Položaj. Vse pricakuje skozi celo zimo naznanjenib oSenziv na vseh bojiščih. P r v a o I e n z i v a se j-e -asačela na francoskem bojišču pri Verdunu. Toda nim je začeli Francozi, ampak naši severni zavezniki, Boj še ni končan. Nemci napenjajo. vse sile, da proderejo, Francozi, da odbijejo napad. Druga o lenziva se je izvršila na italijanskem bojišcu. Res, tukaj pa so začeli naši sovražniki z ofenzivo. Zadnji teden so jo začeli, a že tudi zadnji teden končali, dobili so jih koj prve dni pošteno po prstih. Vailjuje se nam prepričanje, da italijanska armada, zrabljana od 4 ponesrečenih ofenziv, ni več zmožna za ofenzivo, ampafc saino še za defenzivo. Saj je tudi čudno, da mi, ki imarao proti Lahom vojakov komaj doyolj za obrambo na soški fronti sedaj vsak dan poročamo o majhnih uspebih, ki so sicer majhni, a le vendar iz ofenzivnih sunkov izvirajoči uspehi. V itaiijanski'zbornici, kjer je zaradi neuspehov vse sitno in razdraženo nad vlado, ki je italijansko Ijudstvo U-rala ire rkrralj fari frawd|giw <p#ot>»ovojiffl pbpfojšnjim zaveznikom v vojsko, je vendar 394 poslancev izrazi3o vladi zaupanje, 61 nezaupajije. Nihče se namreč nofie darovati, da bi zavoženi voz izvlekel iz blala. T r e t j o oJ.enzivo so začeli te dni Rusi in sicer proti nam in proti Nemcem. 0 tej ofenzivi so se skrivnostno šepetale najbolj bajne reči, n. pr. da stojijo milijoni pripravljeni za ofenzivo, da je šlevilo njilr topov ogromno, da je municije v izobilju na razpolago, da so se nastavili novi poveljniki itd. Navadno pa je tako, da kdor veliko govori, malo stori. Sicer pa je naše armadno vodstvo dobro pripravljeno za vse ruske poizkuse. Da Rumunija zopet rožlja s prlpravami, je 'brezdvomno, Mogoče, da hoče Rusija skozi Rumunijo proti Bolgarom in proti Carigradu. Saj je gotovo tu«di v Mali Aziji ruski načrt, da prodirajo ob Crnem morju proti Carigradu. V slučaju, da hoče Rusija res skozi Ruraunijo, mora Rumunija pokazati svojo barvo, kajti mi, Nemei in Bolgari vendar ne bomo mirno gledali, da Rumunija gre našim sovražnikom na roko. V tem slucaju bi se vnela na rumunskih tleh strašna vojska, ki bi ne pustila.v Rumuniji kamna na kamnu. Razumljivo bi torej bilo, ako se Rumunija pripra,vlja, toda zagonetno še ostane. za katero stran se pripravlja. Pred Solunom so zračni boji in majhni spopadi na suhem zadnje dni na dnevnem redu. Nemci vznemirjajo Francoze, da bi jih vezali na Solun, oziroma, da bi planili nai nje. ako bi jim boteli uiti. Na Francoskem se namreo vsak dan bolj nestrpno zaliteva, da pridejo soluaske čete domov, branit od Nemcev ogroženo domovino.