednosti kakoršnekoli surovine v naši
prodajalni.
Jaz se veduo spomnim raožkih, pravi Mrs. Op. 0. Tunity.
Cotono ljubi tnožke, kajti takih vrednost ne more nihče prezreti.
Vrhn je suknje.
Izborno mazilo.
Äko vas tare revmatizem, protin in nevralgica, potrebujete kako dobro olje, s katerim se mažetezunanje. To zdravilo rabite morda že takoj; poskusite ga in se boste preprièali o njegovi izbornosti. Ni vam treba odlašati. Vzemite
ì Severa’s
Gothard Oil
Težki volneni Mackinaws.
Po lanskih cenah, $6.50 do $13.50.
Imamo veliko izbiro po cenah od $10.00 do $28.00
Kožuhovinasie opanke • Za možke m ženske vredne $1.00
69C
Ženski Union Suit. Visok vrat, nik, dolgi rokavi. Kratek vratnik, kratki rokavi vredni $2.00.
$1.50
!
(Severovo Gothardsko olje), katero ne potrebuje nikakega posebnega priporočila. To zdravilo se samo priporoča kot najboljši liniment za take bolezni. Izborno zdravilo, ako imate okorele mišice in sklepe, kake poškodbe, in vsakovratne druge bolečine na telesu. Vzemite ga, kadarkoli je vam treba kakega mazil-nega krepčila. Prodaja se v vseh lekarnah. Cena SO in 60c.
W. Fi SEVERA,Ct». CEDAR RAPIDS, IOWA
GALBRAITH & McCQRMlCl
Odvetnika
.©p-c
VEN MORAJO, TRAVI MRS- Op. O. TUNITY O ŽENSKIH SUKNJAH
IiN OBLEKAH.
Öe se srečate osebno % Mrs. Op. O. Trinity ali pa ne, boste čutili njeno prisotnost, ko obiščiete oddelek narejenih oblek, ker boste takoj po cenah na tikrtih spoznali, da jih bo kmalu zmanjkalo, dokler jih le ektiomicno navdahnjene ženske more o za to ceno dobiti.
SUKNJE	OBLEKE
$19.50....$15.75	$15.50 ....$11.95
'	29,50____ 22.95	’	22.-60--- 18.75
32.50____ 27.35	32.50---- 27.35
THE SAVINGS BANK
CALUMET, MICH .
PETA CESTA
Čudovita Ura za Samo $9.72.
^7he SLualify- You Kjxoiv
lqt. 68c -|gal. $1.23 lgal. $2.35
3cans no. 2. Tomatoes 3 ” no. 3. Tomatoes
Soržna moka 25 funtov za
tremate. ■ ‘.'.‘.‘.b'Vi
Oobro sredstvo za vtreti
ne sme manjkati pri nobenem dobro urejenem domu. Dr. Richterjev
PAIN-EXPELLER
imaže nad 50 let veliko priznanje ined Slovenci na j celem svetu.
Jedino pravi s varstveno znamko sidra.
3Sc. in G5c. v lekarnah in naravnost od
iz katere se je “milostno” pri
kljanjal žugajočenu narod u . Toda to ni bil »jugov zmagoslavni Obhod Ampak njegov pogreb. Veaeije je trajalo đo pozno noči. Enaki trenutni obhodi so se vršili tudi po drugih mestih bakreni-ga okrožja, kjer je narod dal duš ka veselju nad zadubljeno zmago in uničenjem nemške avtokracije-
Posebna prodajo ženskih o-
blek.
Pri Gartnerju.
F. AD. R1CHJER & CG.
74-80 Washington Stréet, New York, N. Y.
Pine Street Livery.
Z tem naznanjam slovenskemu občinstvu, da sem zopet odpi’1 konjušnico na starem mestu na Pino Str.in se priporočam Slovencem za razpolage. Nadalje naznanja m da imam naprodaj, nekaj večjih in malih sani in pokriva, (robov) katere prodam po znižani ceni.
Še nikoli se Vara ni nudila pri-ložnost kakor Vam jo ini tu poda- ' tamo; Ta vrednostna in koristna ura se dobi od nas praktično zaman. Samo ogle j ti si to moderno in krasno uro, prepričani srno da bodete bolj z&dovolniz njo kakor z kako uro ki stane $50.00. Ona ima 21 kam6nov. izvrstno kolesje Ki je mirjeno iz najboljega jekla i:i drži čas pravilno rabljena je pri zvežbanihmekanikih in delav-, eih. Ima močno in lepo pozlačeno okrovje na katerim je graviran eleganten Ameriški Orel. Okrovje in kolesje' je garantirano za 20 let. Ta ura je vredna narrami] $25.00, Toda da se saznani mo z odjemalci jo prodamo za
.75, toda to le za nekaj časa. Kupite uro kjer koli hočete, mi V e-mo da ne ne dobite tokove za to cena. Ura je kakor je tn opisana in ako Vam ne hode po godu nam jo lahko vrnete v 30 danih in mi Vam povrnemo denar. Mi Vas ne vežemo na nikako pdgoje, da bi zgu bili prstem niti centa. Pošljite še danes Vaše naročilo ker cena tem uram bode v kratkem poskočila.
PROSTO! Vsaki bi izreže to reklamo iz lista in jo priloži z naročilom dobi popolnoma PROSTO debelo pozlačeno verižico, iglo in za. ponko Ni Van. treba slati denarja, priložite z naročilom samo en dol, drugo plačate ko dobiti blago v roke. Vsaki ki naroči 2 ure dob] še zraven dva zapestna gumba (Cuff buttons). Pišite takoj na;
iztirjujeta dolgove, ura\ nata zapuščine/ter pre gledujeta lastninske li stine
Zastopata v vseh sodiščih
ULSETH BLOCK Calumet, Mich.
Tel. 160
Pogrebni zavod
JOHN R. RYAN.
je največji na Calumetu ter do. bro znan med Slovenci- Priporoča se v slučaju potrebe, istotako ta krste in ženitnine-
201-- 6- cesta	Tel- 25
Calumet Mich-
AKO II OČES KADITI dobre smodke kupi si srn od k “WOLVERINE’ ki je izdelana iz . pristnega H!
vanskbua tobaka od
TROS, ENTEMAN 400 — Pino cest
Na Calumetu 24 let
W. E. Steckbauer
Izdelovalec UMETNIH SLIK
Cor- 5 in Oak Cest® Psone 678'J.	Calumet, Mich-
D. SULLIVAN
Vogal 5. in Pine St.	Calumet
-Ženski izgotovljeni klobuki naše redne cene $8.00 in $8.50 samo
stejslisteste. stoLste-thLste.	sfeJiiL V. J&
tii-Z..-;-
SE VEDNO NA STAREM MESTU,
fr
i.
T
lu še vedno izdeljujemo slike prve vrste po najno-vejšem, kroju.
Naša posebnost so ženitovanske skupšine. Dobro delo,skrbna postrežba in primirne cene je naša posebnost
Ur
za’
1. 95.
n
Peta cesta.
ans STUDIO •
Ca'umet-
‘ r*S v*i i»y~ fAI
DO M ESTiC WATCH CO. Dept 14.
5141 Res eoe St.,
Clucago, IH.
4*****»************«-**wl-4***********4.*+*4i*4.4.***^.4»i.4
STEDILA PLAČNEGA DNEVA.
Najslabejši čas mislite na štedilne uloge je, koje že plačilna zalepka prazna in ji je vsebila že pošla.
Denar zapravljen potrošen-Je za vedno izgubljen.
Najbolja sistema je; odločiti toliko od zaslužka in uložiti v žtedilno*ulogo te inšti" tucije,
Naši uradniki priporočajo navado ulagati štedila ob plačnih dnevih.
CALUMET
Uaiumetr Mich.
NAGROBNI SPOMENIKI >»
tl!
iz marmorja in granita dobe se p» zmernih cenah ori
H. R. Murphy
Calumet Granite & Marble « Works
900 W. Pine St-Tel- 678 W-	Calumet, Mi^L’
|C -1
'‘European Coffee House'
-Evropska kavarna*
■Ssl
Priporoča svojim gostom črno kavo,raznovrstne mehke p1]8' ee in izvrsten lunch. Vabimo f" gospode in gospe rojakinje, da 'lt|

obiščejo.
Calumet,
Peter Majhor, lastnik-osma cesta-
Ricberjev Pain Expeller
z sidro'*'