I -t O t N S K A. REVIJA štev. 20 knjiga 24« (LETO XII) V LJUBLJANI, 14. NOVEMBRA 1938 __ ŽIVLJENJE: NARAVOSLOVNI PROBLEM nova rešitev starega vprašanja Z e dalj časa traja preobrat, ki je prinese) znanostim nove načine in ž njimi nove naloge. Kda j se je začel, se ne da točno povedati, možje iz prej-■ šnjega pokolenja pa vsekako niso ničesar slutili o njem. Celo veliki filozof in psiholog, kakršen je bil Wil-helm VVundt, je mislil, da je v njegovi znanosti, psihologiji, do nekoliko majhnih malenkosti že vse dognano Nekoč je vprašal mlajšega docenta kaj misli ta po njegovi smrti še odkriti no vega Podobno je bilo v drugih znanostih. Biologija je prejela od zunaj močan sunek To je bilo tedaj, ko je Hans Driesch iz Lipskega delal svoje znamenite poskuse z morskimi ježi Menil je, da sta le dve možnosti organizem je bodisi z življenjem v sebi le stroj, ki ga je mogoče razložiti mehanično in materialistično, ali pa vpliva v njem »entelehija«, duši podobna činiteljica Da bi dokazal drugo možnost je n. pr v zgodnjem stadiju razvoja oplojena jajčeca morskih ježev razdelil baš tedaj, po sta se iz prve stanice stvorili dve. Če bi bil organizem stroj, bi moral iz vsake polovične klice nastati polo« vičen morski jež. To se ni zgodilo, vsakokrat so nastale cele ličinke morskega ježa, bile so pač manjše kakor tiste, ki nastajajo iz celotne klice, toda sposobnosti za življenje niso imele nič manj. Prav tako je mogel Driešch združiti po dve klici in vzgojiti tako eno samo veliko ličinko. Te poskuse so smatrali tedaj za izredno učinkovito rešitev problema. Celo nasprotniki, ki so stali na drugi strani, materialisti, so bili za nekaj časa presenečeni. Sele v zadnjih letih je znanost spoznala, da pomeni domneva o duši podobnih nadzornih instancah, ki urejajo funkcije stanic, organov in celotnih organizmov samo metafizično, torej nebiološko razlago življenjskih pojavov. Novo razlago, ki se opira povsem na naravoslovna tla. je dal sedaj dunajski docent za teoretično biologijo Ludwig Bertalanffy v svoji novi knjigi »Ustroj« stvo življenja«. Ta pravi, da se dado življenjski pojavi razložiti povsem naravoslovno, če smatramo organizem za sistem, v katerem vlada dinamičen red dogodljajev Da si pojasnimo to, kaj misli moderni biolog s tem moramo poseči rvo izsledkih novejše psiholog'je Lik. n pr. trikot. je v doživljaju več nego samo vsota svojih stranic prav tako je melodija več nego vsota nekoliko zvokov. Gre pri tem za oblikovano celotnost. Ta oblika se da spet transportirati: ostane cela. če njene dele smiselno spremenimo, n pr če melodHo prevedemo v drus tonnvn; način Da te oblike nimajo veljave samo v psihologiji temveč tudi preko nje v fiziki, je dckazal prepričljivo W Kohler. in sicer tako da je razdelitev električnega naboja v prevodniku k; jo lahko smatramo za »ohliko« »lik« zmotil :n opazoval. kaj se potem dogodi Če je del naboja odstranil se je dotedanja »oblika«, čeprav transnortirana. znova pojavila. S tem dobimo še sborednico in preko nje razlago k poskusu z mor-sk'm ježem Kar se dogaja v neživem, električnem prevodniku, je v načelu isto. kar se dogaja z obnovitjo celot« ne oblike klice morskega ježa ki je živa in ki smo jo v razvoiu zmotili Ni nam treba več cele armade duhov in višjih duhov, temveč r.am zadostuje »dinamični red dogodkov v okviru enotnega sistema« Dobimo torej povsem naravoslovno razlago, ki moderni biologiji ne dela posebnih težav. Dinamičnost velja danes itak za enega izmed bistvenih znakov živega. Dinamično ravnotežje stanic vlada v po-edinem organizmu in v poedini stanici spet dinamično ravnotežje njenih sestavnih delov. S tem se je moderna biologija približala današnji fiziki. »Morda ni nič preveč drzno«, piše Ber-talanffy v neki prejšnji knjigi, »če primerjamo dinamično predstavo živega z dinamično predstavo fizike. V fiziki danes ni več »materije« samo tam, kjer se združujejo nihaji, je »elektron«. Podobno bi lahko rekli tudi mi: obstoji le en dinamični tok dogodkov, ni otrdele organične oblike, ki bi bila pra« vi njih »nosilec«. Le tam, kjer se tok dogajanja združuje in kopiči, imamo na videz vztrajno organično obliko.« kgc brati ili so časi, ko kraji med Duna-vom Ln Savo niso delili severnih Slovanov od južnih, ko so _J slovanska plemena v starodavni Panoniji tvorila širok koridor, ki je spajal plemena, živeča pod Krkonoši in pod Tatro z bratskimi plemeni na obalah Jadrana V enajstem stoletju se je med zapadne in južne Slovane zabil klin aziatskega madžarskega plemena, in samo redki ostanki slovanskih ple- slava krajinah, ki so zaradi svojega položaja ob Dunavu in ob meji treh držav (Češka, Avstrija in Ogrska) dobila posebno kulturno in trgovsko važnost. Zanimivo je, da je najvažnejša trgovska cesta, ki je vodila iz Ogrske v Porenje in dalje na zapad, šla iz Bratislave po češki zemlji skozi Brno in Prago. Sicer pa zgodovina Bratislave v srednjem veku nikjer ne seže iz okvira lokalnega značaja Pogled na men v nekdanji Piamjoniji ter mnogo krajevnih imen, ki so jih Madžari in Nemci na razne načine popačili, spominja na slovanski rod med Dunavom ta Savo. Podobna usoda je zadela tudi Bratislavo, ki leži na severni obali Dunava. Kdaj je bila ustanovljena, ni zmano, toda njeno slovansko ime nesporno dokazuje, da se je moralo to zgoditi še v slovanski dobi, ko je velikomoravska država obsegala kraje na obalah Njitre, Hrona in Ipole. Njena trdnjava (anali 10. in 11 stoletja jo imenujejo Brecis-burg, Breceburg, iz česar je nastal Pressburg), je bila pred vsem zgrajena zato, da brani gospostvo ogrskega kralja pred češko državo. Pod trdnjavo se }e v ranem srednjem veku razvilo mesto, ki je imelo v glavnem nemški zna-6aj, kakor tudi ostala mesta v teh po- Boljši časi za mesto so nastali šele v novem veku. Po bitki pri Mohaču (1526) se je zamajalo ogrsko kraljestvo pred "turško silo in razpadlo v tri dele. Madžarsko ravnino so si prisvojili Turki, Sedmograška je postala kneževina pod turško suvereniteto, ostalo pa so dobili Habsburžaci. Glavno mesto habsburške Ogrske je postala Bratislava (1536) in tako prav za prav glavno mesto Slovaške. Kajti habsburška Ogrska je obsegala (ne glede na vojaško granico) skoraj vse ozemlje Slovaške. Bratislava je postala sedež najvažnejših uradov. Tam so bili državni zbori, (vse do 1848), tam so kronali ogrske kralje, tam se je sestajalo plemstvo iz vse države. Najboljši sinovi iz vse dežele od Košic in Gemere pa do Vaha so prihajali semkaj, da žrtvujejo svoje sposobnosti državi, cerkvi in znanosti. Ako je postala Bratislava v tej dobi znamenito mesto v srednji Evropi, ni to samo zasluga nemških patricijev, ki so tu trgovali in branj arili, ampak vse dežele. Končno nimajo za to zasluge redke plemenitaške rodbine, ki so tu zidale svoje plače, marveč slovanske roke, ki so s svojim delom omogočile njihov sijaj in razkošnost. Posebno važnost pa je imela Bratislava za češkoslovaški narodni preporod. Kulturni in politični razvoj stare Češke je bil prekinjen z usodno bitko na Beli gori, ko je husHska Češka postala žrtev in plen brezobzirnega zmagovalca. Vse, kar ni bilo habsburško ali katoliško, je bilo preganjano. Na tisoče evangeljskih čeških rodbin je moralo zapustiti svojo domovino. Mnogi so se nasedli onkraj ogrske meje, na Slovaškem, kjer je že v 15. stoletju husitski nauk, a od 16. stoletja reformacija našla številne pristaše. Tako je v času, ko je bilo na Češkem vse kulturno življenje uničeno, ko se je slovstvo omejilo le na književno proizvodnjo jezuitov, vzhodna veja češkoslovaškega naroda prevzela na Slovaškem duhovno tradicijo stare dobe. Te smeri, spočetka zgolj verske, so se konec osemnajstega in v začetku devetnajstega stoletja spremenile v močen narodni pokret. Češkoslovaški narodni pokret ni imel svojega središča samo v Pragi, marveč tudi na Slovaškem, zlasti v Bratislavi. Tam so se na evangeljskem liceju, ki je užival glas male univerze, izoblikovali največji umi devetnajstega stoletja: Kol-lar, apostol slovanske vzajemnosti, Šafafik, prvi graditelj moderne znanosti na Slovaškem- Palacky, idejni uteme- ljitelj češkoslovaške države, Štur in Hurban ter mnogi drugi. Ko so narodni buditelji na Češkem mislili na svojo domovino, so si jo pod vplivom zgodovine predstavljali običajno v okviru stare čeSke države. Poznali so Slovaško, čutili so s Slovaki, toda pod vplivom državnopravnih teorij si niso upali čez stoletja zgodovinske meje, ki 90 delile češko kraljestvo od ogrskega. Toda domoljubi v Bratislavi so pojmovali domovino in narod drugače nego v Pragi Za nje je bila domovina češkoslovaškega naroda povsod, kjer se govori njihov jezik, kamor je segla češka duhovna kultura Tedaj, pred dobrim stoletjem nadf in želje bratislavskih rodoljubov še niso imele politične razsežnosti Toda te ideje so zorele in se širile na Češkem Morav-skem in Slovaškem, in ko je prišel čas, so stopile v življenie v Dolitičnem programu Palackea in Havlička 1848. Vendar se nis0 mogle uresničiti To se je zgodilo šeU po svetovni vojni Kljub novim razmeram, v katerih morajo danes živeti Čehi in Slovaki, nima Bratislava zanje samo pomen važnega trgovskega središča ob Dunavu, ampak bo ostala brezdvomno še nadalje mesto, posvečeno velikim narodnim tradicijam. Njp>no ime ki se -o tradiciji bližuje Devinu jih bo vedno spo-manjalo na dobo ko so bili ajedinjeni v svobodi, in po bratislavskih starih ulicah bo vedno odmeval glas Kollara, Šafarika in Palackega. Safarikove besede: »Počakajte, počakajte! Še nismo propadli!« ki jih je pred sto leti napisal v Novem Sadu Palackemu v Bratislavi, imajo danes še večji pomen. Po spisu dr. Vdelava Chalupeckega — ip PLANIKA IN NARCISA Na 280. str. 18. številke Žisa (31. X. 1938) je naštel A. D. pet slovenskh imen za Narcissus preticus in 7 za Leontopo-dium alpinum Cass. Za prvo cvetlico imamo še nazive s 6 n-fiica (po Erjavcu v severni Istri), me-d 6 n k a (po Erj. na Notranjskem), solno v r ž. t (po Cafu), narcis (po Ci-galetu in Tušku) ln m r c i s a (po Guts-mannu in Breckerfeldu). Za planiko naj dodam še imena zvezdnica (po Erjavcu) in zvezdica (n. pr. pri Tavčarju, Cvetje v jeseni, Zbr. spisi, VI. zv.. str. 80 — iz Poljanske doline), goličAva-r I e a (v Zvonu), m&čnica (po Erjavcu), trosnica (po Tumi, Studi gori-siani, n., 1924), očlnec (Janežič 1867), rolt in edlbajs (po drju Mišiču v zg. Savinjski dolini). Rastlina je res podobna zvezdi ali očesu, raste na goličavah, ima voljno površino kakor mačje šapice in je raztresena po strmih skalah. Planika se pa imenuje zato, ker raste na planem, koder ni ne drevja ne grmovja. I. Koštižl ESKIMOVSKI DVOBOJ Kadar nastane pri Eskimih prepir pri razdeljevanju dobrot iz omikanih dežel, n. pr. petroleja, črnega mila, kolomaza — ki so imenitna slaščica za Nanukove sodruge — se ta gospoda zbere, da bi se pobijala • puščicami, zabavljicami in pikrimi krilaticami. Godba spremlja takšno prireditev in razsodnik odloči, da je zmagal tisti, ki je bil najbolj duhovit. kopa žari MILAN FERJAN I. I o so se megle po grabah toli-liko razcefrale, da si lahko od vratnic do vratnic videl človeka. je oživelo na njivi, ki je bila kakor rumena preproga __' pripeta na strmem pobočju. Domači so trgali mokro koruzo in jo metali v košare Ko so bile polne, so jih odnašali na voz. ki sta ga lena junca peljala domov Dan je bil cmerav Zaman je poskušalo sonce da bi predrlo oblake Če ne bi zdaj pa zdaj zašumelo v gozdovih okrog njive bi se mračnost jesenskega dne še bolj zagrizla v ljudi in jim odvzela še one besede, ki so v dolgih presledkih zdrsele iz stisnjenih ust... Šele popoldne, ko je že tema silila iz kotanj in ko se je megla raztrgala nad Krčnikovo bajto, ki je ležala stisnjena na podnožju gore, kakor siv kamen v ozkem koritu, so končali delo na njivi. Blatne roke so si obrisali v travi in se molče spuščali po ozki bližnjici k hiši. V kuhinji je že brlela le-ščerba in rdeči svit z ognjišča je plašno trepetal na motnih šipah. Franček je prignal junca, ki sta se topo spotikala ob razbitem pragu pri hlevu. Nekje so zvenele verige. Ob kamen so udarjale coklje. Besede so silile v krik. Vse to pa je počasi zamrlo, čim bolj se je rezala svetloba iz kuhinjskega okna v blatno dvorišče. Pri fari je zazvonilo. Glasovi so bili tako božajoči, da se je molitev kar sama vsilila v misli. Krčnik je obstal razoglav na pragu. Prezgodaj osiveli lasje so mu padali v razorano čelo. Še med košate obrvi so mu silile gube, kakor da drugod ne bi našle več prostora. Nekaj trmastega je bilo v njegovem obrazu, zato pa je bila tudi trpka poteza okrog usten tako tuja, da se je nehote vsilila sodba: Krčnik mnogo si trpel, preden si učakal svoj peti križ. Zemlja Antonske fare, prilepljena na strma pobočja ne pozna usmiljenja z ljudmi. Kdor hoče njenih darov, jo mora prekvasiti s svojim znojem. Koliko je ogonov, kamor ne moreš z junci navo-ziti gnoja, ne z njimi rahljati grude. S košem gnoja na hrbtu od hleva do njive, z motiko v roki, ki se kar sama dviguje in pada — to je antonska pomlad. Strah pred nalivi, ki trgajo zem- ljo s pobočij, strah >red točo, da bi pobila krmežljavo rž, oves in koruzo — to je poletje. Jesen je v meglah, iz katerih se večkrat zarezi spačejj obraz bodočih dni, ko bo zmanjkalo kruha na mizi, zaradi te trikrat preklete zemlje, ki ni vrnila niti tega, kar si v njo po-sejal. Tako okrog Božiča že vsega zmanjka. Le ob nedeljah prinese oče kruha s fare, ko se vrača od pozne maše. Franček, ki hodi že štiri leta v šolo, Anzek, ki bi moral že tudi v šolsko klop, pa je preslaboten, Micika, ki že leto dni sama štorklja po sobi, Tinek, ki kljub temu, da je že dve leti star, ne more še hoditi in največ poležava med cunjami na postelji, mati, ki vzame le takrat, ko se zboji megle pred očmi... Krčnika v zimskih dneh itak ni doma. Še vselej se mu je posrečilo, da je dobil delo v gozdu, kjer je največkrat s svojimi junci vlačil hlode v dolino za bogatega Pačnika. Če je bilo vreme ugodno, so se hitro nabirali kubiM ob cesti, in iz štacune je v sobotah marsikaj prinesel. Tako so vsaj za nekaj dni pozabili na sajast pisker na peči s stlačenimi žganci, ki suhi kar niso hoteli po grlu. Zato jih je mati za zajtrk polila s segretim kislim moštom, da so se pačili obrazi otrok, kakor bi jemali grenko zdravilo. Hudo pa je bilo, če je bila letina slaba in je potem še pritisnila zima z zameti, ko ni bilo mogoče pregaziti poti v dolino. Takrat je pomanjkanje sililo še bolj h Krčnikovim. Ali naj vole proda? Ne, tega ne more! Ne sme zaradi zemlje, zaradi gnoja, zaradi dela. Kdo od otrok mu že lahko pomaga na polju? Samo Franček! A še ta je tako otroških rok, da je človeka kar strah, če se česa težkega lotL Da bi žena pomagala? Če bi jo silil k delu, bi ji kopal za hrbtom grob. Zadnji otrok ji ni izsesal le sleherne kapljice mleka, načel ji je tudi življenje, da je vsa starikava in nebogljena, kakor umirajoča vrba na razjedenem bregu. Uboga volička, četudi že slabotna in stara, sta za Krčnika mnogo: kos kruha sta otrokom, čevlji in obleka za Fran-čeka, ki hodi v šolo, zdravilo za ženo, ki stane na mesec dva kovača in še marsikaj drugega, kar rabi hiša in družina... »Franček napoji junca, potem pa k večerji!« Krčnikov glas se je zgubil v mračnem dvorišču.. Kmalu nato se je od korita, ki je stalo ob majavi lesi, oglasil Franček, slabotno in skoraj proseče: »Hej voodeee!...« Junca sta se počasi nagnila nad vodo in pila v dolgih požirkih Ko sta se napila, sta se leno okrenila proti hlevu in našla v temi svoje mesto ob jaslih. Franček je priprl hlevska vrata in stopil v zakajeno kuhinjo, kjer je zaudar-jalo po kislem, po sajah in po plesnobi. Duh pašnikov in mokre zemlje, odpadajočega listja in vlažnega mahovja, smolikastih debel in porjavelega pra-protja je ostal pred pragom. Frančeku je kleknila glava, kakor bi se zbal za neizsanjane sanje, ki so mu še trepetale za veki. Sunil je blatne coklje proti ognjišču, da se je oče jezno okrenil zaradi ropota, ki je motil njegov očenaš. Franček se je tiho zmuznil k mizi in sklenil roke. Potem so zaropotale žlice. Anzek in Micka sta skoraj ležala na mizi in zajemala koruzni močnik iz lončene sklede sredi mize. Zarumenela sta okrog usten, kakor mladi lastovki Vsi so molčali, le Tinek, ubogi Trnek, se je kremžil v materinem naročju. Ko so odložili žlice, je Krčnik počasi postavljal besedo za besedo: »Jvtri grem k Pačniku v dolino. Koruzo boste lahko sami ošupinili!« Besede so veljale ženi, ki je jokajo-čega Tineka polagala v posteljo. »Bomo! Pa soli in olja prinesi iz šta-cune!« »Kolikor bom lahko dobil za kovača. Več nimam.« Krčniku so se še globlje zarezale gube v čelo. S prsti je zabobnal po mizi. »K Pačniku moram, da dobim delo za zimo,« je zopet povzel. »Prekleta zemlja... Garaš in garaš, jeseni pa se zbojiš zime kakor hudič križa .« Trudno se je dvignil in šel proti vratom Ko je že luč ugasnila v izbi, ko je že davno utihnil cmeravi Tinek. je Krčnik še vedno slonel na lesi za hišo. Ugasli vivček je stiskal z zobmi in topo gledal na blatni kolovoz, ki se je že po dveh korakih zgubljal v neprodirni te-do praga mogočnega Pačnika: mogoče mi. Po njem hitijo izmučene misli prav bo dal kaj zaslužka? Mogoče bodo njegovi tolsti in kratki prsti spustili nekaj srebra za teden garanja? ... Mrj Bog, saj noče več, le toliko kolikor je potrebno za golo življenje! To vendar ni mnogo!... Le drobtinico, prav majhno drobtinico s Pačnikove mize, ki so mu jo pomagali založiti Bogu in svoji usodi vdani, pohlevni in tihi, z vsem zadovoljni farani sv. Antona, saj imajo vsi hlodi ob cestah in grapah, na pobočjih in vrheh vsekano črko P... Skozi temo se je valila umazana megla. V smrekah nad hišo je zašume-lo in zaječalo, bolestno in proseče, kakor da bi se deblo zvalilo na telo iz-^ mučenega delavca ... Krčnik je spravil' vivček v žep in počasi stopal pToti mrtvi bajti... OXFOKD ET MARGARET Rsvue de France je priobčila prijetno povest Jeana Fayarda pod tem naslovom, kjer nastopa francoski dijak Jacques Dolent na univerzi v Oxfordu, ter se seznani z izobraženo Angležinjo Margareto. Dolent si je napravil takole mnenje o Angležih: Angleži niso licemerci niti svctohlinskl. Vendar pa jih je sila v šoli in rodbini navadila smatrati spolne pojave kot nedovoljene in poželenja vredne. Šport jih je naučil jemati splošna pravila kot osebna, lastna načela: na trato ne smeš stopiti, ako jo ščiti kak napis, zakona ne kršiš prav tako kakor ne sleparlš pri tenisu, ker to ne b) bila prava igra. Na ta način pazijo v angleških šolah na red ln mir za to določeni štu dentje, ki naznanijo ali celo kaznujejo svo je tovariše, ne da bi jih zato prezirali, kei pač izvršujejo neko dolžnost. Angleži 22 let so podobni 151etnim francoskim šolarjem in tem rajši sprejemajo lahkomiselne pomen- ke, ker so po strogorednosti in plahosti sami fizično čisti. -ts- ITALIJANSKA PKOSVETA V AMERIKI Delež italijanske književnosti ln omike je v ameriški kulturi večji, nego bi človek v prvem trenotku domneval. Skraja so se uveljavljali samo bogoslovski human stični vplivi, na pr. pri Franklinu (18. stol.), opaženi v zakonu. ji. V 19. stol. prevladujejo taki vplivi v slovstvu. Prvi ameriški pisci krenejo na pot v Italijo, kar se odraža v nj hovih umotvorih: W. C. Bry-a nt in Wash:ngton Irving stojita na čelu, George Ticknor in Longfellow sta v Italiji dob la obilo pobude. Velika vrsta Američanov, pri katerih se ne da najti italijanski ž velj, vsebuje poleg drugih tale imena: Cooper, Havvthorne, Henry James. O tem zadatku razpravlja Angel na La Piana ?La Cultura Američana e 1'Ital'a«, (G. Einaudi, Torino, 1938). A D zločini ZARADI DUŠEVNIH ABNORMALNOSTI Šef primarlj v pok. DR. FRAN OOSTL H 1 o so se ustanovile urejene države. so prevzele nalogo in dolžnost, da ščitijo življenje, zdravje, čast in imetje posameznikov in da kaznujejo one. ki se pregreše zoper to. 'osameznikom ni bilo več dovoljeno maščevanje za storjene jim krivice, dasi se je to kljub temu še dostikrat dogajalo Kazniv je bil torej princip maščevanja Kazni so bile večinoma zelo krute, saj je veljalo pravilo »glavo za glavo, oko za oko. zob za zob« Krščanstvo je uvedlo kot princip kazni zadoščenje za žalitev Boga in za kr« šitev njegovih zapovedi, ki prepovedujejo zločine Šele v novejšem času je prevladalo naziranje, da je namen kazni poboljšanje (poleg obvarovanja družbe pred nezakonitimi dejanji) Tudi načini kaznovanja so postali milejši. Smrtna kazen, ki je bila prej za mnoge težke zločine v navadi, dostikrat celo s poostritvami (odsekava njem posameznih telesnih delov ali smrt na grmadi) je bila v mnogih državah odpravljena — saj bi onemogočila poboljšanje — ali pa je dopustna le za najtežje zločine Zaporne kazni so bile nekdaj grozne. Ječe &o bile te-motne, vlažne, nezdrave, zrak v njih je bil neznosen. Znani so strašni stari zapori v Benetkah in podzemske temnice na Špilberku v Brnu Tu je moralo trpeti tudi dosti političnih obsojencev, med drugimi italijanski rodo-lhib in ni«ote!i Pp'';oo ter hrvat- ski junak baron Trenk Cesar Jožef II. je oOiskal tc /.apore, uai se je za eno uro zapreti vanje ter je takoj ukazal, da se morajo opustiti in da se ne sme nihče zapreti vanje. V navadi so bile tudi denarne kazni za manjše prestopke ( privilegiranim stanovom tudi za razne zločine) ter delne ali popolne konfiskacije imetja. Hude kazni so brezdvoinno povzro« čale strah in marsikaterega odvračale od tega, da bi se pregrešil. Izvrševale so se očitno Smrtne kazni na javnih prostorih, z obglavljenjem na odru ali z obešenjem, kar je množico gledalcev napolnjevalo z grozo. Za manjie prestopke so se krivci pokorili dostikrat na sramotnih odrih ali v kladah na javnih prostorih, zasmehovani od gledalcev. S tem so hoteli doseči, da bi kazen s prestrašenjem vplivala na ljuostvo, da bi ga sramota odvrnila od zagrešenj. Humanitarni nazori novejše dobe so odstranili vso javnost. Danes poročajo listi o kaznih, da seznanijo z njimi ljudstvo. Staro piavo se ni oziralo na svoj-stvenosti obdolženca. Temeljilo je na nazoru, da je imel prosto voljo in da je zavedno izvršil svoje dejanje. Sele v novejšem času se je pričela upoštevati teiesna in duševna konstitucija. Velike zasluge si je pridobil italijanski psihiater Cesare Lombroso, ki je navajal, da je r _d raznimi zločinci v vsem 25 do 40%> takih, ki so postali kriminalni zaradi svoje narave, da so »rojeni zločinci«. Ako tudi niso njegovi nazori do pičice neoporečni, so se vendarle uveljavili v modernem pravosodju. Poleg tega se upoštevajo pri odmeri kazni tudi olajševalne in obremenilne okoliščine. Zločince lahko delimo v dve veliki skuoini: v ono, ki izvrši delikt v afektu in v ono, ki ga vrši iz navade. Pri obeh skupinah moramo zopet upošte« vati, ali so grešili kot povsem zdravi, ali pa jih je zavedla bolezenska narava. Omenim naj še, da pozna moderno kazensko pravo za nekatere delik-te pogojno obsodbo. Kazen se odloži za dobo 2—3 let. Ako se dotičnik v tem času ne pregreši znova, se mu kazen odpusti, sicer pa se vračuna pri novi obsodbi To je gotovo pomemben činitelj za dosego smotra — izboljšanja. Da se otroci sploh ne kaznujejo, mladoletni pa milejše, je po modernem naziranju povsem naravno. Spominjam se, da so nam otrokom pripovedovali o modrosti Marije Terezije. Otrok je zagrešil neko težko dejanje, in sodnik je vprašal cesarico, ali naj se izvrši nad njim zelo stroga kazen. Cesarica je ukazala, naj izbira med jabolkom in tolarjem Ker si je izbral tolar, so ga vprašali, zakaj je to storil, ko je vendar jabolko mnogo slajše, je odgovoril: za tolar si lahko kupim poln koš jabolk. To je bil sodni* ku in cesarici zadosten dokaz, da je deček bistroumen in odgovoren za svo- je dejanje ter se je kazen izvršila. In vendar je bila velika krivica. Da se psihično nenormalni ali bolni ne kaznujejo za dejanja, katerih kaznivost niso uvideli ali so izvirala iz nagonov, katerih zaradi svoje dušev-nosti niso mogli krotiti, je umevno. Zato sodišča v dvomnih slučajih ali je obdolženec duševno zdrav ali ne, kličejo izvedence-psihiatre, ki izrečejo po proučitvi spisov, po preiskavi in če treba po daljšem opazovanju svoje mnenje. Večkrat zahtevajo tudi zagovorniki take preiskave, ako dvomijo o polnovrednosti svojih klientov. Včasi se sliši očitek, češ da zdravniški izvedenci le preradi »oproščajo«. To je povsem napačno Saj dobijo le take slučaje v presojo, ki so zelo dvom-ni. Po svoji vesti in po svojem prepričanju — kot zapriseženci — izpovedo svoje naziranje Sodišče se seveda skoraj vedno pridruži njihovi izjavi Sodišče oprosti obdolženca, obenem pa izreče v vsakem takem primeru, naj se odda v zavod za umobolne, saj imajo državljani pravico, da so varni pred takimi elementi. Moderne umobolnice seveda nimajo rade blaznih zločincev, ki so drugim bolnikom neprijetna druščina. Že zato ne, ker v modernih bolnicah ne morejo s sigurnostjo zabraniti njih pobega. Zato so v raznih državah zanje posebni zavodi. Tudi v našem modernem kazenskem zakoniku so predvideni. Omenil sem, da odvetniki kot zagovorniki radi nasvetujejo psihiatrične preiskave ter navajajo razne, zlasti rodbinske podatke, ki govore za ab- normalnost. Tem bolj se je moralo zdeti vsakemu čudno, da je pred kakim desetletjem neki belokranjski ad* vokat začel veliko kampanjo proti psihiatrom izvedencem. Nekdo je umoril in oropal viničarja ter potem za-žga! zidanico S kolegom dr Robido sva imela preiskati zločinca, ki je že v Ameriki obolel ter bil od tam iz bolnice kot izboljšan poslan v domovino Po izjavah prič se je tudi tu abnormalno vedel Osebna preiskava je dokazala shicofrenijo. Tedaj pa je omenjeni gospod v časopisju očital psihiatrom, da jim zadošča, če je bil kak stari stric pijanec ali blaznež, da spoznajo storilca nekrivega. ter je napovedal velik ljudski protestni shod proti takemu početju Sodišče je pozvalo zagrebško fakulteto da izreče svoje mnenje Prof Lapinskij in vene-rolog dr Kogoj (najbrž zato. ker je kot Slovenec lahko raztolmači! Rusu najin slovenski. parere) sta samo na podlagi spisov, brez osebne preiskave obdolženca, izrekla, da je sicer urno-bolen, a za svoje dejanje odgovoren, ker je prebrisano ravnal Pri obravnavi v N m sta bila zopet klicana kot nova izvedenca prot Šerko in prof. Plečnik, ki sta povsem potrdila najin parere in ovrgla zagrebško mnenje V strokovnem listu sta dr Robida in pozneje psihiater dr. Herzog kritizirala in ovrgla navedbe dr. Lapmskega. Umobolnost delinkventa je bila torej sijajno ugotovljena. Zato tudi napovedanega ljudskega shoda ni bilo. DALJE ORIENTSKA VROCICA Na bregovih Sredozemlja so narodi cela stoletja živeli trajno v sovraštvu. Kristovi otroci in Prerokovi sinovi so si šteli v čast, da si prizadevajo čim več hudobij, šele ko so Francozi osvojili Alžirijo, se je začel položaj popravljati. Po zadnji vojni pa se nekdanja mržnja očitno vrača. Novi nazori, ugodni narodnim pokretom, so prešinili Bližnji vzhod in ga od sile naglo pretvarjajo. Na ta družabni ln politični pojav je obrnil svojo pozornost Renč Pinon, sodelavec obzornika »Revue des deux Mondes«. Vestni in budni kronist je šel na mesto proučevat to, čemur pravi: rastna grčznica Bližnjega orienta namreč narodne pokrete, kakršne nudijo Egipt Sirija, Palestina, Libanon in vobče vsa Arabija. Danes je priobčil o tem vprašanju knjigo: Fičvres d' Orient (Lyon, fid. la plus grande France). »To so rastenjske mrzlice — pravi naš avtor — ki utegnejo postati blagodejne, če se bodo znale brzdati in se krotiti same ali če jih bo kdo kanal ziral in vodil; lahko pa postanejo tudi jako nevarne«. Najopasnejša od teh slabosti je dandanes pristni upor, ki mu je pozorišče Palestina, podrejena britanskemu mandatu. Med tem ko se Arabci kažejo čedalje odločnejše, da ne bodo poleg sebe trpeli sionistovskh Judov, in ko njih vstaja resno skrbi Veliko Britaniio, človek z zadoščenjem čita Pinonov spis prešinjen s težnjo po resnici in pravici. nk Kdor prinaša lepoto na svet, je vedno upnik vseh ljudi. ti. L«fevx* AFRIKA V STAREM VEKU Ifrika je bila že v starem veku predmet študija staroslavnim geografom in zgodovinarjem _I ter smoter znanstvenim oziroma trgovskim ekspedicijam Toda vsem je ostala tajnostna. bajna ter črna, kakor je še danes v velikanskih obsegih. Današnje ime te celine se je razvilo iz rimske provincije Afrike (današnji Tunis). medtem ko so imeli Egipt za samostojen del sveta, drugo afriško ozemlje pa so kratko malo imenovali Libijo. Globoko v libijsko peščeno morje so v starem veku prodirali smeli egipčanski sosedje, arabski trgovci, ki so že prej s svojimi karavanami odkrili vso Arabijo, toda kaj je pomenila vsa njih srčnost v primeri s puščavo, ki ni imela po njih mnenju nikakega konca? V dobi. ko je najbolj cvetela v Sredozemlju feničanska trgovina, so fe-ničanski trgovci ugotovili, da od Nila do stebrov Atlasa ni razkosanih zem< lja, ampak le eno samo pobrežje Takrat šele je bil odkrit severni del tre tjega dela sveta O notranjosti in južnem delu so govorile samo bajke. Stari svet si je takrat postavil za smoter: objadrati vso afriško obalo ter spoznati rojstne kraje starega dobrodelnega Nila. To je bil cilj egipčanskih faraonov, če ne iz gospodarskih ozirov, pa vsaj iz političnih. Hoteli so širiti svoje cesarstvo. Ne more se trditi, da se jim je to posrečilo, čeprav so se v pokrajinah gornjega Nila tja do Ugande našli sledovi egipčanske kulture in da so bila Egipčanom dobro znana pritlikava ljudstva palčkov. Vsekako pa so vrelce Nila poznali Grki kakor Aristoteles, Eratosthe'nes in Ptolomej, ki pozna, kakor je razvidno iz njegovih spisov, tudi nekaj večjih nilskih pritokov in celo Mesečne gore, iz katerih tečejo reke, ki polnijo velika afriška jezera. Te Mesečne gore so bile risane v zemljevidih skozi ves srednji vek, odkrite pa so bile šele v novem času. To grško znanje gotovo ni temeljilo na lastnih skušnjah, pač pa na pripovedovanju egipčanskih trgovcev. Prva zgodovinska ekspedicija k nfl* skim vrelcem se je izvršila v dobi cesarja Nerona, vendar je ostala brez pomembnih uspehov. Zaradi velike po. plave in velikanskih množin rastlinstva, ki ga je Nil prinašal s seboj, je bilo prodiranje po reki in ob reki na« vzgor nemogoče. Kakor vse kaže, je Neronova odprava dospela do gornje-nilskega pritoka, ki še danes naiplav-Ija ogromne množice rastlinstva. Prav tako meglena je tudi zgodovina objadranja Afrike v starem veku. Po Ptolomejevem mnenju bi bilo kaj takega seveda nemogoče, ker si je predstavljal, da je južni konec Egipta v zvezi z Indijo. V drugem stoletju pred našim štetjem si je domišljal neki trgovec Eu-doxos, da je objadral Afriko. Na svojem potovanju ob vzhodnem afriškem bregu je prijadral daleč na jug ter se od tam vrnil. Ko je potem jadral na drugem potovanju skozi Gibraltarsko ožino in po zapadni obali na jug, je prispel do krajev, kjer so prebivalci govorili isto narečje kakor ondi, kjer je končal prvo potovanje. Zdi se, da je Eudoxos priplul do dežele narečja Bantu, nikakor pa ni dosegel rta Dobre nade. Nasprotno pa Herodot zatrjuje, da je bila Afrika objadrana v sedmem stoletju pred našim štetjem in sicer so to storili Feničani. Oni feničanski mornarji so jadrali iz Rdečega morja ob afriškem obrežju navzdol. Herodot piše dalje dobesedno: »... skozi neko dobo so imeli izvrstni mornarji sonce vedno na desni strani (na južni pol-krogli), ko so se jeseni dvakrat izkrcali, so se preskrbeli z žitom, ki so ga sami zasejali in poželi.« Vrnili so se skozi Gibraltarsko ožino. Herodot navaja dalje še zgodbo o Perzijcu Sataspu, ki je tudi jadral na jug, imel že sonce na desni strani, to« da se je predčasno vrnil. Proti koncu starega veka so začeli Rimljani prodirati proti srcu Afrike, širili svoje province in lovili zveri za cirkuse, toda afriško srce je ostalo daleč. Afrika je ostala temna kakor njeni otroci. Kdaj so se že začeli poskus! preiskati tretji del sveta, vendar niti danes ni še prejadrano peščeno morje, čakajoče na ^)?ža, ki mu strga krinko »neznanca« in ga pokaže kulturi. H-us PRIGODA WALTERJA SCHNAFFSA G U * D K MAC PASSANT r^ 1 dkar je vstopila invazijska ar-l| | mada v Francijo, se je Wal-I ter Schnaffs počutil najnesreč-! nejšega človeka na svetu Bil jil je debel, z naporom je kora-L^r kal, sopel je in strašno je trpel na nogah, ki so bile mastne in ploščate Ljubil je mir, bil je dober, nikdar gospodovalen in krvoločen Oče štirih otrok k; jih je oboževal — bil je poročen z mlado blondinko in to žil je z obupom po njeni nežnosti in poljubih sleherni večer Kad je poie-goval zjutraj in rad je hodil zgodaj spat. Rad je jedel dobre jedi počasi in pil rad pivo po pivnicah Mislil je na io, kako prenehajo z življenjem vse te sladkosti. Iz srca je sovražil po nagonu in razumu, topove, puške, samokrese in sablje, posebno pa bajonete. Vedel je. da mu ni mogoče sukati tega orožja v bran svojega velike« ga trebuha, Kadar se je ponoči zavit v suknjo zleknil poleg smrčečih tovarišev po zemlji, je misli dolgo na svojce, ki jih je pustil doma in na vse nevarnosti, ki so mu grozile: »Če pade, kaj bo z malčki? Kdo jih bo redil, kdo vzgojil?« Že zdaj se jim ne godi dobro, čeprav si je izposodil denar in ga jim pustil, dokler se ne vrne iz vojne. Wal-ter o tffs je včasi il. Ko so se začele bitke, so se mu ši-bile noge m bi bil nadel na zemlio — le misel, da bi ga potem pogazila cela armada ga je zadržala na nogah. Žvižganje krogel mu je pognalo vse lase pokoncu Že mesce dni je živci v takem strahu. Njegov armadni kor je prodira! proti Normandiji. Nekega dne je bil poslan na izvid' z majhnim oddelkom, ki ■e imel nalogo preiskati del pokrajine, nakar naj bi se spet vrnil Zdelo se mu je, da je vse mirno pred njimi. Prusi so korakali torej mirno nizdol po majhni dolini presekani po globokih zarezah, ko se nenadno začuje močno streljanje, kar jih ustavHn podere kakih dvajset na tla Kr£?o čet-nikov izstopi bliskovito n go/Biča in se e nanrej 2 nasajenimi bajoneti Vvalter Schnaffs je obstal sprva ne-pr.-nično -er ni mislil niti na beg. Potem ga je prijela nora želja, da bi iz- ginil pred nevarnostjo Saj zna teči kakor želva v primeri s suhljatimi Francozi, ki so poskakovali kakor koze. Kakih šest korakov pred seboj je zagleda! širok iarek napolnjen z drač> jem in suhim listjem S stisnjenimi nogami je skočil vanj, brez misli na glli videti Francozi, zato se ie oddaljil od nje po vseh štirih in se plazil previdno nmrej po jami pod Strr>"n,ri zvitega Ha h' se h;tro oddaljil ocl kraja kjer se je bil boj. Slednjič se ie ustavil st-del m čepel med visokim zeljem kakor zaiec Se nekaj časa je sli®"1 -^okanie pu*k. vikanje in -tokanie. potem je postalo m nejše, končno je "t-hmlo vse Zdajci se je nekaj ponrkalo proti njemu SkočM je pokoneu Drobna nt,;!:ca ie bila, ki je sedla na vejico ir premaknila suho listje Celo uro potem je še to... o Walterju Schnaffsu srce kakor kladivo Prišla je noč 'n pokrila bregove Vojak je priče! razmišljati Kaj početi? Kai bo z njim? K svoji armadi nazaj? Kako? Po kateri poti? Moral bi *ačcti spet strašno življenje, polno strahu, muk in trpljenja, ki ga je prebil izza početka vojne. Ne! Za to ni ime! več poguma Ni več čutil v sebi dovolj energije, da bi prenesel te marše in nevarnosti, ki pretijo ves čas. Kaj storiti? Da bi ostal do konca sovražnosti skrit v tej luknji, je nemogoče. Če bi ne bilo treba jesti, bi še šlo, ali treba je jesti — in to vsak dan. On pa je bil sam, oborožen, v uniformi na sovražnikovi zemlji — daleč od onih. ki bi ga mogli varovati. Kurja polt ga je oblila po vsem te'esu Prešinila ga je misel: »Če bi bil vsaj ujetnik!« Srce mu je zatrepetalo od želje, od vroče in neizmerne želje da bi postal ujetnik Francozov Ujetnik! Rešen bi bil, nasičen, pod streho, varen pred kroglami in sabljami — brez vsakega strahu — v udobnem zaporu dobro zastražen Ujetnik! Lepe sanje! Takoj se je odločil: »Ujeti se bom dal!« Vstal je. Bil je odločen izvršiti takoj svojo namero Niti minute ne bo odlašal. Pa je obstal na mestu. Nov strah ga je prešinil. Kje naj se da ujeti? Kako? Komu? Strašne slike — slike smrti — so mu polnile dušo. Podati se je treba v strašne nevarnosti — sam — s pikelhavbo po polju. Če sreča kmete? Kmetje, ki bodo videli Prusa — samega — brez zaščite, ga bodo potolkli kakor psa=potepenca! Masakrirali ga bodo s srpi, krampi, kosami, lopatami! V svoji brezupni jezi premagancev bi napravili iz njega močnik. Če sreča četnike? Ti prostovoljci, prenapeteži brez zakonov in discipline, bodo streljali nanj za zabavo, za smeh. Videl se je naslonjen ob zid, pred seboj po dvanajst puškinih cevi -— dvanajst majhnih, temnih in okroglih luknjic, ki ga zijajo. Če bi srečal francosko vojsko? Vojaki avantgarde bi ga imeli gotovo za pogumnega ogleduha, ki se je upal sam na izvid. Streljali bi nanj. 2e je slišal posamezne strele vojakov iz grmovja — sebe pa je videl stoječega sredi polja — kako se seseda, preluknjan od krogel kakor rešeto. Spet je sedel — brez upanja. Položaj se mu je zdel brez izhoda. Znočilo se je popolnoma — nema, črna noč. Ni se več premaknil. Stresal se je pri vsakem še tako lahnem šumu, ki je prihajal skozi temo. Zajček, ki je tolkel z zadnjima nogama po zemlji, hiteč iz svojega podzemskega rova, bi skoraj pripravil Walterja Šchnaffsa v beg. Vpitje sov mu je trgalo dušo in ga strašilo, da ga je za-skelclo kakor rana. Buljil je z velikimi očmi v temo. Vedno si je domišljeval, da hodi nekdo za njim. Po neskončnih urah strahu je opazil skozi vejevje nad seboj, da se je jelo daniti. Začutil je neskončno uteho. Njegovi udje so postali spet prožni. Srce se mu je pomirilo. Oči so se mu zaprle. Zaspal je. Ko se je prebudil, je videl, da stoji sonce skoraj vrh neba. Moralo je biti poldne. Nobenega glasu ni bilo na polju. Walterja Schnaffsa je mučil glad. POL PTIC — POL HIBA Pingvini v svojem elementu ilSl !§lli Zdehal je, sline so se mu cedile, ko je pomislil na klobasice, na dobre vojaške klobasice Želodec ga je mučil. Vstal je, napravil par kcrakov in ču* til, da. so se mu šibile noge, pa je spet sedel in premišljeval. Dve ali tri ure je premleval, kako in kaj Vedno je spreminjal misli, ni se mogel odločiti, potrt, nesrečen — razlogov je bilo dobrih in slabih. Nazadnje se mu je zdelo najpametneje, da počaka kakega va-ščana, ki bi prišel sam, brez orožja ali nevarnega orodja Sel bi mu naproti, izročil bi se mu. dal bi mu do dobra razumeti da se vda. Snel je svojo pikelhavbo, kajti njena ost bi <>d lahko prerano izdala Z KRISTJAN 1 KOŠT1AL 1/raz »kristjan« je dobil v nekaterih je-z.kili v teku stoletij razne posebne poine-ne, ki se od prvotnega precej odmikajo. Verski pouk je v srednjem veku tako vplival na preproste katoličane, da so istovetili p c 11 t e i s t e (»ajde«) z žival-m i ter šteli samo kristjana za človeka. Zato ima v mnogih jezikih beseda »kristjan« pomen »človek«; n. pr. starofrancoski gent crestienor = ljudje; italijanski v Kampanii cresteianozia = ljudstvo, ljudje; v Subiacu (v rimskem okraju) cristia-nu = človek; v knjižni laščini cristiani di Do = ljudje božji, povero cristianaccio = ubogo človeče; v novi provansalščini cre-stian = človek1), romunski creštin = človek. creštinesc = človeški; nemški wun-derl cher Christ = čudaški človek, čudak; oberwaldski ali surselvanski (retoroman-ski v Švici) karstiaun = človek^). V ruščini je krestjanin do konca 14. stoletja = človek; v malorušč. chrystjinyn (po Miklošiču) = človek; v dol. lužiški srbščini ksčsčijan = človek; v slovenščini je živ krst — živ človek. Iz tistih časov, ko so bili pri Rusih in Slovencih nižji sloji že krščeni, višji pa še poganski, so menda taki primeri kakor maloruski krestjanyn = pod-ložnik, ruski krestjanin (od konca 14. stol.) = kmet slovenski krščenica = dekla, služkinja (v nekaterih notranjskih in dolenjski krajih pa je krščenica — dekle sploh; Gutsmann 1789 ima: krščenica — VVeibsbild — ženska sploh). V stari pro- 1) Sedmi verz 56. kitice IV. speva Mi-stralovega idilskega epa »Miršio« se glasi: »E crestian e bestian barrulon pčr lou sim« = tako človek kakor žival se valjata P° Ueh- „ „ * 2) N. pr. v Molitorjevi knjigi »Cudeschet da s. historias«, 1656, beremo na 8. str. carschioun — človek. največjo opreznostjo je pomolil glavo iz luknje. Žive duše ni bilo na obzorju. Tam doli na desni je bila majhna vas Kadilo se je proti nebu Kadilo se je iz kuhinj! Na levi je videl ob koncu drevoreda velik grad s stolpi. Počakal je do večera in strašno trpel. Videl je samo jate vran na nebu, slišal je kruljenje lastnega želodca. In spet je prišla noč. Zlekni! se je po tleh svojega skrivališča. Objel ga je mrzličen spanec. Iz-stradanca je tlačila mora. D A L . J E vansalščini je cresti&tn] = parija, cagot, cigan, pripadnik zavržene kaste; crestian [ar]ia pa je bilo tisti mestni okraj, kjer so prebivalci le parije, cagoti. Prav zaničljiv pomen pa je dobila beseda kristjan pri Italijanih kantona Tessina (Ticina) in pri Frankoprovansalch kantona Valaisa (Wallisa); tam je izraz cri-stian, oz. cretin = bebec, idijot. Preko knjižne francoščine je prešla beseda cretin v tem pomenu v vse jezike. Bebce imenujejo Francozi ponekod innocents (»nedolžneže«), v srednjem veku se je rabil zanje izraz benedicti (»blaženci«), ki se je v francoščini sčasoma obrusil v benSt [= trapasti. To so sami evfemizmi. nerednosti v svetu žuželk V tesni zvezi z nevoljo do dela raznih vrst žuželk je druga oblika »nadkulture«, strast za sladkimi in narkotično-alkoholnimi na-sladili. Cela vrsta termitov in mravelj redi živali, od katerih uživajo sladke izločine v takšni meri, da poedinec in država od tega propadeta. Tako imajo indijski termiti v svojih zgradbah za letanje nesposobne čebele, jih varujejo, gojijo njih zalego — in vse to samo zato, da se lahko opajajo z njihovimi aromatičnlmi, narkotičnimi izločlna-mi. Pri drugih termitih izločuje matica sama takšne soke ln z njimi se opajajo delavci, ki bi morali za matico prav za prav skrbeti. Znamenje izredne kulture je tudi lov na sužnje, ki ga uganjajo razne mravlje. Ama-zonke so postale n. pr. tako lene. da jim morajo sužnje najprvo malo prežvečiti hrano ln jim jo potiskati potem v usta. Brez tega bi poginile od gladu. Prav tako degenerirane so krvavordeče mravlje, toda »domače živali«, ki jih držijo v svojih gnezdih in od katerih dobivajo sladke soke, ropajo ln ubijajo po mravljišču, tako da si morajo rdeče mravlje loviti vedno znova sužnje iz drugih mravljišč in si jih vzgajati. To je še edino delo, ki ga opravljajo. k6 fotoamater Fotografija ob koncu jeseni Amater, ki je vse leto pridno izkoriščal kamero za vnanje posnetke, si v tem času lahko privošči nekaj odmora v področju pokrajinskega snemanja in si izbere lahko druga snemalna področja. Sicer so v novembru in še pozneje zunaj na polju ln na trgih mest edinstveno lepa razpoloženja, megle, vrtne poti z odpadlim listjem, drevesa, ki molijo svoje gole veje proti nebu, čudne svetlobe — toda število vnanjih motivov je zavoljo večinoma plehke svetlobe običajno majhno. Tem večje zanimanje gre v tem času zato notranjim posnetkom. Tudi brez umetne luči se da siva svetloba uporabiti za časovno snemanje v sobi. Baš za sobne prostore z močnimi svetlobnimi nasprotji med okni in koti je razpršena, omiljena svetloba pozne jeseni zelo ugodna. Za snemanje sobe same na sebi velja pravilo, da se moramo postaviti čim dalje od njenega konca Stojalo, ki je za takšne posnetke neobhodno potrebno, postavimo v kakšen kot ob oknu, tako da dobimo svetlobo po možnosti od zadaj. Druga ugodna postojanka so odprta zvezna vrata med dvema sobama, oziroma še kakšen meter za njimi Največja težava s takšnimi sobnimi posnetki je pač enakomerna razdelitev ostrine v vseh delih, čim večja je soba, tem večja mora biti zaslonitev, to se pravi, tem večja mora biti številka zaslonke. Najbolje je pač, da vzamemo najmanjšo zaslonko, ki nam je na razpolago, f:18 do f:36, kakršna je pač dolžina goriščnice našega objektiva. Dobimo lahko tudi tabele, iz katerih nam je takoj razvidno, koliko moramo zasloniti in na kakšno razdaljo moramo ustanoviti, da dobimo dobro razdelitev ostrine na bližnjih in oddaljenih predmetih. Ustanavljanje po medlici je zavoljo male zaslonke in šibke svetlobe skrajno težko, kvečjemu, če si pomagamo tako, da ustanovimo in zaslonimo na kakšno žarečo (n. pr. električno žepno svetilko), ki nam jo pomočnik drži v različnih oddaljenostih. Najugodnejša ustanovitvena točka ni pri snemanju sob niti spredaj niti zadaj, temveč v prvi tretjini obsega, ki ga hočemo posneti. Ce je n. pr. kakšna miza oddaljena 3 m od kamere in zadnja stena 6 m, tedaj moramo ustanoviti na 4 m. Na splošno ustanovimo na točko, ki je kmalu za ospredjem. Na slepo srečo je osvetlitev seveda težko zadeti, vendar pa v novembru zavoljo raztresene svetlobe brez močnih nasprotij, kakršna nastajajo v sobah v poletnem času, spet laže, nego si mislimo. Preosvetlitev nam ne škodi dosti. V splošnem znaša eks-pozicija pri močneje občutljivem tvorivu od 15 do 27 stopinj DIN in pri zaslonki 18 v svetlejši sobi 40 sekund, v temnejši 2 do 3 minute. Kdor ima širokokotni objektiv ali širokokotno dostavno leča na objektiv, bo dobil na slikovno ploskev več prostora. Upoštevati pa je pri dostavni leči spremembo goriščne razdalje, ki spremeni tudi odprtino in zaslonke objektiva in s tem čas osvetlitve. Zanimivo snemalno področje za sive dni so tudi posnetki z bliščicami. Z njimi zmoremo prizore iz družinskega življenja, igrajoče se otroke itd. Kot svetilo nam rabijo tu vrečice s pol do enega grama bliskovne mešanice. Vrečico obesimo z nitjo na palico, ki smo jo pritrdili na omaro, in podobno. Da dobimo dobro razsvetljavo, obesimo bli-ščico v višino kakšnih 2 m 1n nekoliko ob strani k-- ^re Paziti moramo, da se bli-ščica ne zasveti v objektiv Zaslonka znaša za manjše bliskovne vrečice 9 do 11, za vpč-je 16, v ostalem pa jo razberemo iz navodila, ki je priloženo vsaki vrečici. * Zveza n tuisk promet v S I m e ni j i se stalno trudi, da bi dobila čim boljši slikovni material, k: g-, potrebu" « tu>sko prom.-tno propagando. Obrnila se je tudi na Fotokiub Liublia-no. ki poziva svoje člane, pa tudi druge fotografe, naj pošljejo primerne zimske ir. zunskosportne posnetke na naslov Zveza za Tujski promet. Ljubliana, TyrSeva 11. Gre zlasti tudi za posnetke, ki podčrta-vajo odlike smuških terenov v Sloveniji in za vsakovrstne prizore iz smuškega športa, n. pr. smučar v smuku, v kristianiji, pn raznih figurah, skokih, ski-iriringu. otroci na smučkah itd Fotokiub Ljubljana poziva vse interesente za njegove letošnje fotografske natečaje, na) se mu prijavijo ob torkih in petkih zvečei osebno ali pa pismeno (na naslov Fotokiub Ljubljana, Ljubliana. Levstikova ul.). Tečaii se bodo vršili za začetnike, dalje so na programu nadaljevalni teoretični tečaji za bolj izvežbane amaterje ter posebni praktični tečaji, pri katerih se bodo udeleženci pod vodstvom strokovnj,iko\ vadili v snemanju vsakovrstnih motivov , .„z!:čnimi tvorivi, delu v temnici, retuši, plemenitih tiskih itd. S tečaji bodo zvezani tudi izleti. Poedine skupine bodo obsegale 10 do 20 oseb Fotokiub Liubliana opozarja tudi na to, da ie pripravlien organizirati krajše ali daljše tečaie za skupine najmani 10 interesentov v podeželskih krajih. Podrobnejši programi in pogoji so na razpolago. Novembrska številka »D i e G a 1 e r i e« objavlja na uvodnem mestu o razlikah med specialistovstvom in slogu, dalje celo kopico člankov o fotografiji v Kanadi aktni fotografiji (s krasnimi celostranskimi re-piodukcijami, med katerimi je tudi sijajen posnetek \lada Cizlja), o delu z umetno lučjo, o rabi rdečega filtra itd. Posebna odlika te najbolj razširjene revije mednarodne fotografije je dvajset velikih reprodukcij po delih najboljših mojstrov. »Galerija« izdaja v svoj- založbi tudi sijajne knjige, ki so si s svojo vna-njostjo in vsebinsko višino osvojile svet. Pravkar je izdala spet delo o aktualnem vprašanju, fotografiranje y naravnih barvah. Amaterje, ki se zanimajo za natečaje opozarjamo nadalje, da je podaljšala rok za svo> drugi zbornik »Ideja in oblika«, pri katerem smo se Slovenci ansko leto tako sijajno odrezali, do konca letošnjega leta. Revija, ki bo kmalu stopila v svoj VII. letrvk velja za našo državo le 145 din in jo naročite lahko tudi preko Fotokluba Ljubljana. — Prva novembrska j ri »P h o t o g r a p h i e f u r A 1 1 e« ima ' razpravo o izboljšanem postopku za izdelovanje trobarvnih diapozitivov, navodila za izdelavo okvira /a povečavanje, članek o vrstah razvijalcev, razne druge članke in tudi vrsto lepih reprodukcij! — V zadnji številki »D e r K i n o ■ A m a t e u r« vas bo zanimal posebno članek »Ali morejo električni svetlo-meri kazati napačno?« Vsak bi ga moral prebrati preden se odloči kupiti takšno drago pripravo, da bo vedel, na kaj naj vse pazi .Razni članki, kako naj hranimo ostanke filmov, o transformatorju, o tem kako izdelamo gramofonsko ploščo, i. dr. vsebujejo mnogo koristnega za filmskega amaterja. V zadnji številki mora biti pod jliko na stt . »November«. ' ' gledališke zgodbe Gledališke zgodbe Tak je naslov Lipahovi zbirki, katero ste nemara že čitali. Malo prej so pri Or-b'su v Pragi zagledale beli dan analogne Schnidlove: Dlvadelnl anekdoty. Od teh naj pomašlm nekatere. Občinstvo V operi reče gospod v parterju svojemu sosedu: »Za naslednje dejanje bi vas prosil, da nikar ne ooite arije s pevci, gospod. Vse slišim dvakrat.« »No, kaj pa je za to? Takšno Prodano nevesto lahko pač dvakrat poslušate!« V parterju »Predrznost: ta človek venomer s teboj koketira!« »Katsri pa?« »V tretji vrsti za nama!« Ravnatelj vzdihuje Direktor deželnega gledališča v Brnu Jifikovsk^ se je nekoč pritožil: »Res je, dandanes so igralci strašno dosledni. Če stoji v vlogi pripomnja: »Piščanca obira«, mu moramo na vsak način na odru postreči s piščetom. Kadar se pravi, naj pijejo šampanjca, zahtevajo vsi pristnega šampanjca. Ako pa naj se, prosim vas, kateri na odru poči s pištolo, se pač nobeden ne ustreli. B u n k a Operni pevec se je prikazal z velikan-sk"m uljesom na glavi. »Si se gotovo kje spotaknil?« vpraša prvi basist. »Kaj še«, ugovarja moški s tvorom na glavi, »ko sem bil osemlndvajsetlč izzvan pred občinstvo, me Je železn; zastor oplazil po buči!« Točnost Igralec Hugo Haas in pisatelj Karel Po-l&ček sedita pri kartah v klubu. Haas se ozre na uro, vstane in hoče proč. Potoček ga po svdjih močeh zadržuje ln ko to nekaj časa traja, se blagohotno opraviči: »Verjemite, gospdda, rad bi že posedel v vaši družbi, toda davi sem v gledališču obljubil, da prav zares pridem k nocojšnji predstavi, če mi bo le kol čkaj mogoče.« Prva predstava Mlad pi3ec naj bi bil doživel premiero. Pol ure pred začetkom se je postavil pri vhodu, hoteč ugotoviti število posetnHtov. Po dolgem čakanju pridrči avto, iz katerega stopita dve osebi) ln kreneta proti gledališču. Vsaj dva! Pet minut pozneje zapuste 3 osebe teater. Razburjen plane avtor k blagajni in zavpije blagajničarju: »Kaj pa to pomeni? Dva človeka sta šla noter, trije ven. Ako pride zdaj še kdo noter, ne bo sploh nikogar več notri!« N K tZ praktične medicine Snažen^e zob ali izplakovanje ust? Pozno zvečer smo prišli iz družbe domov, trudni smo ln si želimo samo posteljo. Zakaj bi sedaj izgubljali čas s snaženjem zob? Ce izplaknemo usta, bo to vendar tudi zadostovalo! — Ne bo zadostovalo! Baš če smo zvečer v družbi še jedli in pili si moramo zobe očistiti Večerno temeljito mehanično snaženje zob je dosti važnejše nego snaženje zjutraj. Zvečer so ostali med zobmi ostanki jedi, ki se ponoči- razkroje in lahko povzročijo zobno gnilobo Usta so prepolna škodljivih bakterij Zato je nujno potrebno, da si zobe zvečer še posebno temeljito očistimo. Vlažna krtačka i zobno pasto mora obravnavati zobe od vseh strani, sem ir. tja, navzgor in navzdol, od zunaj in od znotraj Izplakovanje ust pa seveda ni nepotrebno. Tudi to nam očisti usta in nam jih razkuži, če uporabljamo primerna sredstva Toda mehanično čiščenje zob je še važnejše in nanj bi morali navaditi pred vsem otroke že od najbolj nežnih let zdr Denar — siromakova kri — je posvečena stvar, saj ima moč, da se postavi v službo duha. Posel tistih, ki ga imajo, je strašen, saj norijo odgovornost za to, če napravijo ali ne to zvezo, ki opravičuje ter edina more opravičiti njih lastnino. Fr. LeJevre f i l a t e l i j a 1598-1938 EI>OUABD (JOLONNE U80& 1U10J Sredi preteklega poletja so se glasbeniki spomnili moža. Ki je v Parizu osnoval koncerte svojega .mena. Coionne je imel naj-znatnejSo vlogo v francoski glasbi ob koncu prejšnjega stoletja Pred i. 1870. so godbenik čutili največje težave ob nastopih. Zgolj Pasdeloup je a svojo žilavostjo dosegel. da se je za cesarstva ohranil njegov orkester (Cirque) Drzni založnik Hart-man je i. 1873. zbra, nekaj nadarjenih skladateljev ln s Colonnom ustanovil Narodne koncerte Ljudstvo se je trlo v dvorani a kei so bile cene nizke, je strašil v blagajni primanjkljaj navzlic ploskanju množ c. Sele »Faustova obsodba«, igrana v celotnem izvirniku Je našega stoletnika otela pogube. Uspeh je bil tolikšen, da je mogel podražiti sedeže Sedem suhih krav mu je prešlo izpred oč: Coionne je celo za-bogate) V začetku 1 1909. je čarodejno ši-bico prevzel od njega njegov učenec Ga-briel Piernš in jo obdržal do svoje smrti 1.1937. L T B N J I G B IN R F V ! J B Uredništvo Je prejelo: OBZORJA revija za leposlovje, umetnost in publicistiko. 1.1. št. 10. Na uvodnem mestu je Antona Novačana »Pismo z doma« (Iz cikla »Večeri ob N.lu«, Kairo 1933). Iz Iste zbirke je tud' »Egiptovska Slovenka«. Obe pesn tvi kažeta, da je ostal No-vačan zvest sebi in svojemu poetičnemu realizmu. Liriko zastopa v tem zvezku še Cvetko Zagorski s pesmijo »Poletne noči«. Jože Kerenč č je prispeval črtico »Zgodba o Trjuku, Frida Kovač »črtico lz Prek-murja«, Fr. Vodnik p'še ob jubileju Miška Kranjca, dr. Dragotin Cvetko razpravlja o »Novi Evropi«, I. Bratko poroča o »Gibanju cen ln našem "kmetijstvu«, J. Kerenčič pa nadaljuje svoj prikaz o »Zemljiških odnosih v Jeruzalema.''.h goricah«. Med »Ocenami« je kritika prevoda Timmermansove Flamske zemlje. »Obzorja« se naročajo v Mar boru, Kopališka ulica 6 in stanejo celoletno din 100. Naročnina se more plačati tudi v mesečnih obrokih. RAZORI, list za doraščajočo mladino. 1. VII. št. 2. Nadaljuje se povest Iv. Potrča »Agrarci« z ilustracijami Draga Vidmarja. Prav tako se nadaljuje Brinarjev »Kljukec in njegove prigode« z ilustracijam M. Gasparija. Gr. Šilih priobčuje odlomek iz mladinskega romana »Beli dvor« s slikami R. Klopčlča. Albert Zavrl se spominja septembrskih dogodkov. Številka vsebuje še druge zanimivosti v sliki in besedi. List se naroča pri Združenju jugoslovanskega uč teljstva meščanskih šol v Ljubliani in stane celoletno d'n 30. REJEC MALIH ŽIVALI, 1. V. St. 11-12. S pravkar IziSlo dvojno Številko je zaklju- čen peti letnik glasila zveze društev rejcev malih živali v Ljubljani. Tej obletnici je posvečen uvodni članek Fr. Cerneta Kakor vse Številke, tako vsebuje tudi ta obilico praktičnih prispevkov z mnogimi slikami, »Rpjec«, k: ga urejuje šolski upravitelj Alf. Inkret, se naroča v Ljubljani, Karunova ul. 10 in stane celoletno din 30. praktične novote Praktična shramba za krompir v meščanski kuhinji Omenjeni prostor v meščanski kuhinji nas sili k premišljevanju, kako bi vsak kotiček najbolje Izkoristili Tako se kuhinjska miza spreminja v pomivalno mizo, ku-hnjskl stol uporabljamo za shrambo čistilnih priprav za čevlje, za shrambo orodja i. t. d. Ncvo jc to. da moremo ta stol uporabiti tudi za shrambo krompirja in ze. lenjave. Kdor kupuje krompir v manjših količinah ali pa nerad pogostoma hodi v klet, bo vedel to uporabo ceniti. Notranjost stola ki je že prav za prav omarca, je izdelana pc vseh pravilih za shrambe krompirja: v njem je poševno postavljena rešetka, zrak ima prost dostop, krompir dobivamo od spodaj, tako da se kotali sam v nastavljeno skledo, čim izvlečemo predalnik, ki ga ima naprava tud' spodaj. Stranski predal je namenjen zelenjavi, kakršne nam je treba vsak dan n zadostuje za množino do 4 kg. V predel za krompir pa gre kakšnih 9 kg rjavega sadeža. Ker se da rešetka izvleči, je mogoče tudi notranjost prakfčnega stola z lahkoto očistiti. Pokrov, ki je lepo prevlečen z lino-lejem, pa nam daje udoben sedež. Nihče bi stolu na zunaj ne opazil, kako praktično Je urejena notranjost tega kosa pohištva. SORAZMERNA OBSODBA Siromak iz Saint Louisa (USA) 271e-ten brezposelni Georges Jamerson, je bil obtožen, da je zmaknil 2 dolarja iz mizni-ce bencinske shrambe. Pred sodnikom Lou'som L. Hicksom je priznal tatvino. Izgovarjal se je z lakoto in žejo, ki ga je trapila tisti dan. — V »drug« jih nisem utegnil nesti in zapraviti. »Stationer« me je za plačilo zleknil po tleh, prej ko sem mogel skozi vrata. Sodnik Hicks milo pogleda nesrečnega fanta in mu reče: — Dobro je, dečko. Zares je preveč ljudi, ki menijo, da pravica ni za vse enaka. To mi ni po godu. Naj zvedo, da ni en zakon za bogate, drugi za uboge. Vsakemu po svojih zaslugah. To hočem dokazati. Možak vzame svinčnik s svoje pisalne mize, ga nekaj časa pridno grizlja in premišlja med tem. Spoštljiv molk je vladal v dvoranici. Jurij Jamerson, tatinski za- četnik, je v skrbeh čakal. Preljubeznlvlh sodnikov ni maral. Vid pogosto vara... Ko je mož postave zopet dvignil glavo, se je smehljal. Zadovoljen je bil videti s svojim razmišljanjem. — Well, je dejal, George Jamerson, vstanite. Priznate, da ste ukradli dva dolarja? Dobro. Zakon je zakon. Ali pravica mora biti za vse sorazmerna. No, bivši predsednik Stock Exchangea. broker (posrednik)' slavni. M. Richard Whitney, je poneveril 225.000 dolarjev. Obsojen je bil na 5 let Ječe. Po takem pride 1 leto za 45.000 dolarjev, 1 dan za 120 dolarjev. 1 ura za pet dolarjev Ker ste si prisvojili samo dva dolarja, boste obsojeni le na 24 minut zapora. That ls your sentence! To je pravdorek za vas! Glede na to da ste sedeli že več dni v odvračalnem za tvoru, ste svobodni. Toda ne vračajte se več k nam... J O ADAMSON V KOPELI UREDNIK IVAN PODR2AJ — TELEFON ST. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ STANKO VIRANT — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI — PREDSTAVNIK FRAN JERAJf Uredništvo in uprava v Ljubljani, Knafljeva ulica 6 — Mesečna naročnina Din po raznaš&ldh dostavljeno Din 5.—»