AiiHIVi XXII 1999 Iz irli /škili Innen, i in zbirk BI UDK 929,53(497,4)" 17" Slovenita iz prve polovice 18. stoletja v metliški poročni matici in ljub janski oklicni knjii* BORIS tiOLEC Župnijski arhivi sodijo med list", hrauisča arhivskega gradiva, v katerih si je slei ko pnj mogoče obetati naivečjo žetev doslej neznanih starejših slovenskih besedil in zapisov tako upravne kot pastoralno-duhovne in končno tudi leposlovne narave Vse kaže, da prenekater primerek pred razsvel Ijenske slovenščine se čaka opozorila in obravnave, četudi je nanj po naključju ž.e kdaj naletelo budno loko ju odkritje" nato spel prepustilo pozabi, V pričujočem prispevku želim opozoriti na dva obsežnejša pt. mera kontinuiranega zapisovanj." v slovcuščh ' ki sla nastala in sla ohranjena v dveh kranjski) ■ mestih. Ob sieer različni namembnosti ter še posebej kvalitativni vsebinski tn jezikovn vrednosti zapisov ju poleg časovne bližine in sorodnega okolja nastanka povežite predmet beleženja, V obeh primerih gre namreč za sklepanje zakonske zveze - oklic oziroma siirno poroko v mestni župniji. Kontinuirani slovenski vpis v poročil ma lični knjigi župnije Metlika. nastali v telih 17161719, so vsekakor svojevrsten pojav. saj ccr kveue matice niso vir, v kaicrcm bi za čas pred drugo polovico 19 stoletja pričakovali prav bogat (» bero upravne slovcršcmc Do joželinske dobe s,c namreč matične kr., gc vztrajno oklepajo latinščine, ki se leta 1784 s spremembo funkeijc cerkvenih malic umakne nemščini Kolikor sen. imel opraviti s tovrstnim gradivom in n je znano iz izkušenj drugih uporabnikov, slovenščina pred 19. stoletjem nikjer ne nastopa koi jezik posamezni'^ ir. še manj konti ni': ran in vp'_ sov krstov, porok in pogrebov, Ukor prod Jože lom 11. tudi ni prostora za nemščino, si- er jezik svetne uprave Izjema, k potrjuje iravilo. so nekateri najzgodnejši slovenski Fnisi krsiov v rimah v mengeški krstni matici na prelomu iz 16. v 17, stoletje. Matične knjige so tu rinil upo rabili za zapisovanje krajših i lovenskih besedil, med katerimi so zopet najbolj znane p^igodne mengeške verziokacijc, nastale v letih [53.4 1662." Nekoliko drugačne narave .c slovenski oklic iz leta 1734 ua koiiett poročne r-iatice 7§\. ni je Šmartno v Tuhinju.1 v latinskli maticah 1 Vrini. ViKlnik p. Olijavar Sin-vrniifin» v ilukumenlili sku/i siiilclja, Ljubljana IV71, sli 12. prilnga IS. predjože finske dobe je slovenščina sieer zastopana zgolj na področju imenskega fonda, od lega daleč največ pr zapisovanju priimkov, zlasti ženskih oblik (npr. Puzouka, G rab na rza, /uj>,y< -jza), osebna imena pa so praviloma latinib. M;aij žive rabe je zaslediti pri krajevnih imenih, pisanih v talim; irani. nemški ali slovenski obliki, največkrat v mestniku (npr, in Visnia "ari). Poklicne stanovske in druge dopolnilne oznake so slovenske le izjemoma, kakor denimo "mestniga Hlapza sin", slovenski drobec iz !eta 1626 v krsti,o-poroeni matični knjigi župnije Višnja Gora.^ v kaleri je zaslediti tndi redka nemška poimenovanja (npr, IvJiw; nuSnrt statt ,sclircih:'r, puhvriiHicher).* V primerjavi z. matičnimi knjigami je prišla slovenščina preeej bolj zgodaj do veljave v manj uradnih, interni rabi namenjenih ecrkvcndi evi dcneali. kakršne so okliene knj'gc. V prv, polo-jict 19, stoletja gre pri slovensko pisanih oklici ih knjigah vsai na Kranjskem za že precej razširjen pcjav. kr za zdaj še ni bil deležen po sehne pozornosti. Tudi načrten pregled starejših župu.jskih cvidene oklicev iz 18 stoletja, olira njenih v znatno manjšem številu kot /•> poznejši čas. bi bržčas navrgel odkritje še kakšne slo vensko vodene knjige. Takšna je knjiga oklicev ljubljanske stolne župnije sv, Nikolaja iz. let 1737 F59, /aivmiva ne le zaradi dosledne rabe slovenščine, temveč predvsem zalo. ker je na stala v mestnem okolju, še več, pri stolnici deželnega glavnega mesta, kar se odraža na bogaii beri izrazja, lastnega "baročni ljubljan-ščini". V vrsti slovenskih mestnih župnij gre sploh za izjemen primn saj se razen v Ljubljani nikjer .liso ohranile okhene knjige, ki bi segale v eas pred letom 1 1) Metli ;ku poročna maticii s slovenski ni i vpisi i/, let 1716.1719 Na slovensko pisani del najstarejše ohranjene metliške poročne matice je pred uobnmi tri Ni aH ŽA Višnji) Gum, K I id D-1632, v njej: pcTiKnu knjiga I' H.22 1627,s. p.,*, il. |fi26, ' NSAU.ŽA Višnja Gum R l6l!MfiJ2,pii l'J S, lfi2tl, 1(1. lJ. ir.20,-1. X. 1631,s.il. If02, I Ivi ni. ViKlnik p J /'.i p [i ij \ k i h aihivih 11J I lil 1111 >0j II SU -S 11 >VL' n ijL', Ljulitjrna UJ7.S.. t/j t-mi sla ¡Uv ljul>lj:m^i prtilnioslni župniji: ■'ii sv. I Vira sc visi;i lalinskn pisanih »klicnih k nji;* /aienja k* 1706 (NSAU, ">A Ljuliljimn - sv. 1'elci). pii Marijinem n/llanjcnju pa lela 17')K (Žlj Ljubljana MaiijiniHi/njnjcnje). 134 1 z arhivskih fondov in zbirk ARHIVI XXII 1999 desetiiru leti opozoril /e L M. Golia v svojem lipkopisnein elaboratu o Metliki, v katerem je v celoti objavil (udi transkripcijo slovenskih zapisov o porokah Ker Golicv obsežni tipkopis mkoli m doživel objave v lisknT je njegovo odkriti; slovenskih zapisov širši strokovni javnosu osl;ilo neznano. Giede na ivihovo skromno uporabno vrednost niti objavljeni prejkone ne bi zbudili posebne pozornosti Te/o jim daje v prvi vrS'i dejstvo, da gre pri rabi slovenščine v ccrkvcnih malicah lega časa za Jprcecdcns"T ki bi mu silno težko našli primerjavo. Poročna knjiga, o kateri leče beseda, zajema obdobje 1715-1739 in je. kol rečeno, prva v vrsti metliških poročnih malic, shranjena v tamkajšnjem župnijskem arhivu." Slovenski vpisi porok se vrst' o na straneh 12 29 v časovnem razponu treh let od 11. novembra 1716 do novembra 1719. Skupaj sc je v tem obdobju poročilo 77 parov, slovenskih vpisov pa je 74 on treh latinskih. V poročni malici iz nepojasnjenih razlogov ni norok od novembra 1716 do ianuarjr, 1718. torej za celo leto 1717. kar je v vrsli ma ličnih knjig izjemen pumer. Glede na številčnost sklenitev zakonskih zvez v preostalih letih bi težko verjeli, da medicin v Metliki nihče ne bi sklenil zakonske zveze Vsekakor pa ta čas porok niso beležili, saj v knjigi nc manjka noben hslT temveč se na isli slrani, na kateri so novembra 1716 zabeleženi prvi štige slovcnsk, vpisi, le ti nadaljujejo z začetkom leta 17iS. Nato sledi kontinuirano vodenje matične knjige v slovenščini. ki ga po 20. februarju 1718 prekinjajo trije latinski zapisi ob 48 slovenskih oo konca omenjenega leta. V ccloli so poročno matico pisali v slovenščini samo leta 17!9. ko je od januarja do novembra zabeleženih 22 porok Slovenski del poročne knjige vsebuje kratke in vsebinsko zelo skromne zapise o sklenitvah zakonske zveze, kakršni so tovrstni vpisi tega časa nasploh. Poleg imen zakoncev, očetovih imen in bivališč jc le redko naveden še kak drug podatek. Nekoliko zgovornejši so vpisi poroK oseb i/, metliškega mestnega okolja in tistih podcželanov. ki so bil v mestu \* služI,;, sicer pa pogrešamo zlasti poklicne oznake. V ponav ljajočih sc obrazcih jc navedenih zelo malo bc sed, lako da j - še najbolj pester izbor slovenskih oblik osebnih in krajevnih imen. Na leni mcsln je predstavljenih 12 zgo-vurnejših vpisov, v katerih jc najti skoraj vse upora olj c no besedišče in razlicice načinov zapisovanja glasov icr rjihovih zvez. Edino in Luilnvik MimIl-sI Gol m, IX* i i >i igralska m l* ki imunska stiku Metlike v IK. stnliiiju. Ljuliljnna lipkn|ns v N'JK. SliiVL-nsk i/piski i/ p.)ri«.HL- Mlatite mi nhjavljciii in str. ipkii]iisiin i':lii leta I'jy5 opivnril pnkuiiii :ik:n klinik pniT. ilr. Sergij Vill.in. Župnijski urail Minlika, piiriiina knjiga župnije Metlika 171 i-I7.11J. Napis na milni nji strani platnic: L.icr Cnpu lati mi iti 1'anH.liia; Mcl liccns s ati Amiii 171.S. hkrati redno navajano okrajšavo 'V S:S:" jc Golia razvozlal kot: "inferius setinfik mum"? kar pa sc niti vsebinsko niti skladenjsko nc ujema s sobe-scdilom Pomen jc namreč ji.sno razviden iz edinih dveh vp'sov s poln m in deloma okraj sani m besednim zapisom* "J^ailc sueti sn^kaa" "Jrtunde ff.1'. Manjkajoči predlog -v pred sneli se poiavi enkrat samkrat, in sicer v kronološko zadnjem vpisu novembra 1719: "J. v/. S." Die // 9/m'v i uit na tu s csi s pun s us Jure Mi hit hit Kaste.'z.a Jin is Gruiiiatfchinac J. S. S. Cul ha n nu Jiuvthu liar if Draft z tedig uba /pag. 12. II 11. 1716. kronološko prvi slovcnsk, vpis/. S ilium ¡.eJ'iK Jhifah >:i g pr, ^esfiudi) Fruuz.o r. Erherg />r Metliki J- S: S: M-ninkti + Jurja Mititrir.it heir [f Jicnnehely ¡¡n ^csjuulii Žarim lli'lslcjiniza fhadijnzu. /pag. 17. 10. 1. 1718 Jue Jui'ttui Juseluza pri ^ufpnudiia hihtiuio Jaomjj'a Baffin Jh(fhohm'!> J: S: S: A niza Mat hii Rnffa heir pri Metliki ledig iiha. /pag. 17. 30 1.1718/. Mirfi'is + Aiarlhiiut Karnza J'tn (f Krq/fnigd vurhu J S: S Kuth>z.o M art hi na Kvema heir fs In sah niza /tiptuut meth'fkc can inula (/ Bafhukawt ltdi;; idui /pag. j8.30. 1. 1718/ Marcu + J:\rctha Skafja f in if Dra^nuda vi>ffy J■ S: S; Aniz.a Mitiua<- Phitha heir if fodiriwixn voil'ti pri Ma 1 hi:ffa Tluf/'agga l'Dr({jluz, inih; perjdnu. /pag. 22. 20. 2. 1718/. Michal + guypiida Jaaipu Riehtiku f\n Ifdi* J: S: S Muri za + M.'knla ^ojjnida Nevjharja Jitimfznin \tul]iiia ului rada ud novi^K" mesta privajoJi pri Metliki, /pag 22,20.2. 1718/ Mat inž Mathiu(: Zeffira fin Jcnnnle n f. f. An niza + Martinu Uaptka ¡¡eter is Radauiz. /[i/i,i,* itlut. /pag. 26. november 1719/ J v an cz. + gojpuda G e njo rja Jiianetifehn Jin J* S. V Aiiku facupa Haltlinit pur^itrja hcier pr, Mrl i i ki tmlifi 'din. /pag. 26, november 1719/ Benuirdnjeh + Juretha Berufz.a J S~ S~ Duri z.a Jitcupiia Bald i i1 it ¡¡urgurja hcicr pn Me. tlikt i nI i v idia. /pag 26. november 1719/ Malina Jacn/inc Baidi..ufn pur^arja prt Metliki Jin J. S: S: Cuthitriaku + Ji n izu Sla-haihii^ka pur^itrid hcicr pn M rt liki uho ledin n ha /p;p" 27. november 1719/. ■ Jiuinz. Jinalan vdane?. J: S: S. Aaiuz.a pri xafpnd Rihtaro /•'nuidjka ah Iirher}; Jln fe!i ni zu lediy per z/ona pri Metliki uba. /pag. 28.novcmba 17! 9/. ^ GnIiii. n. il.,Mr. W ARHIVI XXII »I Iz arhivskih lottdov in zb.rk mi Poročno matico ju v tem času pisalo več duhovnikov, in sicer: prost Matija Starih», nekdanji prost Jane/ Pht, kaplana Jurij Mihclčie In Jane/ Adimi Pcršc ler zorničar Martin Težak, sodeč po prtimk;h sam' domačin; Bclokranjci, Njihov izvor t/, metliške ¡Ji okoliških hclo-kranjskili župnij je toliko ho'j razumljiv, saj je bila Bela krajina s svojan petini žtipni/mu izza 13. stoletja izročena v upravo nemškemu vileš kemn redu, ki je duhovščino v veliki meri novačil s svojega pastoralnega območ;a. Domača roka je nenazadnje prepoznavna ludi v z.api iih, zlasti po nekaterih lipično lokalnih izrazih, pri čemer se jezik posameznih zapisovalcev neko liko razlikuje. Kje in koliko gre za duhovnikov osebni idiotu, kdaj /.a povsem metliški govor oziroma za druge vplive, je vprašanje za jezikoslovce m ciialektologe. Po M Goliu gre v zap;sih za "oster prizvok metrskega narečja", prt čemer še opozarja na izvirno belokranjšeino. Po besedah lega dolirega poznavalca belokranjskih slovenskih dokumentov "slovenskih besedi /os-rednjeslovenske knjižne variante/ iz teh časov doslej v bclekraiijSčmi šc lii bilo najdcmli".10 Izrazilo je ludi črkooisno in pravopisno odstopanje od bohoričice oziroma sodobne kranjske slovenščine. Cc se ustavimo samo pr zapisovanju šumnikov in sičnikov, je nccnolnost ociina. Za gtas č so uporabljen' tile znaki. c (Itcir, !icie/\ cbcii, pi icajaji = pričajoči), c!i (Sic uiic!ie!y), J (prtcajafi - pričajoči)] (Icicptizkiiti, J:tauzh.a, ZAnia,"Ja. )tiitiz'kc jo>'<'). tjh (tJJicniu^la, ^aijbc.vorja), treh (Nciii(iinitsclia)l ish (Ncuia-nusha), cz, (uncluiicz.a), J (Paidavija) in samo izjemoma zJt v priimkih (uicijia, iuatliiaf!>az,ha). Manj je različic za šumnik .v, it! s't:er. f (Drafiz, W!fUkfl, iulmkter v glasovnih skupinah za ,v7 = ,iz.a)t f {//«/■ (dmiii, Jhifc!uiiz.n kot Jih.in-giz.rani gospttod (¡in ^ifpnadii(i). Mimo splošno slovenskih izrazov rejenka CRaic/iko) alt pristava (na (irtsiuh v ^rubramz) ler adaptiranih nemciz-inov parger (/itirvcrja), rthlar (Rihlaria, Rihiora) in persona (perja na, ¡terjana), jc med drugim zasledili očitne lokalizme: jcdimca za edinko \j(MlinizHiSL roda (roda ad novica mesta), iok viekt (!acjnizkiiii)t vintčki (vinizke farc) in vize-nica/vižcrica (eni vsak da vjeuizo).11 Pogojno gr| spiičo ¡pogoste rane šteti med belokr;.", jske lokali/me tudi služabnika in služabnico/slu žebnico. V jezikovnem oziru jc pričajoča matična knjiga .-.kremen čc žr nc kar lapidaren vir, saj vsebuje le kakšnih 20-30 različnih besed, m -upeštevaje antropoinastiko. ki jc nasprotno pre cej bogata. Metliški duhovniki so namreč v slov. nsKcm delu knjige 'zapisovali osebna imena n pnimlic poroecnccv po izvirni Ijr.drki rabi in nc tako ko*1 v laiinskem dciu, kjer so originalna s^nio rodlMK.sk? imena, osebna pa praviloma vsa pis*na Ir.tinsko. Lc redkokje zasveti iz latinskega sobesedila ob izvirnem priimku tudi ime, po katerem .c bili oseba prepoznavna med ljudmi denimo kakšna .Špela, Stanko ali Jurko.12 V tri1 ;lju l|H-)fjy je v poroeni matici dokumentiran kar zajeten del obslojceth ljudskih obl'k osebnih itnen, še poscb;j moške populacije. Piko jc denimo zasledili 20 rrz.ltčnih moških imen v kar 44 ljudskih različicah vsfi i.ek.Ueri h nastal i h tudi zaradi neenotnega zapisa. Variante si »d bolj številnih k manj pogostim Jcdijo lajfile Janez: Ivan (Jiian), ¡vSt Ivane, Iranci lvak( a), Janka, Junzc, Jeazc, Jenžck, •aužek Anžek\ Jurij: Jur(-ja), Jure- Jura, Jarek. J'»ica\ Gregor: Gregov, Gar^a, Ger^a, Gcr^e, Gu?Kar\ M nael: Miku, Mikac, Miku k t, Miho!, Miha!■ Matija Matija Matijal Mati}1 Stanislav: Vntak Slan ik, Peicr: Pclrc-., Jož :f: Jaze, Jakob: Jakalr, Stufan: 'lt(\fuu\ Simon: Siman\ Gašper: Gaspar\ Tciuiaž: 'Jamaž. (TbamaJ-a); Cvetko: Gvcika- Andrej: Atuiri; Marko: M^.rk:i: Bernard Bernardus. Martin Martin; Frane: Franc. Zadaje unc ■ Franr nastopa siccr v dveh oblikiin, o.naVn.1 z; isto iscbo, i. j. metliškega mestnega sodn:ka plemiškega vodu Franca pl. Frhcrga. Njegov i.z.enini družbeni položaj odraža v zapisu osebnega imena Fianza oziroma Fran "i 'CP f:t/vi/cnifj a pkurniLVi knih.i. l'rctii>tt u laiinskf^a v iilmcnski dt-l jc nn svuj naCin n;ipi lVtrital /c vpis / (Iik 'J. j;inu.-irj.-| 171 rV "...Ji vrnili + Jiirknlhii Sli H>;ir ik; (') niius Mfllitfnsis tivis 130 17. arn i\ skill 'on d o v in zbirk ARHIVI XXII 1999 cifku, pri čemer gre v zadnjem primeru slej ko prej samo m slovensko deklinirano latinsko obliko Franciscus in ne za živo taba imena (Frančišek). Podoben primer uporabe latinskega imena Joanncs je prav tako povezan z osebo v speciličm družbeni vlogi: ¡m gofpuodtto Ruitano to(uu'J)'o Bit{(fu. Nasprotno ni zaslcaili lalinizi ranih ali kako drugače odslopajočih osebnih imi n pri navadnih metliških meščanih. Č«pr*v je nabor moških ljudskih imen precej zaielcn, je ti.istl fond povečini dokumentiran že s starejšhiii zapisi izza poznega srednjega veka.11 Vsaj nekatere /.goraj navedenih razučic pa so lu bržeas vendarle zapisane prvikrat. V tem pogledu je večji» verjetnost za ženske oblike imen ki jih je v urbarjih ra/.umljivo srečat, malo in j it1 jt luci v obravnavanem delu poročne matice trikrat manj kol moških ob vsega skupaj samo devetih osnov rili imenih: Ana: Anica; Barbara: Bara; Doroteja. Dora, Dorica; Helena: Je hi, Jdcnka; Marija. Metra, Marica, Marinka; Mirjc-ta Margareta, h ■irgeUr, Katarina: Katarina, Katica; Elizabeta* ^pila in Lucija: Lucija, Končno se zastavi ja vprašanje, odkod sploh zamisel ?.a slovensko vpisovanje v uradno, strogo latinščini namenjene matične knjigo. Gre za načrtovan poskus trajnejše uvedbe ljudskega jcr.ika v matice, ali pa je bil prvi vpis zgolj stihijsko dejanje, ki je potegnilo za seboj se druge zapise? Precej verjetno sc zdi, da so duhovniki \ malieo preprosto prepisoval slovenske predloge okliccv. Odprlo ostaja tudi, zakaj je triletna konli.iuilcla nenadoma prenehala, dasi ravno sc duhovščina ni zamenjala, ampak ostala v enaki seslavi, kol je bita že pred nastankom prvih vpisov v ljudskem jeziku. Eno jc pri tem gotovo: spodbud in zgledov za uporabo slovenščine v icin delu slovenskega etničnega ozemlja ni mar.ikalo. Tod namreč n: t: In nc/.nana uporaba liudskcga jezika v upravi, Metlika pa tudi v širšem slovenskem prostoru izstopa po številu ohranjenih zapisov uradne slovenščine. Prej ko nc sta imeli pri tem odločilno, vsekakor pa zelo pomembno vlogo bližina hrvaške meje in tamkajšnja pisarniška tiadicija v ljudskem jeziku. Oprzoriti velja na delovanje glagoljaškib protestantskih predikantov v Beli krajini, na izpričano rabo glagolicc in cirilice poleg latinščine v črnomaljski šoli (l1)75),14 kakor tudi na dva znana hrvaška dokumenta, nastala v Metliki prav tako v drugi polovici 16 stoletja.15 V ta čar, (1599) segajo najzgodnejši ' Prim. /lasli Dušan Kos. Urbarji /a Ucln krajini) in Žumhcrk (15. IS. stolelje). Ljubljana 1991. '4 Prinv Josip Giitlcn. ZtMXli)v>na slovenskega naroda. Ljubljana 1910 lyl6. Mr 73K-740. dre /a zakupni) pismi) /a vinograd v žumncrKL. pi.sann !cia 1573 v StnkavsEini (nnjava: SJuvcnScina v dnkumentib skozi sii)lctja, Ljubljana 1971. str 21) in ttf urt-ai dc^clnokncijcga gospi)siva Metlika i/ Ida 159?. katerega glavnina jc v ikavski Stnkavidni (nbjava: Kns, n. d., sir. 323-363); av!or kritične i/daje jc/i k sicer n/načujc kol kajkavskn hrvuSCinn (Kns. n. d. slovenski zapisi v cehovski Knngi metliških čevljarjev, ki sc vrsti|o do konca 17. stoletja, iste provenienec pa je tudi najdaljše slovensko belokranjsko besedilo tega časa, d op i.-- čevljarskega ceha metliškim mestnim očetom it leta 1676.lf' Samo ugibamo lahko, al. gre v p rime ni obravnavane evidence porok za prvi in osamljen primer uporabe slovenščine v metliških ..-Kiticah ali morda le za kronološko zadnjega. Župnijski arluv z vsemi starcjsir li mančiMnu knjigami jc namreč leta 1705 npcpclil veliki metliški požar. Videti jc, da so dotlej icdno vodih sploh samo cvidenco krstov, sai sc iiajstarcjši poročna in mrliška matica nc začenjat« neposredno po požaru kot krstna matična knj ga, temveč šele leta 1715 oziromr. 1720.17 Tako jc slovensko vpiho-vanjc porok v letih 1716 do 1719 slej ko prej prvi tovrstn. poskus, saj sije težko predstavljati, da bi v slovenščini kdaj pied letom 1705 vodili krstne knjige, ki ostajajo nenazadnje dosledno latinske tud v triletnem časovnem razponu slovenskega vodenja poročne inaticc. 2) Sloven.iksi '»klicna knjign stolne župnije sv. Nikohijn v Ljubljani 1737-1759 Ncpaginiram foliant. ki jc pod naslovom oklicna kujiga P17-1759 shranjen v Nadškofijskem arhivu Ljubljana v londu "iirmrski arhiv Ljubljana - sv. Nikolaj,18 vsebuje na 186 po pisanih listih n 372 straneh kar okoli 1 200 slovenskih okli cev. Knjiga sc brez porebnega uvoda ali pojasnil začenja z 2u. avgustom 17T7 in sc spričo pomanjkanja prostora končuje na zadnji stram z 21. februarjem 17 Joannes PirStenßutech Ledig pürier ¡tut pixer\ßiijter21 na Sta reut tergo ¡st: >(iame Jungfrau Luzia ranzigu Signmnda Melk na-ja Sakonsko HzMer \ia plazzo ttlajousjhah •{ßushbe hm ist: hhxtlle. = ?0. ¡Fnyjg Andreas Meditsh vdouz, na /v g i [fst: ufame Jungfrau Muvia\n\o G: Juan. Miebbia Rainwalda ¡nivgavia htu nutllarja Sakousjkc bz.ber\\a K ru flute Camre IJst: Hualle. /str 2/: ¡727 September = 20. mjtts: Lorenz, Miebelitsh Ledig en Kam pelmachcYn n roß nie gaj'se Iji. n/iinie Jungfrau Mizzo Jacoba obalanarja Scikovjsko hz.ber nbe-htko Iß. Huallc = 22. huius: Mathias Redl ledig' e.n Kollavski ¡jscl! Sa Capucnia -\e iJSt: usame Mizzo vauzheya Audrea Shkoffczxi Sakonsko hzer popre\ tud] Ca!)ucinavie sedei .vime/ pifsaneb vi -alt isft KU. = 28. /ni/n.v: Slalitni G: Joannes Ludwig Vrbau- 2(1 S;iil-r- üiiscll = vrvarski pomočnik 21 Kamnik 21 Jungfrau = G< »spini. 24 Zwülfer = ilvnn.-^lnik. meMni not^nji svetnik, člun 12-ébn-skega ihllMiBh notranjcgM svcla. 2 P'tri. Dominus - gospoü. liüuhsciischifrtcr = puïkar. KumpcItnacliirglavniku. 138 U nrbivsV'ti fondov i» zbirk Mi.IIVl XXII ES zil Vilo i'Z en Mediana1' Uohtar u Novem M rji i isji: usatne Gospodi zbuu Ca t ha ri no T ha resi o rat tihemu Slahtne^a G: Ferdinanda Frn\a von FrryderrJcUit Sakonsko hzer, zhejh Slui/iarski ii i oft irjt. D: P; Ootobcr. = JI In t jus: Adam Nirtrer vdouz 'iti Spodneb Pol lana h isft, usaine Ltiett) ritttzhe^a Marca Hvrkcta Sakonsko hzer, v k rakove nt i,\fl. R;l. = Eodem Micha Slterjou Ledix en Ze^lar2^ vier norim Ifst trsamc Jero ranziga franccta Man-^ujber/a Sakot\Jsko hzher lud vternorim fjst. Hualle. = Eodem: D.* Sabbas R[fer pnr^er mu Wfi.v-X[fko Hzhcr v jhijhbe per Shlahu itn G: Mar zrnat o m Herrn ¿ii/f?/i34 Ifst, Hualle - Eodem. Andrei Well izb vdonz, en Sidarske gsc.U pred Sla remi Nunami !jr,f ¡(/same Ahuiko ranzii,a Micha Brc/sarja Sakonsko Hzher pred SUpitanfknu tu ostani Ist. Hualle. = 7(V. G: Jacob Torfhiz, vdonz. \ntry,c>' Um Um z.harskc rnoi.Ue.r Srutei pi/sanih vrat fjst: ¡ißarnc froro Maria Rasolto od rmrz.ii;'- Wcfsarski yscll na Pifsanch vratteh isft: usarire Jungfrau Mario G: Juria Laboe bori a barbaru. inu MeJsarskifja Moistra Sakonsko hzer, tudi na p'fsaneh vraltr.h isft. Kil. = 25. V (¡soku roienu inu ^nadHri* Gospud Carl Joseph LBValrajo ■ Ledii; tut/ht zhqfütc Uuultscbaffte. Peyftz.er rrnorau{/lie. Ifst: ¡(/'same v i/sok ii rojeno ^nadi.ro grajjtno Gospodi'hrro rar r zi.¡i o Vifsokn rojenico ^nadlirika Graß a Wolf] Waicharda Lamberti' Sokorfsko l Iz lic r na novim ter\i;o Ijst. Dt E, = 28. hrrjirs: Haus Sigmund Kroitf Uuiiij en ¡mdarfkt' &fcll poprei irhrblarri, Sdei utioriru ~ Zk(|.1cr = opekar. 111 WciUiicrbtr^iiliar. j * Vnrsladl - prcUn cslj.. LuiitKcIiafl J(lc/clni slanovi. l'allir ~ pulir. Herreng.'isNC - Gosposka Ulica. ■ls Tiivli-vcnjcni nemški kalk: HochiCbiriniT juišdijcr. Libe' banm. Hosivtr = piiscdnik; 1 jindM-liafilichcr Hcisiucr = do/.ela.i, t .ju dc/clnib slani )v. rucjio Sjst: nfaiue Jrnvo™ Vrfnh od ranzi^a G: Josc;>}ra droz padat ja uiti pru^uria imovini uiefto Sapnfheno vdovo tmtrnm mefto Ifst. Hualle. November ¡717. = 9. hujus. Anton Tonzfuzl Lee t v, en Sitlar Sunei pi/sanih vrat ifst: ¡ifatrre Nejho rariziku Marca Ja^ra Sakon/ko Hzltcr rdite novi ^ttfii Ifst. H utile. = i5. hujus. M"llhin fuiike/jr so pri poroki ozrničeviili sktjraj siimo iinenilneže, t. ;, nosilce piemiških in drugih naslovov, visok ti uradniikih funkcij in akaOeniskili naz-vov. Nekoliko se po nazivu gospod (douiinus «Ji D.) loči_o od navadnih smrt nikov le še polnopravni, meščani, o katerih iK r- nan ■ MUi W Npr 2V. X. 173!' X 10. I7.VJ 24. 1. 17.VJ. 4(1 NÄAIJ, ŽA Ljubljana • Nikolaj, P 171X1745. P 17451770 ARHIVI XXII 1999 Izarlii, skih i o m lov in zbirk 119 poročni malici sicer prav lako praviloma nc povesta ničesar drugega. Zanje ii tem bolj za ljudi iz nižjih socialnih slojev So p-i poroki vpisovali samo najo-novnejsc osebne podatke: ime. priimek, stan, očetovo ime ah v primeru neveste -vdovc Še ime njenega prvega moža. Okli ena knjiga je tako v nasproti» s suhoparnospo poročnih matic mala zakladnica za spoznavanje mestne socialne slrukliirc. anlropnmastike, lopo n imasttkc. in delov življenjske pou oseb. "žlahtna popestritev za spoznavanje posameznikove hiogrr.fijc t*f vsekakor koriilen pripomoček gcncaloškim raziskavam. Povedano ponazarjajo predstavljeni primeri zapisa oklic£ in poroke pel i h izbranih parov. Na prvcin nie.sm jr; vsakokrat naveden slovenski oklL. na drugem pa latinski vpis v poročni manci. Oklic 1. 1. 1738: Eodcm: Titoma s Jerman \flouz prrd ¡Mmimmm per G: Stermvirtu tishhislibe. .Sdei per S: Flor ki mi ¡s/i. ii sanic Alenko ranzhcK« \Ju riti Babousheku Sukonsko bzer, Sdei tmli per S: Fh>ritmu isfi. Kil. Poroka 9 1. 1738. 9. biifus Copuhliis f/.sl/ Titoma s Jerman vidu us rimi Sponsa Sna ¡klena ioni detloraia defnncti Geotgv I!oho?{/Ju'x j)Ha le^it: /sledita p.iči in poročevalce; Okhc 31. 12. 1739; 31. huj us: Ju cul) Srnami Her ledix nt ferbarski^1 izseli na Koroshkrm ¡.s Ibttaka Dama. >ni is/l.* i {farne frtivo Gertraud od rttnzhctfi G: Barlhlnn Inkshizjia bnr&iria, mi fc.rbarski^a )no{ftra Sapu.siieno vdovo, Sa Copucir.arie is/t. hit. Porok;: 11.1. 1740: i/. fei/H.v copulatiis ext Djurninusl Jacobus Sitimi Hrr Hbcr cum Spi niso Sna DJnmhv.ii 0>r nuht (1 defhmcJto D:lomino/ Barlbotoma^o JaLiluz.il derchc.Ui Vidna.- /sledita priči in poročevalec/ OklielS. 5. 1741 /5. Mallnas Umrin^ ledig en Kersnarsh ¡j.sell poprei u ¡•"rv< > u rebri ¡/'t: Kil. Poroka 2K. 5. 1741 2H. hupis: Copulalnr, mi Mathias I/mriux liber ciiih Spon sa Sna Mar^oirla ¡/ozhevaiin derlietu vhlua. /sledila priči in poročevalec/ Oklic 10 2 1745: 10. Iiiijns: A)\fhc Stermolla l^dia ai Sidarjkc Z esc H vi; rad/h o Isl: vfanic Vtjho mizici Lorcnzo So^»rui So bonske hjier pa- G: Caspar Ktrser na/tarem lcri?o vjb{fhhe i/ni /.vi. llualle Poroka 28 2. 1745: 2 iV. huj us copulatiis c/sl/ Joannes Sierrutda i Mm- vnn- Snorsu Sna Ursnla didjhmcUi 1 m u mil v Soyer plin h^itimo /sledila priči in poročevalce/ Oklic 1.6. P46 i. h nji is: Joseph Pirslerl Udi z Shcuznrtke filtre v. oktem ist: \/tune M ar ¡mm ¡'"¡zi^i Andrea Kotsberja Sakon.sko (Izbo )m ?/. d ¡t: G Kncsenhofv Pushbe v^radishn ¡si Ihialte Poroka 20. 6. 1740: 2(M bnjin copnlatus i*/sl/ Joscphns Pre/terl /i/w »ar-)ch)-mus S: G iiir^v in Campc.slribn.s S up en »ris Ca miiiUa? cum spimsa sna Mar-vftreilia defnncti Andi \ea(\ Kotsber ji t,'a le-K.'f:/ima/ /sledita puči in poročcvalee/ Riihcr b biirvar. = uliea. 140 Iz arhivskih fondov in zb'rk ARHIVI XXII 1999 Interni značaj okliene krjige v primerjavi s sočasnima poročnima maticama se nazorno kaže v podpisih duhovnikuv-/;ipisiiv;ilc<;vI k: jih pri oklicih sestavljajo zgolj priimki njihove okraj šavc ali sploh samo i.neialke, pri porokah pa polno ime in funkcija. Praviloma jc oklicevalce par tudi poročil, čc lc ni prišlo kaj vmes iijl jc moral na njegovo mesto kot noroče valeč vskočiti duhovniški kolega. V sočasnih poročnih matičnih knjigah je poleg tega razvidno, da so nekatere pare poročali tndi duhovniki od drugod, potem ko so ¡ih oklrcali razumljivo izključne duhovniki stolne župnije Tako je zasledi'] razne tuje pcročevalcc, neredko iz vrst stolnih Kanonikov in drugih mestnih duhovnikov, nasprotno pa v 22 letih vodenja oklienc knjige vsega nekaj oklice-valccv. Skoraj celotno dobe od 1737 do ¡irede leta 1756 jc moč slediti vikarju Andreju Hvalctn s standardnim podpisom Huaile. Drugi vikar. po imenu Mihael K. ler, ki je v oklieni knjigi uporabljal okrajšavi Kil. in K. ter le izjemoma ccloten priimek, jc prav tako izpričan dolgo obdobje, in sicer do začetka leta 1752. Prcce^ ma.ij p uro v kot oba vikarja jc oklical duhovnik, podpisan v knjigr kot D. P. Ker v tem časn iz poročne k.ijigc ne poznamo duhovnika z ustreznima inicialkama, D. P. pa jc poročal skoraj izključno samo "gosposke' mladnporo-čenče, gre očitno za dmg pomen okrajšave. Kot D. P. podpis se poiavlja od začetka knjige vse do srede leta 1758 seje podpihoval vsakokratni stolni žnpniK (dominus ¡h:rochns), pit čemer je sprva jrcčfti tudi podpisa: Paroch. in D: Puro-chus, Zunnik si jc samoumevno vseskozi pridrževal pravico okliecvarja imcnitncjših oseb, glavnina okliccv in porok pa jc odpadla na oba vikarja. Killcrju jc leta 1752 zamenjal vikar Simon Rcieh s standardnim podpisom Rciclu Hvalcla pa štiri leta pozneje Jožef Dudič, v oklieni knjigi označen kot Duditsch. Njuni imeni se nato izmenjajo pojavljata do konea obrav navano knjige. Vsaj pet različnih oklicevalecv, kelikor je podpisov v knjigi, je jezikovni podobi zapisov razumljivo dajalo neko osebno noto. Ob pomanjkanji! trdnega sloven:;ke¿¿l krjižnega standarda jc vsiik z¿lpisova¡ nekoliko po svoje, tako dcr.imo isti duhovnik v stcm Inevu k to besedo na dva ali celo več načinov.43 Nekatere ponav ljajoče se besede in sklanjatve so nadalje tipične samo /a določenega zapisovalca. Mi^dtem ko Hvale na primer piše vjamc ali ujame, uporablja Killer za i: to bt:icdo navadni -s, u.samc ter tako kot D. P prislov kraji dama v pomenu doma. P.i Dndieii jc morda najbolj specifično zapisovanje, besede gnadluv, ki jo drugi pisije gitadliv ah Biifif//») (= milostljiv, iz nem. griidig) ter Iblana za Ljubljano, ki jc pri drugih zapisovalcih Lnblanu in veliko redkeje I^biaim. Nesporne so A 11 vale je r, SL<.densin(utff\virkhcr, Ladendiener in drugi.43 Fn rabi gotice še bolj pritegne pozor nost zapisovanje pridevniških oblik, dasiravno gre povečini za slovenske pridevnike. Gotično besedilo jc v njidaljc vanju pričujočega članka v razlikovanje cd laiiničncga podčrtano: schios-scris''hi,v Mas ter, Tischl^lzke moister, cn 'diske £ejfrl!, vn Sc!ilosf(ii-.\k" t-eseJl. Posebnost 14 Npr. 20. K. 1737, II. 1(1. 1737, 17. I. 1737,30 1. 173K. 45 Ci lati pil vrstne ni redu: 2'J. 9. 17H (pivnvar). 10. 6. I75H (pisniimoSa), X. 2. 173H (irgovcf), 27. 7. 17.(K (Uvanajstnik član mitranjcga mestnega s vela), X. I I. 1738 fpridvomi .sodnik v samostanu liiMni). 21. 6. 1740 ipn/latar), 4. 11. 1755 (pn-/kitarski pumnčnik), 25. I. 1750 (knsitrar), 13 2 1741) (no-gavitar) in 19. 10. 1741 (trgovski pomočnik). ARHIVI XXII 1999 Iz urin .;kiti fondov in zbirk 141 predstavljajo zlasti besede, pisane v mešanici i beli črkopisov, pri čemer je slovenska pripona v latinici. jtc\erske hivltscluiffte. ¡jmtitsckufft-oherherritr rja, Stattriliterjo, ati.tclilokarja. /jiuiltitiarf^hcillo. f>hrreinuehntrria - er besede, kier je v gotici samo det: l.cz.cttarske moist*r, Capi-.il-uaiisifi, en ¡Miuitr--halft Poti] per C: Lmibci^iscft Stullmnislro. \ser /.../ Kria^s Cauit-jktno.^ Podobno srečamo v gotici kombinirano nemško-slovensko besedilo: ijindtsrlutfltc 11J Pi vsizrr iti Hetrn vaftrn oziroma nekoliko dmgačnc mešanico: Kevf; Pi.\rtt»i»ist<>r tint ¡a vaiTGicteSr Cele besedne zveze v nemščin .n gotiei so nadvse redke, zvečine uporabljene za poinic ne vanje pokliecv in funkcij, ki se zaradi nialo-številnesti še niso prilscodili slovenskemu iiicsn m se adaptirali na slovensko besedišče in sklad njo: k i\e>!ichcr fnrliiiaiHaiisscIunidt. kii^erlidi i7idl kliniki: s -IfijT Venvahrer, rathsoftlcLcr 1 vt Flrisdtkrei-ar Cnfsir: fCmft. Spiral iiumtijurtiir privilcfjirtcr Claflpchneiiler ;i»<7 Sptev!»uich*r. pev Kcvil S ran ki t rti Mauth uit Vrrltrnke, po dobno kot male rabljene besede npr. raiifvriiiT ali rendtnuuster. Izbiri nemških konstrukcij (m godec"* je v navedenih primerih razumlji"o bc irovala -.adrega, kako približati pojem slover skar™ poslušalstvu, kar se odraža utd: v drugih nemškib besedmh zvezah, čeluu prai ib z latinskimi črkami, denimo: ¡Mmitsvizdanrnshcr Lxpeilttnrr* Pri nekaterih poimenovanjih gr~ nasprotno za zavestno uporabo nemščine, ker je ženin izhaial i/ nemškega jezikovnega riroslora in ni bil vešč slovenščine. Lcopok' Nusdorfcr i: Naborjela v Kanalski dolini (danes Molhorgelto) je bil denimo izjemoma oklican z besedilni " f; ebiirt i f; ?n Mdrhnrsett Vr- -r htsariperv" 49 Janez Ncpoi iuk Crontbalcr in njegov; zvo-ljcnka, oV . s Švabskcga, pa takile: "eiu Sclutiir-mek ytf elt poprf! ttltibhuii sila v Kivskl prejemnik). 22. II. 1755 (mediCarski H«j<.wr), S. |l I7S0 'kupeinik). 5. 9. 17 SO (stannvski set), fi. 4. 1752 (nadkonjjr). 3. 6. 1753 (vojni komisar). 47 13. 4. 175K idcícian v Gnspnsli ulici). 1(1. 4. 173« (cesan-kl puškar). 4íi 11.2. 173« (vkednmski ekspedilur} 49 30.5. i 744. 7. V. 175.1. 51 IV vrsinei.1 redu: 4. 1. 171ti, 7.9. 1753,4 1. I73K. 7.9. 175.1. k. n. r73ti. praksi vpisali v gotici nekaj plemiških naslovov, kakor: Zoifx i'/on/ '•(¡¡stein. Kappur, v!on! PicJdsJain. Flori.utzizh »v>» G.ricufrldt. H infrie i' Hildenhciiti^?2 ZanMni\r je zapis slovenskega t opon ima t^rnomolj v gatici in /. nemškim .menom Tseherncmbl, vendar s slovenskim mejnikom ('): vtsclierncmblc.53 Če lahko o rabi gotice in nemških besednih zve/, govorimo kot o izjemah, jc okliena knjiga naspmtno polna v kranjsko slovenščino adnpli ranili izrazov nemškega izvora. Stopnja adapta cije posameznega pojma, nd ra ženil v pregibnosti in glasovni prdagoditvi. jc bila odvisna predvsem od pogostosti rabe. Splošno razširjeno besedje, zlasl obrtniške oznake (npr. tisltler), je tako izpn čano tudi v pridevniški obliki (tishíerski ¡;efe¡!}, medtem ko so za redkejša poimenovanja rabili izvorne nemške sestavljenke (Nadie rgefcH). Analogna je dublela tua(i)ster ¡nujsier: prvo različico jc zasledili v sestavljenkah, drugo p^ pri velik: večir pumerov, medem ko se rokodelski pomočniki dosledno imenujejo gescU, fsel! ipd. Najpogosteje rabljeni adaptirani izrazi zadevajo sicer posameznikov slan in družbeni položaj. Noprcgibna ostaja beseda ¡erfi&Ueílex v pomenu samski/samska, kakor ajdi Ji utiran, praviloma v gotici zapr.;ana sopomenka z? samico,54 morda v originalnem črkopisu kol odraz neživega lujk? v slovenskem mestnem govoru. Nasprotno jc v alternativi z gospo zasledili v vseh sklonih /.raz fra per P P. Savt t a ti? h. bitjo P P di/atl-eratnu}9 če ízv/amjmo zvečine modernejše bc sede posvetnega področja, kot so: advocar, i/ifiíiii/«(.'í»/" ali fabrica. í2 I'd vrsincm rcilu: IK. 3. 1753 2fi. i. 1747, I. 2- I71S. 29. ti. 1739. 3 24. 7. 1749 * I /je mu mu je besctla 4 «. 17 5.1 sk I a n ¡a n a v se sla v I je n k i Cunmt Sj^Eiv^ (kninorna sluíkinja). ' Npr. "ranc^ fraila Anna Magdalena Sívi/nuca* v slovenski prisegi. /.irisan! II. 12. 1734 (AKS, Collcctanea. fase. K, Tesla-nventi.Šivie Anu Magilalena). ■ 1.1 1749. IK. 10. 174IJ. 2.9.174/. 5r>r seri ha, Crain- Soxo l)i"j(h>nsi - Car i nt hi vi'is Grcij'fcnbiir^casis, n a t/is h>th:i rin^ia'' in Ci vi ta te Nahar)t i h jc namreč podčrtal, vsekakor predvsem zalo, da jc pri branju opaz.il mesto, ki ga jc bilo treba m Koži a "po kranjsko". Takega opozorila na zapiis v neživem jeziku ni potreboval pn splošno razširjenih latinskih kralieab: S. (sanelns, s vel i), F.!} (patri), !). (domini is, gospod;, /„/J. (liber baron), pa ludi ne pn okrajšavah pogosto rabljenih nemških in adaptiranih besed: Keys./ crlich/. ^naai.Av/. i/on/ ter slovenske začetnice G. (gospod|gospa). Kot rečeno, jc obravnavana ok'icna [njiga v primerjavi s sočasnimi, starejšimi m mlajšimi matičnimi knjigami veliko bogatejši vir mvstne in druge tGpoiiiuiinstikc. vrh vsega zapisane v živih sf o venski h oblikah. Ker raziskovalci ljubljanskem mesinega imenoslovja knjige niso poznali, jc lem večja verjetnost, da so v njtj tudi dosle' še neznani ali v slovenščini Šc nc dokuincnl-rani niikrolopoiumi. lJrav lako utegne bili knjiga vir najstarejših .slovenskih omemb drugih krajev, sosesk in župnij. V pričujočem prispevku se poJroeja mcslne toponomaslikc samo dotaknem, v okviru preučevanja starejše ''iiblj-inskc zgodovine ii1 imenoslovja pa bi vsekakor zaslužilo Icineijilejšo obravnavo. Zanimiva so denimo poimenovanja nekaterih pomembnejših mestnih stavb, daljši opisni inikroloponinn ali ugotovitev, da imajo nek-itcri deli mesta vedno samo nemško ime. Čc se najprej ponindimo pri t. i. fevdalnih poslopjih - gradovdi m dvorcih, je treba poudariti, da je v slovenskem imenoslovju obstajal en sam 3'1 siccr listi na Grajskem In i hi i. en gvardi faldat 'mu Ljf-eitler na grada (11. II. 1741); pod gradom na judlaiutli (¿7. 6. ¡739); na podana!, \r>a Gradom (11.4. i739). Vieedomovo poslopje na levem bregu Ljublja ' l*riiii. /bsli Vl.nili' ValeniiO. ZpMliivin.-i ljubljanskih fiifilll imen. Ljubljana 1WJ. H K 21; Jnsiji Mal Siar;i l.jnMfrjfn in njeni ljudje. Kult.....11/^1 iduvinsU iipis. Ijtinljana l'JS7, sir. IK7- l'J4. Na |imkvclju Mecauni laku jituil (/i/i.m /7n-iuniiiifii n .ivn/m fiiirfn 2.1. f- 17.17; mi Wm(im jk'nith • 5. 1. 1751) km jir.išiinn (n A'viiiiir n Fiv.tfctflf. n .Sii/ii/hkiai hoffii (18, 6. 174 5) ler turjaški knežji dvorec v Gradišču z dvema imenoma - i i rilo v oziroma turjaški bof: a T"rjoskun hoffii (6. 12. 1742). r tvrjashkmi hoffa (1 I. 1744) puprri ifirjht Avn^pcrgaviin hoffo (16. 6. 1742); i- jBw//> (mati Aversper^a hoffa (6. 10. 1742). v Furjhiov -m hoffe (2¡3. 6. 175^ \ fi rs I ¡t tni m hoffa (22. 9. 1753). i> / 'ershtotuua llojfa (7. 5. 17.57). irrjojhkini hoffa (3. 1 1756). Tud' bližnje Križanke, posest nemškega viteškega reda. so izpričane v dveh variantah: akrilhcukrh (1.5. 11. 1737) in pred Knsliauia (2. 8. 1738). 'z. česar j s nastala pridevniška oblika ki r/anskt r Krishcnske gajie (10. ii. 1742). Od drugih pomembnih poslopij naj na prvem meslu omenim deželno hišo - lontovž: a hmd-lauslic (1. 2. 1738). pred I/m to» sliam (9. 2. 1744), hI i t Chuifsarzc. (20. 9. P54). Idisa teh N«\vh ^ ■in"5 (1.2. i. P41). Fi a nč iskani soipolcg lega dali še ime ulici in mestnim vratom: a hnmaskanarski xoj.lt (15. I/ nem. linlthnnp; prim. Valeucii.-, n. il.,sli. 3(1. ^ pnCeii 11 in le v:t je/uitt (jc/iiharji). Oie /a klarne; napi;, .Viiiiniif A'iiiiiiiim"' jc namreč m.id pnKiBftifl "/imfii.C C/m (/¡irriniii~. ^ Uršulinke | nicdilieftiM ARHlVi XXII 1999 t . yiitivskil) fomlov in zbirk 143 5. P41), na francislikanarskeh uratteli (23. 1. 1740). Redkokdaj sc srečamo Indi z besedo cerkcv - S. Nkolausa zcrkne (5. I 1750), ki jd nadomeščajo veliko bolj udomačeni palroeniji: per S. Nicolauso (1 1. 1756), v Shendkiauslw (1. 6 1755), per S- Uoriann (29. 8. 1738). Škofijski dvorce, domovanje ljubljanskega kr^zoškofa (Jirfhla inu shkofji na/Iti g a - 19. 1. 1750), sc dosledno navaja z imenom častitljive starosti: i>/ Shkofjije (6. 5. 1741). IVLd poročcnci obravnavanega obdobja jo bilo tudi nekaj delavcev iz ljubljanskih mami-faktur, največ iz svilarnc v lasti trgovca Jerneja Čebula. Obrat jc začel delovati kakšno desetletje pred začetkom vodenja oklicnega registra in je zaprl vrata po leni 1754. Prva omemba v okibni knjigi ga imenuje: na Fabrike n Gradishe (20. 9 173«), jieer pa po lastniku: ii Zbebidave fahrige (3. 11. 1738) in po proizvodr i: is fhidarie fabrike (29. 7. 1741>. Precej manjkrat se omenja stanovska siiKiiarna, ki jc prešla žc leta 1747 v zasebne roke: na Lmdtshafftne fabrike (26. 5. 1744, 8. 7. n47).6" Tedanja Ljubljana koi vse kaže n: poznala pojma ulice/ulica ali pa ta vsaj ni bil običajen za pemensko natančno opredeljeno mestno raso. Vpliv nemškega izraza sc očitno odraža že na izvirnem načinu zapisa z os'.rini ß. tako danimo: uhrenovi v aß i (9. 11. 1737), u Shprtauske kaßi (30. 1. fo391 Krishenskc gafk (10. E 1742), k on z rrjhne ga (k (19. 1. 1738). v. Jtidopfkc gafie (8. K* 1738» vlingoukitn gaßt (13. 4. 17®)) u franeiskanarsk gaßi (8. 5. 1751), w: Sallentin i!arjo\t gafieG1 (24. 1. 1750). Pri tem jc Ircba posebej opozorili na icnomcn Gosposke lihi ki sojo vedno pisali v neniščin. in gotici: ir lh rti gaßen (13 10. 1737, 23. 8. '739), in Hrrrngaßsn 1. 2 1738); irr Herrn Gaßen (o. 10. ¡75» Postavlja sc vprašanje, ali jc bilo ime rčsničiH tako domače in znano vsemn mcsmcmi' ži vi in, da le lo za ulico sploh ni potrebovalo slovenske nslrc/.nicc.6ii Nasprotno sc v oklicih vedno na vaja "Kri žensk a pasa" in le cnkiai izicir.oma njene nemško ime v gotici: [| der Teytscba, gaßen (8. 6. 1748). Tre«ji primer nemškega mikrnto-pfofiijS jc Novi svcl v kapncii.skcm predmestju, ,iisan izmenoma v lau niči Ney \V"h (174 17' 1) in gotici na Ne.vwe.lt (12. 1. '753). 'rav tako je opaziti neko posebnost pr lr;h ljubljanskih trgih Slovenski naziv trg jc bil v rabi samo pri obeh stranskih Lrgil - Starem n Novem, ni ftarem tcrgit pred /temo (10. 6. 66 literaturo o obeh ohralih gl. v Joie Žoniar, Ljubljana v .ti. ... v prvi piilnvici It' m ilc lju: Zgodovina Ljubljane, hispevki /a numoiiianjd. LjuMj;ma iyK4.sH. 15U. 61 Oeli loli^iji imena d;in;išrijc Salcndiove ulice pri m. V;ilcnčic\ n. dJ sir. Ki. 6K Po liikanem ni/jUasu i/ leta 1 7K7. prvem ui 'dnem d'.k ume mu / ulično n/tlolilvijn. je imela KgOlifesc slovensko UM e/-nieo Fistanska ¿u^n po Mili duscllelja prej ra/pCčcncm vi J domskem umJu ■ Fišumiji (Valcilčič. n. il.. str. 26). 1740); na Starem tergo (19. 11. I753), na starino Ter ga (21 10. 1758), na novim tergo (18. 1. 1741), na novem terga (20. 1 1753) Današnji mestni trg jc nasprotno ves čas samo plač: na plazzn (25.10 L-738J na piazza (24 9. 1740), is plaza ti gaßi (17. 1. 1741), na plažo biiso 'jdiourMa (2.3 6. 1753). Fol eg velikega Števila slnžineadi, pri kateri so navedli ime gospodarja, so dnhovniki za lažjo identifikacijo manj znanih oseb veasdi zapihali tut podatek, v Čigavi hrši ta oseba prebiva, npr.: Sedei v Graff Igrati Ane rs per g hißia (20. 1. 1753), na Bregu v Bisentiuiiove hi/he (2.3. 5. 1756) Draxhr.iki Gefj"! Sa PP. Capiieiiwrie v Gladikove hishe (2? 5. 1757), Briefträger v flüern Wirt ovc Hißie Sa P. P Capucinarjc (10. 6. 1758), Med hišami jc zaslediti nekatere v lasti mesta, kakor denimo v teh primerih Waht maisler s Ibhine v Mestni hißie s ran m Novica Sydaina (1. 1C. 1757), gmein me -Jni vosnig na crista v gmein Me.ft ne. hi/he (28 1.1758). Iz. obzidanega mestnega jedra sla r i d mg i breg Ljubljanice vodila 'pitalski in Šnštarski moEt: pred Shpitapßem mc.Uatn (13 10. 1737), na Shuslcrskiuiu moftu (20. 7 1749), zadnji k Novemu trgu, L ga jc prav tako obdajalo mestno obzidje. Le-lega sprieße ok lična knjiga največkrat z unenom ulicc Za Zidom: Sa Sidam (7. 7 1741), Sa sidan (5. 1 1754), sicer pa na drugih mestih kol "zidanje": blifo Novi ga Sidania (18) 1 i. 1752), per S. Nico lau.w vfuta.uo (1. 1 1756). Razmeroma pogosto sc omenjajo mestna vrala: E'j vod neb vrat (22. 5. 1740), na francislikanarskeh uralteh (23. 1. 1740), /'unci knshanskelt vrat! (15. 2. ]738\ na piOanih v rat ali (21. 6. 1738), fimci pifian;h vra ' (29. 1. 1752), Suuei Shpitausbdi "rat (23. 2. '754). OnKrai vrat so sc začenjala predmestja, /veČine imenovana samo z lastnim imenom - u g radish? (6 8 !741>, i' ternovim (10. 1. P38), upnikovim (18. 1. 1738), naSpodneh »olianah (J 3. 4 1738), rta pol lan a h (29 6. 1741), siccr pa z nemškim izrazom Forštaf na forshtat (2,0, 9. 1738) na Porjhtatc (21. 8. 3740). na forshtati (27. 4. 1748), najarshtata (2 5. 1750) Tu seje mestna toponomaslika Indi dokončno izgubila v pode-žc:sk. Njeni zadnji izrastki so segali do primestnih pristav, za katere ooznamo dvojnost slovcnsko-nctnškega poimenovanja: na Kitjhen- mejtne pristave na Ceste '19. 1. 1755). O pisavi m poimenovanju drugdi krajev in dczcl velja splošna ugotovitev, da so loponimi s ,s ki venskega ciničnega ozemlja in njihovega obrobja dosledno slovenski (npr na k or os h he m is Bel Lika Dama ■ 31. 12. 1739, ubellkouzetft na konfhkim - 3. 8 1754, n '/.hrUouzhc 18. 6. 1738, /z Ter/te • 9 5. 1738) ali vsaj prilagojeni m Veliko vet. 144 Iz arhiv: ¡kiii londov in zhirk AR H IVI XXII 1999 slovenski izgovorjavi (n EhrenlutuxiPu na Steyerskim 18. 10. P49), če ne upoštevamo italijanskega imena za Koper (Sa Capo Istno doma - 6. 4 1738) i:i nemškega /a Nabor ■ jct/Malborgcllo v Kanalsk: do'in- (z» Morbiir^ett 30. 5 1744) Fnako velja tudi za večino hrvaških krajev, izvzemši zopet nekatere primorske (Connal, Bnccari).71 Prav tako so dosledno uporabUali slovenska imena za sosednje dežele: no Štajerskim (25. 1. 1738), no Ko rostikeni is Bel loka Dama (31. 12 1739), na Hrovashkcm (20. II 1739), imena oddaljenejših pa tako kot imena tamkajšnjih mest zapisovali razhčno: H Payrskc desheHc (28. 6. 1743), is Estraiherske Dcshclle (7 yj 1755), vscbivabske. Dnshcile v niesto Kat'fjheyern (7. 9. 1753), te t; a K rab ju ga Mesta Londek is ¡menam (24. 5. 1758), za Lieiichtenberfl in drr obernpfalz (5 1. 1750), uebohre» z.» A'»pfstein hi Tyroll (2. 9. P47), m Mahren in IPiftlcin Pjarr (22. 10. 1746), in Pola na t z» qif<*i i;ebHrtit; (31. 10. 1746). Pri tem je odločalo več dejavnikov, predvsem stopnji1 poznavanja kraja/dežele ter izbira jezika nemščine oziroma slovenščine, kot rc čeno pogosto z namenom, da bi oklic razumela trdi oklica na tnji. oseha. Slovenska so ostajala splošno znana poimenovanja večjih mest v habrburških dednih deželah, denimo ti ti Danci (24. 5. 1738), n Dmicju (10, 10. 1743), n ;radz.n (30. 5. 1 74?) ali u nemškem Oral,o (?< 9 i /56). Knuga ima v vsebinskem pogledu nesporno največjo težo kot dokument .socialne Klriiktnre, podane v živem ljudskem jeziki: kranjskega glavnega mesta. Posameznikov družbeni položaj ni izražen samo s pokheno dejavnostjo in more bitnim statusnim naslovom, temveč v nič manjši meri z bivališčem in z. osebnim imenom, zapisanim v obliki, kakršna je bila zanj običajna ali v vsakdani rabi vsa i najpogostejša Skupek vseh navedb nam osebo pribhža veli ko boli plastično kol razmeroma mrtva črka na papirju forma lisučnih, vsebinsko suhih latinski i župnijski:] maličnMi knjig ali nemških uradnih seznamov mest iih poklicev. Bralčcvo pozornost najprej pritegnejo nuČiui naslavljanj!« kot navzven prepoznavno zna me ni'; socialnega razlikovanja, navedeno pogosto na prvem mestu prid imenom in drugim osebnimi podatki, Slovensko naslavljanji jc posebnost za radi jezika, sicer pa zvesta preslikava nemškega, izražena v slovenščini s pomočjo kalkov in ob pomanjkanju lc-lch z adaptiranimi nemeznii. Lestvica vrednostnih oznak se v bistvu začenja pii osebah brez. kakršn.h kol statusnih, pridevkov, denimo: ^doitz en Mi/ Valitar (6. 6. 1739), m Simona rs ki i;sell (8. 5. 1751) ali ranit i;a Micl 7f. Pi.danza Ukoijko Hzcr (¿. I 1738). Navzgor vodi pol prek stopnje go">p'idov in gospa, ki sc začenja že pri nižjem uradništvu - G: Ehrenliauscn/rrnav } Kiimjai pri Pulju in Hakir v Ki-amerikcm /ativu. /N.N./ cn Shribctr itn Apolte (19 3. 1753), G: /N.N./ rc^istraturs; adjun-:t per nafhc zJia/tite rcpra^sentantshojfte na /tarent ter^o (23. 2 1753) - in imcmlncjših trgovskih pomočnikih-Gosjmd /N.N./ en Ltaatdicncr na plazzp (19. 10. 174)) 1er nadaljnjj pri polnopravnih meščanih, pn kutcrih jc ''gosposki ' nazi / obvezen: G: /N.NJ purger ntn handshnclmiacher vro/hne gajie (17 6. 1741), fravo Vrjuio od ran žiga G: /N.N.t podarja 'mû pargar' i tatovi nt mefto (28 10. P3 7). Starejši adaptirani nemcizem žlahtni/žlahtna pomeni višjo stopnjo socialne lcstvice, ki pa ni nujno povezana s plemiškimi osebanu in naslovi. Žlahtni je slej ko prej vsak nemški EJIcr Hcrr", uporabljan precej poijtibno, tako neredko tudi za uglcdnejšc meščane, imovitcžc, svetne izobra žcnce, častnike m višje neptemiško nradn:šlvo: Sblahtn' G: /N. N./ vdoui ime zwolifer (27. 7. 1738), Stabilisa G: /N. N./ Oberstac Camrena Sakonsko hzer n« plavi (21. 1. 1741), Slahtni G: /N N./ et i Cejsarski pravi and t Conur.fsari n Ro Mi n i na llnmtshkcnt (20. 11 11^9),'Slahtni Gos/>xd /N, N./ m Medicinac Dohtar bi is» No rh Nnn (i4. 5. ¡738), Slahtni G: /N. N./ od /Ji([ftiti^o Regimenta Generala Vod Sh^rzlvjr en Obe-rLeuttoifoidt s Carloiizha dama (L 1. 1752), per Shlachtnimo Gofpodn Poftma{ftro v piht/Iibc (2.3.5. 17.*i0), /h la hI ne Gcsp'jd /N NJ O {/sorske Banke G{/sic v ijddani (.3. 6. 1758). M'*d "žlahtnimi" gospoci jc malo takih, ki so se mogli ;zkaza'i s plemiški ni ji^tininnij če pa žc, jc šlo največkn,1. za komaj pridobljeno plemiško diplomo. "Zlahl li" so popicmenitcnci oziroma nižje plemstvo, pij kalerem tudi zalo ni zadržkov, da se ne bi poročalo z neplemiškimi osebam. Tipičen primer jc znameniti botanik in naravoslovce italijanskega rodu Janez Anton Scopoli, ki jc bil 2 februarja 17S8 oklican kot ženin Ljubljančanke iz. pop temen i lene rodbine Oba mladoporočenca sla siccr pripadala "žlahtni gospodi", vendar s pomenljivo razliko v predlogu "von", ki ga ic nosila samo nevesta' "Sblalitir G: Joann Antoni S copat, ud o uz Medicina0 Dcctor p Nemške Idrie /.vi. nsamc Gospodi jsno Mario Ca t ha n no Shlahtniga G: Sebastien ta von Franchen/cld, sakonsko hzher prêt Krnimo Cantro Ist Nižje plemstvo, naslavlja no s predikatom žlahten/žlahtna, jc kajpak Uremclo po zakonskih tovariših \i.šjcga ranga, ki jim jc šel naziv gnudljiv/gnadljiva. Takšen mešani "žlahtno gnadljivi" par so nili starši barona Žige Zoisa. Stolni župnik (D. P.) pri sv Nikolaju uh jc 28. januar"« 1747 oklical z. besedami. ".ih la ht ni Gospiul M:chael An^elus Zoifs v/on/ Edlstcm Udonz na bre^o Ist: vstane dobro rojeno Gnadlim G ospodizbno J o ha n no Ca t bari na Gnadliviya Gospnda Si^minida Kap dus v/on/ P'chlstein obere'ninchnierja Sakonsko Gos-podizjmo !!zh<>r na bi'i;o ist." Iz nemškega gniidic prevzeti pridevnik ^nad ARHIVI XXII 1999 Iz ; .rlii /.skill londov in /.hirk 145 ijiv jc Šel praviloma lmcnilncjši plemiški gospodi in sc zalo neredko pijMja še z drugimi okrasnimi pridevniki in plemiškim Ji nazivi. Pri tem it zanimivo sprcmlj;ili kalke nemških variant na slavijanja, prepletene z scMptiranifii ocscdr.mi, in pojave (ne)pxgibanja plemiških naslovov, kot so: baron, grof in knez skunaj z Ženskim: oblikami. Samo gnadijivc sc navadno imenujejo plemiške osebe, o k.iterih govor, knjiga po sredno: per gnad!: C Baron iVon/ Ekhn (lit 1. 17^8). per vnad!. G: Barono J Jo H "ist ein Gl. 1. 1738); per gnad! Gospe Baron Evberze (?n. 5. 1744), per gnad!: G raff» van Ca Haid) er g (30. 1. ■750); per gnad! ne ij Schratt cihac.h (2i. 6. 1738), per gnad! Gospt Ben meß von Ga (3. 10. 1750) grad!: fnjhta diu shkoffa uajhiga reu dt mal st er v: Shkaffiie (19 1. 1750). Kadar so sc ljudje njihovega položaja poročali, jim stol nični duhovniki nmi pozab, lr dodali k imenu polnega naslova, uobesedno prevedenega nemškega kalka- Wohl geboren - dobro ffljsnn dobrn rojeni Gnad!. G. Joseph J7regierr Von Mai en:' ledig n Tc.rfte (9. 5. 17^8>; dabnirojcniga G: Martina Frevherra hjh Aichlhnrg Sakansko hz.er n Siunpajsu blisn gorizhe (24. 10, 1739), dobrn rojeni gtwdiivi Gospnd Pet ni s de Denan o \nce banbtinan H BnccarP2 ledig (9 4, 1741). dobrn-rojeno gnad I i vo Gospo Mano Sufanno a d vnn žiga Gnad !i vi y a G: C rejce nt i a Erkner Sapufheno vdnvo (20 5. 17^8). Rdi gcborcr žlahtno rojen, dobrn, im S!a!n mi rajeni g nad levi G: Joseph Antoni Verniatti de Vcrmersfcddt (1 2. 1738), ranz.hega slahtnu roje ni ga guadlevga G: Johan Mihe! na FlorianzizJia van Grien fehlt Sakansko GaspodizJino hzer (! 2. 1738V Hoch geboren - visoko rojeni: ViJJokn roj am gnedüvi Gospnd Georg Seijnd Frcvhcr v/on/ Va!vaji>r Svideiiiskc farrc. SavtrhoM (20. 5 17381 Vifsoku rojem mu gnadlivi Go.:pud Car! Josep,i LB. Valvasor ledig (2.5 10. 1737), vifsokn rair.no g! ¡odliva graj fina Gospodi Juh, ranzige VtfsuK! rojc.niga giuidlriga Gvaffa Wulff Waf-charda Und) er ga Sakanßu Hzhcr (25. '0. 1737). vifsoku rojeni gnadUrn O: Alexander Snatliga Riinskiga ttndqftva gratf von Ave.rsp:rg vda i iz 11 A'ersk an (16. 1 174?), vi/sok um dobrn rajem gnadl. reihs^rnff G ni da v/on/ Starauherg (28. 9. 74<>). Hoch würdig visoko vredni, isoko častivredni: per vifsokn nrednimo ftiadliriKl fnslno iv ShKofjije. (6. 5. 1741), p er Vijsoh Zhassti arednemo yiadlevma fürs hi. o, shkojjn n Sbieshe (21, 2 1740) par Vifsokn m •dni-na gnadhvuno firsbto fl Shkajjije (6 5, 1741). Zlasti za visoke deželne službe je bil v rabj naslov ekscclenca (Exccüenz), k. ga stolna duhovščina spričo tujeg;: zvena zvezne niti m poskušala sk! njati: t>ev Fxcc.Henz gnadI grajj - Glavarjev nuuicsmik v liakru. Sauran Umdthanbuiiaii (18. 1. 1741 ), per Excel!. g'-aff Antonu \xni Ave rs p erg ¡MiHÎtsVerwaherin (10. 5. 1738), per Excel!: graj]' Avcrsperg [jindtiiiarscluiHo vred K re s! tenke (24. I. 1739), per Exc'j. !!: graj/ I¿mdMzdom (31. 1. 1739), zasledili pa ga je tuai v adaptirani pridevniški oblik: ExceUenv. per Excel le ni g nad I graj)', v Unnbe.vg (29. 6. 1752). Na drugi strani so mestoma tako naslavljali tudi visoko plemstvo: per FxceUenz Gnad. Graff Lepa ¡d Unnbaig na novam tergu (20. 1. 1753) in izjemoma šc kakšnega zaslužnega zobražcnca, kakor ranziga ExecH: Jhlcdituiga G: Georg: Wolffganga Shi-gnria inedi -in dohtarja (14. 4 1739). Nekaterim doktorjem medicine, predvsem pa doktorjem prava, jc šel ne glede na izvor in slan naslov "visoko učeni , in sicer po nemškem "Hocli gclehrl": Slahtm mi Vijsokn vnz.beni G: Friderirns Borauio de ¡Rosenthal! ledig en Medicinac tiobtar in Nemi gaflen (23 8 17^9), Shiluni, nn Vy'soku vnzjt znt G. Johan Anton von PifheiitaV vdo nz. J. V.7-1 Dobtar na she zbasl it e Uindtshajfti en per s es! t en Advorat (6. 4. 1738), Shlahti:i run >>fsoht vuz.beni G: /N. N./ J V. Doeluar v!ok(d4 (8. 11. 1738). Čc se šc enkrat vrnemo k najsplošnejšim oblikam naslavljanja, jc trebna opozorili da so le-te za moške manj številne kot za ženske. Pri moških srečamo ob stanovskih nznakah zakonski sin in vdovec ediuolc gospoda (gospnd, gcsinul gospod). Mestoma ga siecr nadomešča latinska okrajšava D., ki jo jc oKliccvalee pač sproti poslovenil v gospoda, nikjer pa ni zabeležen nemšk Hc.rr, čc seveda izvzamemo žc obtav-navano izpeljanko Hirrugafk.. Za ženske je nabor častnih naslovov širši, saj so se pok zakonskih hčera in (zapuščenih) vdov glasile s p-iŽniec besede: gospa (gespa), frava, gospodična i.i nemška Jnngfran. Sobcscdilo konkretnih p.iniciov spri Elije, da izbiri med sinonimoma gospa-frava 1er gospodična-Jungfrau nista botrovala naključje in poljnbnost. Med fravo in gospo o/nakama za poročeno žensko oziroma v pn meri h nevest za vdovo, jc obstajala pomenljiva razlika. Za frnvo je veljala soproga meščana ali širše človeka, ki m,i je pripadal naziv gospoda, npr, njame fravo Vrfulo od ranziga G: Jasepha droi, padarja inn pnrgaha mamin me/to Sa ¡)!>Jhcnu vdovo (,28. 10. 1737), k farne jravo Anna Mnvia od ranziga G: Joanne sa Cal Un Sopufhena 'dava na Vcrhuike (4. 1. 1738). Naziv gospa jc bil n,1 sprotno namenjen predvsem piemkmj im: vifsokn lojen" ginu i H v o Gas po graf/ho Rosalia ad 'an-fga i >{f:;okn raj et ti ga gnad! G: Eravais ca g affa v/oid La y cd s h ans Sopn.dieiia vdnvo (n. 4. i /381, per gnad!. Gospa Barauefe voi: Gal! (3, 10. r/50) îr. rcdovnieam: priitc. GG: Clanfhr-zkuy (3. 10. 1750), Johan S lah In k >>n Vifsokn vnzzhem G: Johau Anion von Pnchentell vdoitz J V. Oohtar (6. 4. 1738), Jurij sc pojavlja kol Jui'j G: Jana Labochone hurgara inu Mefsoiskigo Mol sir o (19 10. 1737) in Georg od ran¿hega G. Geoigo Eruft na W<>,ßo Kenffmana (!8 1. 17B)| Vifsoht rojem gnadhvi Gospua Georg Seifrid E rey h er r v/on/ Velvejor (20. 5. 1738). V vsaj treh osnovnih variantah jc srečali Marijo, in sicer kol Marijo Jung I ran Marij) rea-jiega G: Josephe Singa barga na un P "ka so kons ko hzx'.r (l*7. 1. 1738), Mico Mizzo od ranzige Juria Hafj'ner Sepusheno rudttvo na Ceste (15. 9. i£52ft in Mino Mino Ivanizo (7. 7, 1753). Nenazadnje je inicia p> i zapisovanju mena vlogo tudi cinična oziroma jezikovna pripadnost nosilca Man' jc opr.zna pri lujcih iz nemških dežel, kakršen jc bil Saksoncc Christian Gottlob Hehler iz Drcsdna (8. 6. 1754), bolj pa po latinskem zapisu ira-lijan:ikih imen: G: Anton f-ortimetus Valle ledig Se Capo Istr>o dama (6. 4 1738j, dob'n rojeni giuidhv: Gospnd Petrus Edix de Denan o vice lienblman v; Bucear i (9. 4. 1741). V primerjavi z današnjo ccrkvcno prakso nc-sklanjanja priimkov (npr Janezj Dolgan) je bilo oklice vanje priimkov v času Dklicnc knjige slovnično "pravilnejšc" kot danes. Le '/jčinoma namreč priimek ni dobil ustrezne končnicc, kar jc šc najjoij pogosto pi plemiških predikatih. npr. Florianzizha von Glienfehlt (1. 2. 1738) ali gi'eff: An tonn von A verspe rg (10. 5. 1738). Pri ženskih obhkah pr sinkov gre za značilnost dobe, ki nikakor jii imela današnjega ncga'ivncga prizvoka. Za nckiij samoumevnega jc namreč veljalo, da so ženskam vseh slojev pridajali k p liriku suftks -ca, ka ali -vka. Tako srečamo preprosti ženskL Ne s ko Lippeshko (13. 2. 1745) in Mino Iv(aii¿o (7. 7 1753) ali pa siuž.inčad per Gospe Bhm.shartonke i(/h(fbbe (3. 6. 17451, per gospe Grojhhtanke (20. 7. 1749), per Gospe Hojjuienzi- (23. 8. 1757), per gnedhive Gespe Ottouki (9. 8. 1757), per Gnad.. Gospe Zer-gollerze (3. 1, 1755), per gnadl. Gos¡)e fío ron Erberze (30. 5. 1744), itd. Redkost med ženskimi oblikami pri in kov je nemška končnica - in, kakor: per GVospc/ Wcitteid-illcnn (22. 5, 1748) alr; fravo Mer:o Auno Adle.shizJiht (11. 2. 1738). Tudi nespremenjena moška oblika priimka ni ravno pogosta, čc ne gre za plemiški naslov nosilke. Tako denimo zasledimo primer tuje zve nečega rodb'.rskcga imena; per Prave Pod vi sons/i vdovi (28. 5. 1747). Giedano v celoti so s področja imenoslovja v knjigi najslabše zastopani vzdevki, ki samoumevno niso sodili na pnžniec. In vendar se jim lu in tam ni üilo mogoče izogniti, če jc hotel duhovnik natančno opredelili, kje oklieani stanuje Tako jc bila 4. februarja 1741 okiicana nevesta, v službi per Prave Nemški pek o nI e srann Tranz.be. Dovolj znana po imenu in ne po priimku je monda biti tucli Nežiea, k: jc zapojlovala dekle iz okolice Turiaka, sede i par Neshcze p tet Jesnjtarr.ko S bienio v slnßibe (20. 1 1759). ARHIVI XX11 1999 1/. arhivskih for 'ov in zbirk 147 Pri domala sleherni oklicani osebi je paleg iricnr, stanu, morebitnega statusi:cga naziva n bivališča zabeležena tudi njena poki.cmi utiiiv-nast in pri nevestah, kolikor se ne preživljajo same kol služkinje, se poklie sčeta Izicmc .;o kmečki ljudje, namesto s poklican označeni s krajem izvora, ifl nekatere ženske os-be nižjega socialnega pol* zaja, za kalere jc zapihano samo [ičctovo ime. Če paleto poklicnih oznak pri irerjamo z naborom osebnih imen, jc ta s*c dosti bolj pestra in zgovorna. Prav zato ji kaže v pričujoči obravnav vira posvetiti tudi največ prostora. Poklicne dejavnosti so v nadaljevanju vsebinsko razdeli ene na skupi ne. Za vsako jc narejen izbor "tipičnih ' oziroma dovolj zgovornih primerov. Polej; poklica in pc samcznikovcgii mesta v ujnm (mojster, prmoi. nik; n uvajam bivališče in morebitni statusni flpživ (gospod, meščan) kol raz.pozir vni znamerji vrednotenja določene dejavnosti. Že na pogled so denimo očitne razlike med značilno mestnimi m predmestnimi poklici Statusni naslov daje rangi-ranju se dodatno težo. pri čemer veljr. opozoriti daje vsak meščan hkrati označen Inc. kot gospod Od vseh poklicnih oznak jc v katero koli skupino najteže uvrstiti študenta, edinega pred slavnikj svojega stanu en Študent per t'h rumu C26. 6. 1745), ki se je priženil k vdov , stanujoči Suuei pifratuh vrati. Sodeč po njiir.ih bivališčih v bližini jezuitskega kolegija je šlo kajpak za Študenta jezuitske gimnazije Med okticammi ženini in nevestami jc, gledano v celoti, relativna večina zagotovo odpadla na slnžir.čad različnih stopenj. Za -ečji del sploh ne vemo, kakšen služabniški^položaj so v določeni hiši zavzemali in kako so jih imen -val saj je v knjigi navedeno zgolj, d;i so v služf pri tem in tem gonpodn/gospe, mudil ali hiši. Tako nisem zasledil oznak: sluga,služkinja,.Uužab lica ali dekla, izjemno redek jc tudi izraz .dnzabnik za nemškega Oicnc.r. Na drugi strani jc naveden; vrsla specializiranih shižahmških nazivi. / m:d njimi tudi domačih lušnih ohrtniko''. Ob bok slnzinčadi gre končno postavili še zasebne ush:ž-hcnce v plcmisk.li lužah. Sliižinčiid in zasehui »službeno. hajduk75 = lakaj: llavdak pef g>iladll: Grajfu Franzn vati Li>■'!>€n, ushbsb ■ uu u /;. ■■„ovc ¡tatic (3. I. 1739); Mt haidnk i-.Shkoffije (20. 4. I /42V || I/m/ hajduk jc sicer znan ludi i/, sncawili m: ličnih ki ji¡;. fi. janu.irja 173.1 jc tlenim« umi I Volee. "t in hi^dukh Scrvftíís a¡iud ll'/uMmsí/mam n>imlis;nn Uinln-n /-Lanthi-mm (NÍAU. ŽA Ljubljana • sv Nikolaj. M IViK-H M p 3321. Il'incna laka; ni lic •' Plečnikovem livarju n- vSSKJ. O ¡«imimu lakaj fl. Marko Snoj. SJ| (finski ctiiJTCi shn-ar. Litihlj.ina |«W, sir. 164. O clinmlofiji |>i.m. Sknt Eli i m iluzij'-ki rjecnik hrvalsLu^a ili srpskofa jezik a, Knjigi prva A J. Z.-jicb lV7LMr. (4<). - hišni hlapce/sluga: Huiijikneh! per Excel!. K'M graff Ave.rspcrgo iMndlxhaubtman b Jlushbc na novim lergu (6 9. 17.55) nlapec: hiapez.h suneš kri shank sh umi (18. 5. 1738); bhpez na Ccvti (23. 1. 1740); blapez i.j C(i\fs(uwkim S h peki l k? (6. 8. 1746]; Hlape?. I>f'.r Sblacluniino Ga/podu Poflma(ftro iéfhtyhb% >u¡ GUnzah (23. 5 P50). kašcar: gnadl: g roj) a r/on/ Paradeijer Kasi ner na brego (17 6. 17.55). knjigovodja: G: /N.N./ hite liha l ter per S h ¡a lil G. Ca spar ¡.in uu brego, Sdei vgorszze (3. 7. 1745).^ - kočijaž* kozbiash per gnadl. G: |¡iato» Ih'niaiKin i' Erbirg yflnshbe vlahousje (18. 1. 1738); Kozina s h per gnadl G: obr{ft-wachlnielster pred GG: VrfuHnarzami (19. 2. 1753); Kozji ¡ash per Gna ,7. G. /N.N7 Knegs Co»t»'tfsario vjhtfhhe prel Apallo (24. 1, 1759). _ komorni lakaj' Camerkupia-; per gnadl: g raff Alexandra Ave rs per y i¡a brego (19. 5. 1747). - komorni strežaj: Caincrdieiwr per Excel L gruff. Aversperg lM>ullmarsch,<¡: (25. 10. 1738); Catnnwrdinncr per V. isokn '/Jmxst'h ttrethwuto gnadlevnia jurxlih " nil shkoffu n Sblcsbc (20. 2. P40); Kanirnliowr per Gnadh Graffu i >on Thum it shlcxbe (21 5. 1746). - komorna strežajkir P"r GtuuMvimo Graffo W'lulenslauio u Krtshanije Camerjun J'n v o (4. 8. 1753). kor¡an en ra¡'lk>u'h¡ p r gna di • gruff: íHagai >w S la re m lergo pred.fíuerno (3. 10. 1739). - kroj ic 1 ti lnkaj: siutidar, mi h>ka\> i; Krishanic (8. 1. 1746). kuhar: Kuhar per Excel!' graff: Anlo/iu ran Averspvrg Ixtndlsvenitdtcrin n shlushhe (10. 5. 1738); Kuhar per ExcelI graff.Anton! v Aversperg ¡utndlvcnvallario vfhjhbe (18. 2. 1740); G: /N.N./ mnndkab per lixrellcnz gnadl: gra/fSauran Laiultlumbtnuin na novim <-vgn (18. 1. 1 Ml). lakr|: I.okay per guadl. G. van Rofseti uidilushbc mi v Krishanxkc gafie (26. 1 1738); L>ka¡ per Gnadhn'e Gespe Oltouki ushius,f})¡ (9. 8. 1757). - lak i rar: G: /N N./ en Lack irer i *: Eijiant ve (29. 12. 1742). - lc'ct Jagcr per Excel I graff Lmdlvizdoni ujh(/hbc (31 ' 1739). - iiiizar; Tixcbler per hxcellaiz. gna d I graff v/on/1m 'tibcrg na no vim lergo (3 11 1753).' - i"Sai Shrdar per gnadl. G: Bar at ¡o Ha Her flair■ pred Kri(/lma Kamro (31 1 1739). prcdjjzdcc: Vorre'iler per ExceUcni gnadl. graff. i'/orjj Lamber g no novim Tcrgo (29. 6. 1 752V Vorriiler per Excel len z Giuul Graff LepofB IMmberg na novem tergu (20. 1. J'ürM = kne/.. 148 lz arhivskih 'mulov in zbirk -VRHIVI XXII 1999 - shižabn k: gartnarsKi SlilHshabniy;k pred Ker G: ZJiebitllo (14. 7. l~1Kj, en fabrizhen v rebro (3. 6 1753). Omenjena svilama je zaposlovala vsaj še dva prolila delavcev, in riccr orodjarje: Saidener Zcu^tnaher n Zh 3 bi i love fabrike u Slipetauske &afii (30. 1. 1739), Zaigniacher is jliidane fabrike ushj>e latifke }.vornc slovenske ustrez.niec, mesloma pa se je zapisovalce vendarle /nvestno odločil za nemški "mestni" izraz, d asi ravno jc' obstajal tud: slovenski, ki pa se nni pomensko n ■ zdci d o vol natančen. Tako jc žc napi ano besedo Slalar pi č"tal 111 nadomesiil s Verjuhhr (27. 6. 1740). Če zlatarstvo odštejemo, jc od skupaj 66 obni nosilo slovcnsk: izraz samo 12 obrti ali komaj dobra šestina, in sicer: klobučarska, kolarska, kovaška, krznarska, lončarska, mesarska, mhnarska, nckovska, miška, tkalska, zidarska in zvonarska, pri čemer jc o ribištvu žc ležko govoriti kot o pravi obrti. Vsi drugi obrtniški poklici se imenujejo z bolj ali manj adapthanimi izrazi, med katerimi so eni povsem nespremenjeni nemški, drugi pa žc opazno prilagojeni slovenski izgovorjavi. Opozoriti gre na še eno značilnost obrli in obrtnih oznak Določeni poklici so zastopani izključno v pred mesij m (ribič, mlinar), drugi deloma, pri čemer jc denimo pomenljiva razlika med predmestni m "šuštarjem" in mestnim "šnšlarskim mojstrom", medlem ko so nekatere specializirane hranže povsem mestne (lekarni št vo, urarstvo). V spodnjem pregledu obslo-j:čili obrtnih dejavnost so upoštevam luo obrtniki iz. drugih mest in Irgov, ker gre /a nosilce "meščansk h dejavnosti", ki so se v Ljubi j an' poročali in po poroki deloma lu tudi naselili. Mestno in predmestno rokodelstvo in obrt: barokarstvo izdelovanje barokov Barok-moehar v; Jiuloi{/ke (8. 11. 1738); liarokniaharske niaisler v Jirshtaviin hoffo (22. 9. H53); bur^er jiai Burok Maher (il. 11. 1758V - barvarstvo: hur^aria nti Ferbar.ski^a mol-fstra Sap u.t h eno Vdova Sa Capuchiarie (31 12. 1739); i>iin>er, mu farharski >iia(fter vnilfoie uorri (23. 11 1752 • čevljarstvo: Siii(ftaeske izseli ledix pe.r S I loriano (!. 8. 1739); Ino^ar /n/ Šhaftarski Moifter en Vrattar na francistikanaisken uratteh (23. 1 .740); barbar nu en per-hipieni Shirat N /prečrtano: Shuftarski Moifter/ na S ha I>jeka (22. 7. 1740);' Slu{fhtar 11: fjre.difhe (18 1 17^1). - dimniKarstvo ¡Jihian/ki^a pur ¡jo na inu rauf fan^knrherja Sakorjko Hzh"r pred Shkofjio C2S. 1. 1738V, raifenkhirar.ike vrnili! na plazzo (19. D. 1743). glavnikarstvo: Koipclmacher nro/hne (20 9. 1737); Kampehnohar.ske' Gefi-b i' Rarhene Jajie ¡mr^aria inn Kampel-iiioluuski^a M"iftra ^ap\[/heno uduvo v Poslane yafk (9. 11. 1754). 77 ARS. TüfLvijaiiski kai.^L-r /a Kranjsko KHA. L l.Vi, No. E.Ki. lit. H 7K t;i)knpni Cvvljar. ¡/ Hitu. ciii^L-kaiilicr Schuster. ARHIVI XXII 1999 Ii arhivskih fondov in zbirk I(i7 gumbarstvo: Knopfuiacber sa Sidaiii ■ pm y cria inu Knöpftttachetja Sakousko Hzjier (¿3.6.1755). - gosli Iničarstvo: Willi na Fofhiale (27. 8 1/40); buryar, tm Wirth Sa Svdaia Hl. 6. 174?)' ¡m>%m mir Wirt sraiiw Go speit Vr.rlr.ïhiarz'n. 2. 1759). - igJarsîvo: Nad 1er ski Möhler na Sla rs m tevgu ( ,4. 6. 1749)' Nadlog'.fei I ua Shabjeko C8. 6. 1754). irharslvo: purger 'mu Waisyarhar ua j'o'jbtalo (II. 10. 1737)' buvgaria mi Waiß^arharia Sakousko h: er bi ¡su tek Nord t Nun (12. 7 1741). - izdelovanje poročnih oblek (?): FriilmS, machaGesell na Shobjaku (29. 8. 1739). izdelovanje igralnih kart: Karteniaaller u ^radzn (30. 5. 1745); KarWniuaUar ua ftaretu /irj^f (IM 8. 17^0) i zde jo vanj c iatnikov (Spal i rje v)- Shpalhr wacher Sa Capuciitarji (15. .5. 1739). - jcrmenarslvcr en Remiusk. Al o i.; 1er na fia rem "teryn (26. 8. 1739); parler ÄS Renia,-jh' a (o i j) er r Kraino (5. 'C. 17o4); Rctitarske Maister v Schpitanski yaßi (5 2. 1757). k^mnoseštvo: Statuten ski s: s cl I •( hrenova yaße (8. 5. 1739); S ta a a zor Sa Capttcinin ic (25. 8. 1743); buryaria nu Shm/izarskiya Moifira Sokoiako hz'ier (5. 10. 1743). kaparslvo/kapièûrstvo; bur'ttr >tu Ca p p 7 mo nais ki moi fier ij linihum (10. S. / 74e)), Kapezharski Gesell (20. 5. 1732). kavarnarstvo: Cajfe Siedecja Sapiijheno vdtiva uhdiotiihe (Ci, 4. 1738); puWer m-Caffee Siede, Sa Sdei v; Shkoflye (M. 5. 1755). ktparslvo-podubarslvo: purger h. pllavur nu liment Ter;o (20 6 1739); "n Pildtaver pved PP August!,mite (\(\. 1. 1740). kliuCavnièaistvo: p tireur, i un sc blosse ris 'her h ¡aster (10. 5. :738); shlofiin^kt ^cll a> Sydam (3. 11. 1738); Shiosavski moi fie v Sa Sidaut H 7. 1741). klobnearstvo: k'lobuzJ«t'cki y seil im Jiareiu Teryu (9. 8. 1739) knjigovcstvo: pnechpintarske. moi fier m plazzo (17. 6. 1741)'. Puchpinbttski is Pavrski. des bel la dama od Krnbue Kamre Zhefs{28.6. 1743). kolf-stvo: Kollarski w*/I Sa Capncii (trie (22. 9. 17^7), buteur ua Kollarski Moi fier ua jorshlal (20 9.'17^8). kosilrarslvo: placer iua Zittnnefser k mois ter no Starem teryi '30. 4. 1 -45); Zhi^iefser S'a Capucine rje (29. 1 ' 2). kotlarstvo: Kupfcrschnud! tta Sla.-em Tei i>n (24. 1. 1739); knpffervchmidtwdl na flan a< eri>u (29. 10. l''41); parler imi Kupfer 79 Mnrda i/. ne». 1rric :ili Fiicn = pi Lin/. sclunidl v Kamelke^ (5. 1. 1750). - kovaslvo: Rnvaski ^sell Sa Capnciuane (3. 9. !74U); G. /N. N./ ntir^er inti ko vas like moister va Capneinarie (1 9. 1742); keiserliher fortificatioiisscluuicitK2 Lediy iu Gradishe. (30. 8 1738); fnka-ski Kovazh poprai u Pouovizhe sde.i od Kresa ua Novem teripe (27. 6. 1759). kroja; tvo: pur^er luu Sltmdarfke moister na pijJanih vratah (21 (i. ¡738); en Shnedcr ua polhmah (23. 5. 1739); en shmdaiski izseli per G. /N N./ hur^ariir tai SStnidarskoiii Moistru adrlhr /in Sa Sydam (30. 7. 1740); nerkupleu Shuidar na pollatuth (8. 6. 1754); Schnaidc.veselhta pohotnih (11. I. 1755). krovslvo:i:i en K ep pet s h u Sbkoffie Loke (22, 10. 174(1); himfbl mi Ktipez.h is plaza u xaj.it (2.5. 10. 1749); G. /N.N./ ?n Kcpez na plazzo (7, 8. 1744); bun;or, nit Keppez u parnem Hrado ua fh-etskun (12 6 1751); G: /N.N./ Kepz,a Sapu/hcno vihava vsehnabske Dnshelle r inestc kmiflbeyern (7. 9. H53). krznarstvo: Kcrsuar u Snosez.huM (3. 1. 1738); Kersnartkt ^seli poprei n Franci s-kanarski gaji i, sdei tt gradiš h i (15. 5. 1741); en ori uf<*li Kf.rsnarski mni/ter u Novem mefti na Starem termit u dellu (',2. 3. 1743); Kersnarjke inoiftcr nit plazzo (19. 3. 1753). lekarništvo: Apotekar na Starem termit (1. I. J 740); Apotekarsh xafell Sn sider (5. 1. 1754); zflastit o. Steverske Umdtschaffte^ A poteča rja Sakoi{/ko HJier (11. 10. 173"' lončarstvo: !a>nz.harfke poseli urojhue ^afle (25. 10. 1738); piir^ar fini Lonzharske Moifter pot Grudam (15. It :?54). - majobkaistvo: pur^er um M a tolkai vter novim (21.5. 1746). - ir,cdič;irstvo. p nr'etc SLijciski ik/.elni stimnvi. 150 Iz arhivskih fondov in zb'rk ARHIVI XXII 1999 - mlinar.slvo: M al nur na pola) taci t ti G: for-schlecintartoitio umi no (5. 1. 1738); en Mal-uarv Kolesie (25. 1. 1742). nogavičarslvo: Stnoitffsirikarske ysell popre.i na Ditnei sedej uro s I me gaße (24. i. 1738^; burmria, rtu Strttntjjsirikar.skip,a t no i sira (24. J73S) nožai.stvo: parier um Me/serschiiiidt na kni/nti Kamre (4. 7 1744}; Meßer selmiid i«¡on:, na Starem ter^o (19. 11. 1753); bm fttfiti um Mißserslnmda v L'tblaue Sakonsko Fzlier{28. 9. 1756). opek a rs Ivo: z.e^ktf «tcrnnvtm f 1. 1. P38) /A^iarske moister v. Te mo von (13 4 1746)1 •igar v 7eriiovem /N N./ - zei^la rta Salonske hzerisScInsle (25. 8. 1753). orglarstvo - zdelovanje orgel: Ori;liiiaciier v Krtshenske i;asse (10. 4 1746) • ostrogarstve: bur^ar. nn Sporarski Maister n rebri (20. 2. 1740). - pas nr.il vo: en ^irtirski: i; e [feil na Shabj-ko (16 1. 1740): bin^ar, /it Girllcr pet PP Jcs..itarih (5. 1. 1746)1 bur^er nit girllcr Mi \ftcr it Juüo-<> xaßi (22. 1 P52) - pekarstvo: Peknnske i;sel! tt shlusbe, nit isft: n Colle^nmie per P. P. Se. vit a rte h (17. 1. 17^8): ¿>(MfK«/7čj im Peka salonsko hier na poli a nah (17. 1. 1738 , Pek n Kradislte (10 ' 1751), -pnr.'iantpek" h l is o PP- bratuts'janarjoa (2 11. 1754). pilarstvo: G. /N.N./ parter ina Pjeiihauer bitjo Pijsanih vrat (11. 1. 1744); (ailhoverfki gseell n Rofni Gaßi (3. 9. 1752); parter, iitit Pfeilhauer n Roshene yaße (24. 7. P55). pivovurnišlvo; P im raje r popre i v Pj^mmi per G: Sliiindn Panuuisßru u Shivsbe (5 9. 1750); pur ver um P rprever Sa PP: Capactaerje (29. ,J. P53). - plahinrstvo: b'tryar, rut Kozcttntaher /pre- rlano:*.i/.i Meister/ v Judori xtißi (10. 8. 1748); Kozmacher vKraino (9. 8. 1752) - pletilstvo: StriiKiiarskl jseil büßt Pißaneh itmt (17. 9. 1740); Strikanki ' Mo[fter »ti ftarein termit it deliti (10. 5. 174 1); S trika rs k i Maister pred Staro Schitllt; (3. 2. 17^91. - poülikovalslvo-pleskarstvo: parier Fasße.i^1 ina Mailar blisu S; Floriane (26 10 jf53). - puškarslvo: bnr^aria intt PixenshUJtena Sakonsko Itzer per S: Florktmi (4. 1. 1738); Keys: Pi.\eiiuie;ster i,m pixvnmacber tt roß tac fieße (30. 4. P38); purgaria, tnit bichsen-sehiffteria v Welako Sakonsko hzlter (10. 11. 1753). ranocchiistvo: padnrfke ^/ali poprei nhthlatu. Sdci ttnovtia iticßo (28. 10 1737); pader v Tihenie.ntblo (4. 1. 1738); G: /N.N./ en fehl-sherer per S. Florian: (H. 11 174P-. C l'rtivianini pek /a puticoc vnjasKejia |irnviuntu. F;iltvr Fußmakr = po si i k< i vu knj. pkskor. pn/.lalar (J. An.trcas Srhmcllcr. Haycrischcs Wörtcrbuch, Erster Hand. München 1K72.str. 765). /N N./ ein Chirurgus bl'tstt Trtmzhe - G: /N.N / ¡Mtjrfiaria, tut Cinritryusa Sakonskn hzher (12. 8 1749); nuryeria i/ttt padatja Sakonsko Hilter (18. 3. 1753); padar St tu et Sbpitaitske.h vrai (23. 2. 1754). - ribistvo: ribezh vkmkoviw (12. 1. 1738). - rokavifarstvo: parier tun handslitiehniacher vroßme xaße (17. 0. 1741); D: /N.N./ h-. an Handtshuhiitfiher na Sbabjektt (23. 6. 1744); Handlsbiihniaherskt #seil tt Rosiini Ifflfi '13. 2. 1745) - sctllanuvo pürier tun Salier tut Starem tcr^n (2. 7. P40); parier um Satlennaifter v Judo ve xafie (10. 4. 1'151), Parier iittt Sattlerski Mojstcr Vtd:fims/** V Juduü.,ke CaBc (8. 4. 1752). slikarstvo: mirgtujt. ii-it tuallarja Sakonsiko lizhe.r na Kntjhne Cantrc (20. 9. 1737); Mailar per S. F'onaiiu (29. 8 1738V - sodnrstvo: intr^ar rat Pinianki Mo ist er Sa Zherne Menthe (.31. 1. 1739); pur^aria imi pintarjkt^a moifira Sakottsko Hzlier blifo PP: Auyjistiiutrjoit (18. I. 1753); Phttlutr per ita/hittto G nadle int), jint ttsakn 7Jiestitlii»o Firßno (9. 7. 1757). - ¿ponarslvo: bitryar, mt Klampfarski Mo{ftcr na franciskanerskilt vratteb (30. 12. P41); pttryana imi Klamfarsk'ya Mo(ftra Sakonskt Svmut forstate. (24. 9. 17*6). - sickkirstvo 'n oglcdalarslvo (mnnüfaktnmu): von der Kr.vf. Spi?yel nuuutjaetur privi• h giftet Gkifsein leider und Spteylnutcher vdottz ttlttblatti (4 6. 1740); Purp,er, um t>lasharski moister v Kannüko (23. 2. 1753); pttr^r am ylaßieiwk1 ißiojmit tut plazz" (20. ^ T54). suknarr.lvo: Tacluitalterski y,sell Sune.t Krts-liahskeli vrati (17. 9. 1740); tuhmoharsk't Gejsi'l v yradißi: (28. 2. 1753t - slavbarstvo: G: /N.N./ paumastra Sakonsko Hrhe.r pfutr. GG. Clarifiarzam (1. 2 1754); rathmya Gospitdo i»u Pa'.tmaftra Sakonsko hzher ol[fa GG; Clarißa <2.1. 7. 1755). stru^arstvo: D. /NJ. N,/ biir^ar, hin Draxler Sa Capacmaruisell u Krakovem (30. 5. 1750); Oraxlerski Geffel Sa PP. Capucinerie v G lad i köre bis he (29. 5 P57). - siiknoslrislvo: Titeltshcrer tta forshtati (27. 4. 1748). - lapeln stvo; per Slahtninn? G. Tapcz'nario ttsl'tßibe v Skoffie (24. 9. 1756;. - tesarstvo: CO zmtperman na Sbaojeko (19. 1. 1738); zimpenitaiiski umist er il Tentovetn (24. 6. 1752), - tkalstvo: ilkaii/ki ^seli pred Shpi!ai(/ktiti ntoßain (29. 8. 1739); bt/ryar, im Itkaaski Moifter na pißaneh vratteh <24. 7. 1740); Mkaaz na pollanah (24. 9. 175?). "" Viduus = fei. vdovcu. AKH1VIXXU i999 1: arhi ik.'i jbridcr in zbirk 151 - urarstvo nrmaherski &seU pred Fes lam i/' (30. 1. 1740); burgaria, nu IJnnaheria Sapusheno Vdovo ¡udi pred Fes tat me. (30, I. 1740) nrmolumna Starem ttrgo (9 8. 1 ">4) - usnjarstvo: lfdmr.sk, ^sell (2s. 1. 1739); ¡¡urbana, nT le dvorskima Moiftru Sakonsko h:er C2o. 8. 1739); pur^r iiut l^drernuuster na fo, shtato (2. 5. 1750). vrvarstvo: S o!¡ar na pol I anah pod C radon < (11 4. 1739); purfflE mi Sailarski Moifter na Viabieko{\. s. 1739). vrviearstvo: Sluunuadiarfke $eseU na Starem tergo (28. 8. 1741); ein Scliiainnaclier ^esell poi)rei iihiblaiii sdcl it Kaujlhruern /.../. v.vc/iirrtA.v/ii' Dushelle i mesto Kaitfjbcvem (7 9. 1753); burisarja jnn Selmonnalret w Clar{/sarze (20. 9. I 754,. kramar { čipkami. Siinti Cramar i lir nove nnfii (25. in 1738). - Kramrr - kmečki Kmeteske Kramar n trakoven, (28.9. 1750). I . ■ pomarančar- Fomarairjiar i' Krakovim (I l- 0 7^5). - nrckupče/alee: andlovez n Krishanski vafii (22. 6. 1751). - .sejemski vedeže valeč po Sen meh oklazio (25. 1. 1738); Stazunar bl{fo Noriva Sidanta (18 11.1752] Irgovee-materialist: D: /N.N./ pr.rgaria ¡nu Materialist a Sakoaski Sin (26. 4. 1755). trgovski pomočnik Stazhenarski v,seH na pa-Zli (10 1. 1738); Go.spud 'NN./ Lader diener na ¡dazw (]9. 10. P41). vii sk, mešetar vinske Me ¡h et ar i- Knsheiiske: S'aße (10. 6. 1742). Številčno so pri poročeneih in njihovih očetih man zastopani pok I i JI s področja prometa, nasprotno pa je moč našteti znatno število njihovih rosileev, še pofebei malih in velikih čolnarjev v Trnovem in Krakovcm Slovensko poimcnoi'anje je ohslajalo tuši za voznike, nosilničarji it posojevalci konj kot predstavniki "specializiranih" dejavnosti pa so označeni z izvorno nemško besedo Promel: - čolnar- malinJumiar vtemovim (10. 1. 1738), en Vel ki zhoimar n krakovim (18 1 1738). - nosilničar v lota en fefse ¡1 ra^st pod Tranzho (24 4 n5\y,iulouzenfe/sellravarvRebro (29. J. ¡757). - posojevalcu konj: en Roßlau}:her uvradishe (20. 2. 1740). - voMiK: Vosni^k n Ternovem (14. 4. 1742)-Vo/nig i' Temovem (5. 2. 1757). Od samostojnih pokliccv so tu končno še univerzitetne izobraženi možje - doktorji medicmc n prava. Stolnični duhovniki so ijihovc naslove, kolikor so mogli in znali, prilagodili poshišalčcvcniu ušesu. Dokior obojnega oniva, označen v. latinsko kratico J. V., je tako po prepozna vnos i naziva zaostajal za zdravnikom, cigar naslov seje mogel prav posrečeno pnnašiu v "do! Ho rja te arenije". Zdravniki in pravniki - Sicht ni O: W. iici)iarui (6. 6. 1739); M elit te Valil ar bUso S. b loti ana (?J) 12. P4C). 11 šlo tja Loka. t*rim. slovenski letni obračun mestnega sodnika v Ln/u /a leto 1739-1740 < S loven s£ i na v ttokuinenlih s ko/i siolctja Ljubljana 1971. .sir. .12 3.S) in priseJni obni/ce /a mr.sinc sodnike n;i Kranjskem I7M1-177I {Tctcr Kitinikar. Slovenska prise/na ohr.i/ea i/, srede lit. Molelja. Jezik in sltivsivti XIX (1973). ur. 26(1- 262). Luški mestni ¡i.vdnik je denimo med i/ilatk /abcteiit iri pet ki jih jc plačal "Meisinim Ginl/am* (SUn-enšCina v miku-mentih, str 33). mestni gode-; G: /N.N./ ptir^er ime statt-X"itfer raoitz na pollanah (25. 1. 1741). mestni komorni k per Gospud stattkamrerio vßußihe na jtktzz.o (13 4 P46). mestni komor«ikj (višji): Si abtuest G: /N.N./ Obe rs lat I Ca mre rja S'ikonsko bzer na plazit (21. 1.1741) mestni nosdnicar ^mein ni"[ftni Sej se! traper na Slmsterskimu moftu (20. 7. 1749). mcslni registrator/p sar' per G: Reitstratarju 11 Sbicsbe {26. 5. 174 .S); G: /N.N./ 'prečrtano. rat linija #ospttdal regiji ratorut Sakonsko rtzhe.r na pb.tzio (11 7. 1 r49). - /ncslni sodnik, per Sbhiht: G: Mattbiasn Cbrijsrun Staltr'ti!er?o Hslttsbbe na plazztt (25 10. 1738); per G. Sbblu. Cbnjtiano Stattrihterjo v/h(fl:be na piazzo (17. 4 1739); per S hib t D; ,'N.N./ Stattnhtariu tt Sidesbe (30.6. 1743). mestni svetnik parter t) nt rat line Gospnd r novem meji o (18. II. 17S2); ratlmi^a Gos-pnda imt shtazunarja Sakonsko Hzher biifo Krn/h ne Ca mre (14. 5. 1755); rathntga Gos-jnida a m V a n maj! ra Sakonsko hzher bi i/o GG: Clarißa (27 7. 1755). mestr svetnik in oskrbnik rti t Ime Gospnd i h ii lid)ltmski^o ničsta jie^ar biiso K nt s Iv te Kamre (l 1 7 749). mestni tehtničar/iricrilcc: G: /N.N./ statt-ivaagmaster per Kr>{ihnc Kamre (\ 0. 5. 1749); per Gospe m^ermafterze na bravn v shtfitb C7. 6. M?55). mesti, i upraviicl1 G. /N.N./ pur^e>\ inu Stattsvenvalte-r tJedii j na /;hzzo (19. 11. 1753). mcslni vozi i k vmein mestni vosu t,i; na c et ste v pw/ri Mejinc b(fhe (28. 1. 1758). mostni nar; hni^a /.../trn M ost na rtv Sakonsko Itzher i' Krmno (3. 2. 1759). stolpni čuvaj/mestni piskač, parter inu t/utr-nar ko/iz rojimo tfaße v/stan: (19. 1. 1738); b injuria, itn Tlutrnaria na V,,umit na gradit Sakonsko bzer(8.6 1748) - stražni mojster Gf.;/)w//N N./ W.ibt maister s ¡blatte v \1e.~tn bif.ie srn tun AVm^-a Sydtiina {1. 10. 1757). tržni sodnik; Mtirklricbler )': Frtmciskanttrske X(tj$c (20. 2. 1745j. uravnalcc vodnih zapornic pertn{jhavez is vodneb vrat (22. 5. 1740). vratar: barbar /N.N./ Vrtata r tut J ran eis-hkawirskelnirutteh (21. 1. 1740). V socialni strukturi Ljubljane razumljivo najbolj p.igrcsamo predstavnike dtihavniških po kliccv. SilroSiiki pač niso nastopali kol ženini in očetje oklicancev, v.elo malo p?. ,ih jc nrcerii tudi med gospodarji oklicane služinčadi. Še največ služabnikov jc izšlo s Skolljc, od nosilcev cerkvenih služb v širiem pomenu besede pa je zasledili precej mežnariev mestnih, prcdmestmli in podeželskih cerkva. ARHIVI XXII 1099 Iz arhivskih >oij> It v in zbirk 1 :ml rui .-j- ■!. .1 if..r 1 %fx» irt J- : ri SsESsSè r-j"1 — Af¡r .CtTJ r ■ j. KM i» ■ -7 ír-t^JÜ: .i.«»'«v— : /,»1 , ■ 0 W.«3 i y }' HfcíXÍ'W m Sx Okli ena knjiga stolne župnije sv. Nikolaja v Ljubljani 1737 1795, Nadškofijski trhtv Lju bljana, Župnijski arhiv Ljubljana - .vi'. Nikolaj CcTKvent sln/ne v Ljiibljiini in 11» deželi, - ¡ter Vifsaku Zhasstiurednenie gredic vato jurshtonn shkoffn tt Shlesli. (20 2. 1740). per guadl: C: Vicargciierala^ v jhifltbe na dana (24. 9. 1740). per Vifsaku 11 rednima g nad I i vb »a firshto t': 'Ibkofjijc (fi, 5. '741V - G. /N.M/ gimdl: jiijhla um sttkajja napuha reudtii:aistcr Iv Shkojjije F19. 1. 17-0). - G: /N.N./ najhc S, Nkahtma zerkne Ca; teli-nuiister na plozz.a (5, 1 175ffl. i' Novem hldfte. per G nad, mu 1 "Joku med nima G. Propshto v si i(jhbe ( 7. 1 Sacristvske Mesitar a Stuekkutshe u Skaj'fye (26. 4 1 /4*0. Saeriftijske. Me/h na r ¡>er S. Nkakmso 1» iuh(\. 1. 17%). - G: Bi Na r Sheiniklanshc ¡ntennasteiy(' na '4 1/ nc.ii. Fürst k ne/, v danem phmern kne/nšknl". Ce nemi ni vikar IjnMjanske ïknlïjc. 1)6 Imeni la.sier je pu vsej veijeiimsii >p¿iCcnk¡i /a UnienneiMer. Tak na/iv in.silcu Jo?elU Vehnven, t. \ fpil» ' Mnl- niSkemn vinlinistd. i/prKancmu leta 17M. O njem: Ja: :/. Hnllcr, Glasbena Lmclmiít pi'/ne renesanse in bamka na .Sin- S bab le ko 1st (7. 6 1755), Me Untar ukr 1Ihenkeh (! i. 1J. 1737). Me Ilu tarja per S: Chrt stopita (20. 4. 1742). M-jhnar inn ar gams t tut Igga (9, 4. 1752). D. /N.N./ i,- Sheiiiekhmshe en Shalhnaifter (2. 8 l?49).'j7 - Shullmaftev i« VazliietiP* (13. fi. 1755); selit1 Ima/: ter ¡ter S. Petra pod Wain! ta i fan t)iJ (1.6 1748). Od vscii skupin pokliccv je vojaštvo poleg kmečkih IjniT predstavljalo najbolj prehodi iiibljansko prebivalstvo. Številni nosilci vojaški a služb so bili sploh Dd drugod, pravilom;, iz Voinn kninnc, in so sc v Ljubljani samo poročili. Simio ir.csto je imelo sicer vojaško posadko nn gradu, med svojimi prcbivnlci nekr.i odsluženih vojakov, sicer pn občasno nnslanjcne vojaške enote t i. vojnega komisarja. Vojnštvo 111 vojaške slu/bc Soitdcnki Shrihar blisn Haz.hevia (4. 1. 1738) FaurU>iittc-naiidtH)1 is CarlaitzJia dama: (1.1. 1752). venskem. Ljubljana l'J7K, str. 91, y2. Gre /a Filipa Jane/a Curičarjii, ki ni bil učitelj, k m več srnini pc vn vi ldja v lelili 1741/1 7S7 O njem pri m. Hiiller n. il, str. 91 92. "MilninŠter" na Vačah pri Liliji: Šnlmiiilh lega Casa v vefini primerov splnh nisn bili učitelji, tcimvi ïupnijski pcvnvndjc. nr^anisli in eerknvniki Sv' Pi:'cr pntl ^JiK " f fJcior Otiieee na Dolenjskem. 1 K) Vnjaški pisar. ■ ni SiraJnik in piiddesemik. |{) Oilpušien. inlslu/t n vnjak. aiVnjaïki inventar. IflJ 1 "* Uaidtra, prapur l0i{ji:c)ri(, v Mlhbe pre! Apalto (24. 1. P59). Prcccj razvejana jc paleta raznega deželnega in drugega civilnega nradništva.. t';f fi i n kejo-narjev. živečih v Ljubljani. Pri poimenevanju ur;idov na deželni ravni je šlo za komaj zaznavno prilagajanje nemških izrazov slovenski izgo vorjavi, kot denimo Landtvenvaltar namesto Ijhu/i ve wait c r. Vse sestavljenke z Ijindt so sicer pregibidi,. česar ni zasledM pri poj in iH povezanih z deželnim viccdrmoin, ki jih, če ivzamemo nekajkrat izprčano ftstantiio, v k nji gi skorajdr. ni Pogostnost rabe določenih po imenovutij je zanje razumljivo rodila udi s'o-venske pridevniške oblike, kot so: landtsciiafftiv apaltar.\ki in aujhlakarski. Na drugi strani so si oklicevalei za redkejše poklicne naz've nujno morali poimigati z improvizacijami, ki jih pero ni vedno Zapisalo najbolj spretno. Za računskega umdnika in pobiralea mesnega krajcarja ji duhovnik denimo najpicj iskal slovenski izraz (Mejsarske Ca/sir), ga nato prečrtal in se vriul k izvirnemu nemškemu poimenovanju. Podobno je hotel sprva slovensko imenoval' ladijskega čuvaja, a sc mil jc zataknilo že pri; Časa rs ki na, zato je nadaljeval nemško: Kay ser lie h viu/t Ki i ni g I: Schiff Venvahrer. v v Chilli in uradniki dc/clmh stnnov dohrn, t: k S lah t an raj era G)iadlevi G. /N N./ a as h e zhaftite Landtsliaffte Pevfiz<'r] 11 a hiuilumshe"1 fl. 2. 1778), Sla htn i. wt Vi/raku vuzheui G: /N.N./ nos he zhastite landtr-clinffti en per se.s hen Advocat (C. 4. 1738). Siahltri G: /N.N./ tto.rhe zjuftite iMiultschaffie en p e rs lies h en SoMcitator u Jadov'i gaflc (24. 10. 1739). GiKalbviga Gospitda /N.N./ obereinneh-iiierja] 13 S(ikonsko Gospodizhno Ilzher tut br< 7,-J(28. 1. 1747). - G: /N.N./ nashe zhastite landt.diaffte /pic-črtano: Mrjsarske Cafsirl rathsofjia'er nut JJeischkreizer Cafiir] 14 (1 i, >> 1739). ¡Mndtsehafftoberbcrfite rja115 Sakonsko Hzher (24. 7. 1749). luiiidtshajj'tne Trubcntar u S h/>e tans ki Gujh (31. 1. 1739); Shiahtaiga Gospnda /N.N./ iMudtsehafft Trompeteria Sapnsheno vdovo Sa P P: Capucinane (23. 3. 1743). ¡jimilschaffttic Potf16 u gradtshe. (11 7 1742); Unuhschafjt Poti it Kri.shanski ga/Ji (5. 9, 1750). - G: /N.N./ lj.indishufftnega Ofjiciria Sakonsko hzer napiazu(\. 1 "1752). - Shlahtni G: /N.N./ najhe zhastite Umdt-sehaffte lu^rolist v: Shittishkmi hoffo (9. 10. 1740'). G. /N N./ na she Zba^titr. ¡Jindtschajjte Acres's t na Starem t erg a (1.2. ¡74y). ■ G. /N.N./ ¡/md'fhojftiu TP.onvartP17 v Um-tonske {4, S. 17*13). Sesltrager] 1K v Lontoufhe in llerrn gaOen (12. 8 P42V gonfeti Landsehafft pay ko r,1 |lJ v graj]': Igna h Ave rspe rga hofjo - C. /N.N/ Lnidsriuiffl paukaria Sakoasko hzjier Sa PP. t'apncinnrie (6. 10. 1742). - G': /N.N./ Landsehafft Chirargns S rain i Kntshnc Ra>nre (18 1743). Deželni lipnivitclj in de/elni maršal, - per Excel!: graf j: Antonu ^on Aversperg iMudlsvenvallsriu u shlushhe (10. 5 1738). - per Exeeil. v, raff. A ve rs peri; luiidtiwiischull (25. 10. 1738). G: /N.N./ Secrclamis per lisce ¡i: graj] Aversperg Landlinarsehallo pred Krerhcnke (24. I l, 39). p-jr Excell: graff: Antoni v/on/ A ver spe rg Landtverwaltarjo vflufhbe (18. 2. 1740). Deželni midkcnjnr: pet G: Ennbergiseii Stolhtw.istro r Jhtjhbe pred PP: Capncinerje (6. 4 1752), Deželni glnvnr: Slahtni G. /N.N./ J. V. Dohtar nu huultshoxptnxmnske Vice Secretarius na Plaz,it preti ft erno (19 9. 1744), per Excel lei ¡z. g nad i graff Sauran ij'udt- haubttmm na novim tergo (18. 1, 1741). per Excel/cnz guadl: grafjo bmdts liaubU viano vjj-ijhbe na novim tergo (1 1. 1750). 10» tw SuHflik. Oro>jr. ■ Vujni komisar. 111 Oeiilan, ilan deželnih sla nov. lic ) cl na hiša. Ion lovi. ' Slannvski glavni prejemnik. 114 Kaiunski uradnik in pobiralei1 nrrsncga krajcarja. Stamii ski višji objr idnik l K. S lan ov.sk i sel. Vratar v ilcirlm hiii (lomoviu). 1 lif Nosilnit-ar. 1 llobnar; yorivfcii = sprejeti (i ■. nem. auf^c nem imen). ARHIVI XXII 1999 Iz fhivskih fondov in /njrk 155 arti-itt/ii titrtj a oja^t p Ui/tlfi fill "ti pet 'M* n tfrn Oklicna knjiga stolne župnije sv. Nikolaja v L;iibljani 1737-1795, Nadsknjijski i.riiiv Ljubno na Župnijski itrltiv Ljubljana - .vi*. Nikalcj Deželni vicedom: Lcindtsvizdombisher I:\xpedi h) r tu Herrtiralic n (11 2. 1738). Krvni soclmk: G: /N NV Dnhlaria, mi Panrdila,iH)hto\,i Inslti na Starem teryn (?C. 9. 1748). Številne novosti vključno s povečanjem urad nišiva so od leta 1747 dalje prinesle Hang-vil/ove upravne reforme z uvedbo t. i. novega glavnega sistema. Namesto starih uradov m funkcionarjev je Ljubljana dobila nove, za katere so postopno sploh prvič začeli iskati in kovali primerne slovenske izraze. V obravnavani c&lioru kijigi jih Še ni srečati, ampak so si tako kol dot h; pomagali s prevzemanjem nemške terminologije. Najvišji deželni oblastni organ ud leta 1747 Kameralna, komercialna in upravna fpoLdiena) reprezentanca, nato imenovan Reprc zentnnca in komora ~ se jc v slovenšein. iinc- 12 I Fisniiumjjn. l/F Ni ali gre sploh /a pnimcgu uvluilKtiea. Pismonuta jc mo cl bili uiill v mcslni ali dc/tlni sluibi hi AufsL-hlug - n:iklailn na 156 Iz arliivskiii loudov in /hirk ARHIVI XXII 199y noval po nemškem pogovornem izra/u "repre-scnlnncšafia", tako kol deželni smnovi "landšafta Okrožni urad *z;i Gorenjsko, ustanov ljcii 1748 in naslednje leto prestavljen iz. Krniijn v L jMblj»no,je dobil že tedaj ljudsko ime "kresija", kjknjigi s.eer ni izpričano. Rjprczcntiiiicii in konioni: adjiinkl: G: /N, N./ registrators: adjunct prr na/hc zluftite repmcscnta.>itslwß'tc na Ji a ran 2. 1753). - kpneclisl: G: /N, NJ Can cel list ¡m\ ti((flic r.hc(f lite Repra('scnlunt seboj/te na piazza 129. 2. 1753); • G. /N.N./ per 'Afforski Represrntauz hojfn Kanzihst IRoshni p.aßi (30 4 1757). taksatnr in ekspeditor: S Ida h t ni G. /N.K./ Kay!. Konici. Repra('sentutions um Cammer Taxator /mi expeditor z.bes Siipjh'arki tiinfl (3. 10 ¡755). komorn. uradnik G. /NN,/ Ca('Jarlke Camera! officier no plazz.o (!2. I. 1754). tajnik pri svctnikn reprezentance in komore; G. /N.N./ Secretary per Gnodl. G: Huron vlom Flachcnjeldt v: pur* (19 3. 1753). lini kalna administracija, administrator: Sltlahtn! G: /N.N./ administrator naj)i c Snet h' Kralize pcrhod{jh v Piirjhtaven, hoffe (23. 6. 1753). prvi računski uradnik v knjigovodstvu Sldahtui G: /N.N./ Sr: Rumnv Kay: Kihuy,: May: Banco xcjdlilcn Admoustratnms in Krem erster buchhaltcrey Rai'ttojjic -r tut plažo {28. 2 1753). računski uradnik; G, /N.N./ per Suet h' KraHz.e Banke en Rattts Offiär v Parka (8. 8. 1753). - blagajnik, ß d au tur Gespnd ! N NJ C({/sarske Banke GO'sier i> hiblaiu (3 6- 1758). Okrožni urad (kresija): okrožni glavar ¡ter GuadI G. Baron Taitffrrrr Cnnjhuub t mano v s mibe na novem terS| (15. 2. 170H okrožni urndnik G: IH.HJ Kryf: Köni^: Crcyfaiubts pfjicier na brc^o (1.2. 1754). Višji mitmnski nnid: uradnik ein kevfserlicher Ober=atnbts njj'i-ciant Sa Sidotn 7 1752); G: /N.NV ojjtacr pey oberambt na bre^o na ftarem termit (II. 2. 1753). "išji prejemnik: i* vanslilokii na Brci;o per fhlahtnhno Gesputlo Ober a u eine rjo if 'bh'sjbi (1 K. 6. P57). ni/ji prejemnik: D: /N.N./ Vuter iuiuiruwr So Sidoo, (28. 9. 1743). pisar Gespnd /N.N./ IjkHx mühjr' Sue tU' Kralize v vcirfhioku en Slin Mr na lire t;o vjh'.Hlhbt (18 6. 1757). Oklienr. knjiga slolr.c žnpnijc sv. Nikoli ja v Ljubljani 1737-1795, Nadškofijski urhiv Ljubljana, 'Župnijski arhiv Ljubljano ■ .vr Nikolaj Drugo uradnišlvo v Ljuhljimi; Indijski čuvaj O: /N.N./ /prečrtano: Casa.ski nul kayserlu h vndt Kon^l: Schifj Ven\ abrer pred PP Aiifiustinarir (12. 6. P50). • cestni pisar: Zestni Shribar i* Krakovim (4 1. 1755); Cestnr Shribar suuc Krijhi'i\fkih vrat (28.0. ¡755). V zvezi z. umdništvoin gre opozoriti na drugačno strukturo civilnega uradništva in no ¡¡ilnv javnih funke.j zunaj Ljubljane. Na slovenskem podeželju srečamo razne graščinske in samostanske službe, k; za Ljubljano niso dokumentiram:, nadalje nazive s področja gozdarstva, rudarstva in prometa, odpade pa kajpak deželno V p ' AjJČilM VaVtfll* W vt jt i»i«t ^ JfiaAt TV**; ¿4 «i flfejg H« tf' ju MM- ARHIVI XXII 1999 Iz arhivskih iom'ov irr zbirk nradništvo. Na svoji podeželski poscsl je zaslediti edinole plemiške Člane deželnih stanov. dcžcian: na fbe rjutfiitc ¡Mndtscbaffte Pevß Zerm vmonvajhc{?5, 10. 1737). gospoščinski upravi te h Verwalterin Er Visluie Sa/Tj Sokon.sf\> (10. 1738)' Vcn\•alter n Te nakit (9. 4. 17191; D. /N.N./ a Grer.hint Basa ovo en V etwa t! er blisti Car Ion?,I ta (15. 4. 1741); Fenvaltar i- PosU.ine (1.2. 1759). - namestnik gosposčinskcga glavarja: Slanine ga D: /N.N./ Ilonpimononva Name/ineka na ble skitti gradit Sakonsko bzer (5. 1. 1751). kr.Šear: Kafincr Coni endo6 vzhcrnctrhle^2-(11.6. 1740). pridvorn sodnik (v samostanih): Hoffnbter bistri Ki. Ml. 1738 : Hoffrihter t- VdltjSahl2f> (1.7 1754). ■ naklad ni k, pobiralce nakladninc auschio-karia vterfluzzo Sakonsko hzer h gradijho ifi. 11. 17.38): Au/hlakarjo vSatiiirjo'21 Sakonsko Hzher(4. 5. 17jfij proviantni komisar: Slahtni C: /N.N./ en Ccfsarski probandi Conun(fsan]2* k Rushimi m Hrovashkeni (20 II 1739). - glavarjev namestnik dobru rojeni g,iadli\i' Gospnd /N.N./ vice lianbtnian v: hnccari129 (9 4. 1741). - zastavni imetnik, zakupnik: Pslandllnliaber fat/a™I S. K riß ta farre^ pod Treh ni nt (6 2.1748). mestni župan: burgermaiftra ti Celi oaze Sa-koniko bzM (18. 11 1749); Purgcrmaistra z.u Lieiichteaber£ in der obernpfalz Sakonsko Hzhcr(5. 1. '750). - mestni dva najstnik. D: /N.N./ kanarski moister nu z.wlffar a M>mw mej t i (7 11 1739); Kamclfbkigu pnrgaria, ini< 'Awölfferjc (20, 8. 1737); i: Kainelze Zveljjana Sakonsko bzer (16. 8. 1742). - lobaČni revizor; ranz.bek a Parter Tabor revi-sor ti novem mefti Sakonsko J iz.er (10. 10. 1750). mitninski kontrolor: Sblabtnt C: /N.N./ konici: o bera ud: t.s Contralor i1 zello^"1 (12 6 1745); Contralor pey Kevfi. schränkten Maiit'ina Verbenke (7 2. 175.3). - mitr.inski protinisar G: /N N./ Gegen Sb nbar per Co'JJsarske Shranile na Verbenke (7. 7. 175.3). 17 J Ue/elan.ilan deželnih Mannv. Komenda nemškega viteškega reda v Črnomlju. 1111 vcicmivo. l2' Za'jiirje <>b Savi ali Zaporje pri llitski tlislriei. 'Proviantni kiimiMii. 129 Bata . Grašeina Kompiilje pi Muljavi na Dolenjskem. I3; Župfa sv. Križa na Trebel nem; :isel>a Jivi v tr:belsk, župniji in ne na svoji /aslavn. posesli. 132 Celje. (mitninski) prejemnik: CaL'Jsorski Ein nema r ii Raibenbtirko na Štajerskim (15. 1 1739). (imtnmski) revizor G. /N N./ Revisor na Verbenke (28. 6. 175.5). - služabnik na mitnici: KuPifbme per Sli range na wrbenkc (22. 8 1739). - pr.Štni mojster Sh lah miga G. i anziga g. /N.N./ postnnijira tv ContiaP^ Sakonsko HzJier ( 15. 2. 1753). - mostni na r; moftnar per B(fterze (18.3. 1753). go/dm inšpektor: Inspector zhes Si telle kraiizf Bor/hte \~Rcki (30. 10. 1756). rudr.iški mojster1 Zefsarfkc, Gritnpergmaster v: Idria <20. 8. 1738): ranz.iga G: /N.N7 Ca^fsarskiyd oberpremnastra r Idria1' Sa konsko hzJier ( \6- 8. 1742). - rudr.išk; uradniški praktikr.nt: G: /N N./ keysl: and komgl: bergwerkh practicant, and za adjnntiirter prothocolist Iah,luf W ldriac (30. 12. P45). trski sodnik1 G: /N.N./ vdouz nbtar v IfciJlaBUdlft. I 1748) deželski sodnik. G: /N.N./ Uaidirihter na Sbabjekoi 14. 9. 1748). K jezikovni podobi uradniškega izrazja velja zapisati, d? so duhovniki pri njegovem zapisovanju bržčas šc najmanj dosledno sledi n ži 'i rabi. Nemška poimenovanja so mestoma pustili nespremenjena, spe' drugič pa so i skali slovensko nstrcznico Uli vsaj nekakšen kompromis. Isto stvar ic bilo mogoče izraziti na več načinov. Tako jc bankalna administracija prihodkov enkrat: Sr Ron int: Kay König: May: Banco gej'aluen Administrations hi Kreit; (28. 12. 1753), medtem ko se njen uradnik drugič imenuje: administrator najhe S net l r Kraliz.e perhodifh v I'iajh!o\i> hoffe (23. 6. 1753). Tudi pri starejših i.i splošno razširjenih pojmih, ki jih niÄi] prinesle šele upravne reforme, jc dvojnost očitna: pey Keyß. sebrankben Menth na Verbenke (7. 2 1753) - per Caeffsarsk( Shranit na Verbenke (1. 7 W53) V jezikovem pogledu je razumljivo najbolj slovcr.sk;; poklicna podoba kmečkega podložni-Škcga žjy]j». V večini primerov pri kmečkih ljudeh sploh ni zapisana nikakršna poklicna d< javnost. Za ljudi, ki jih oklicna knjiga irricnnjc le po kraju izvora, ta pa jc nekje na podeželju, je samoumevno veljalo, da živiji od obdelovanja zemlje. Podeželske lokacijc so določene z. /.up-lijo in ponekod Šc s sosesko, kot dcnmio Sakonsko Hzer ner S• Anna pod pudpetr.bio tt prcssarshke jare (5. 1. 1738), Sakonski Svn v S vi bonske far<\ i' So/seski sveti ge A risba (28 1 1757), Sakonsko hzJier v S her Cazjanski farre pot Te rja kam rojeno (20. 1 17.59). Vendar pa pogrešamo najsplošnejšo oznako kmet, izpričano ' Kirenjal (Munle Corgnal) pri l*ulju. 1 34 Scvniea. 158 I/ arhivskih fondov in zhirk ARHIVI XXII 199* samo v pitticvnišk. obliki /.a predmestnega kra-maria Lil krojača Kmeteske K rot mir a krakovevi (28. 9. 1750), Kiuetteski Si mula r no Vizhe (11. 6. 1746), V oktiemh besednih se ne pnjavljajo pravno-socialnc o/.nakc, kakor podložnik ali rojeniak niti ni pnbli/.c povedano, kakšen je posameznikov socialni slalus krnel kaj žar, baj lar, ec .zvzainetm: izraz gmntar, ki satu po sebi Indi ne npcuificira, ali gre '/a cclozcmljaka, polzcmljaka ali tfaj drnr :ga. Sktipa, z grnniarjcm jc zasledili le peščico oznak stalnih ali priložnoslnih poklicev kmečkih ljudi1 - Gnaitar S Kozhianshe Furre .i Tcrjakn (20. 9. 1758); Grunt ar is flushzc s. Jemeia So/seske. (13. l. 1759). Tabornik is Jhmarske fare (6. 5. 175{JV /Vj vonwg od S. Vrha S. Petra farre (14. 7 1754). Keppez i' S here h r fsafsejke S: Martam (29. 6. 1745^ Mesluiar i/ Lashrach na dalleiiskim (31. 11. 1? 47). - Dt m>r Ishanske fare v U>kc (14. 1. 1758). - Zhaunar s Padpezh s Verlienskc j arre (31. 10. 17581. Diholomija slovenskega kmečkega poklicnc ga izrazja in večinoma nemških al adapliranih poimenovanj z.a "mcslnc" poklice prehaia z zgodovinskega n;r socioling/slično področje. Z opozorilom na še neznan in neizčrpan vir litidskega besedja li'ibliansettTC srede 18. slolcljn sem iclcl samo ponazorili možnosli in razisko valne izzive, ki jih vir ponuja. In leli ni malo, čc pomirlimo le na skiotnno doktnnenlirano naslav Ijanje v prcJlinharlovskem časti ali na poinanj kljivo poznavanje izvirnih slovcnskili imen za meslnc luikroloponime. Pričujoči članek bi lorej lahkn s pridržki na slovili Midi Prispevek k poznavanju ptsanc belo-kranjščine in Ijubljtinsčine pred začelk' slovenske razsvelljenske književnosti ali denimo Govor metliške in ljubljanske prižntcc. Vsebinska omc-jenocl na poročne in okliene obrazec, posnele po Ialinsko nemških predlogah, prcdslavlja seveda lake leksikalno kol .slovnično omejitev, vendar imamo pred seboj ludi /.a jezikoslovca dovolj zanimiva dokiinienla časa in okolja njunega naslajanja. ZUSAMMENFASSUNG SlOVlJvlICA AUS DER ERSTEN IIaU-TE DES IS. JAHRHUNDERTS IM LIBER COI'ULATORUM TOM MLTL1KA UND IM LIBER OLNUNTIORUM VON UUBiJANA Dei Ueurag !.ctzi sich mit ztci Arle» einer um fassenden kontinuierlichen Aufzciclinuirg in slowe nischcr Spractic ausei»ander, d - im 1K. Jahrhundert m zwei Städten in Krain Metliki und Ljubljana -enstanden sind. Trotz Unterschieden in der Zielsetzung, vor allem aber in der i ihaltlLhcn uud sprachlichen Qualltat der Einträge weisen diese Gemeinsamkeiten auf, die aulier auf zeitlicher Nähe und ähnlichem Herkunftsort auch auf dem Gegenstand der Einträge beruhen: Eheschließung Aufgehol oder die Tradung selbst in der Stail'.pfnrrc. Iis handelt s.ch um 74 slowenische Einträge in den Jahren 1716 17]0 im Liber Copulalorum der l'farrc Mctlika und dem zur Gänze in slowenischer Spracne verfaßten Li her denunliorum der Dompfnrre LjuMjana aus der 7At I737-I759 mil ungtiahr 1.200 Aufgeboten. Vor allem der Lihcr denuntiorum stellt eine außerordentlich reiche Quelle dar zur Erforschung der Toponomastik, der sozialen Struktur der Uicschlicßen-den, die in d<;r Art ihrer Titul'erung in der Nennung ihrer Berufe und Berufsausübung 7.um Ausdruck kommt, bei denen es sich noch zum Gmßleil um eine Adaptierung von deutschen Ausdrücken handelt. Insgesamt bietet sich uns ein ziemlicli getreues Bild der schriftlich fixierten slowenischen städtischer, R, deweise, die aus der geistlichen Ecdcr dem breitesten Publikum vermittelt wird. SUMMARY RECORDS IN SLOVENE ¡-ROM THE 1;1RST HALE OI' Till; ISV" CENTURY IN THE METIIKA REGIS TI:R OE- WEDDINGS AND 'HIE IJUBUANA REGIS TER OEBANNS The article discusses two caser of the continuous and extensive keeping of records ui Slovene which occurred in the J8Lh century in the iwo Ctrniolan towns of Mcllika atul Ljubljana. Although the entries serve in both regis icrs serve different purposes, the Slovenian entries -ire nonetheless similar in that lli . language and contenl both show a high level of proficiency In addition tc tliur close temporal and regional proximity, they also have one more point in common: namely, tlicy are both connected Willi nuptials (be it the calling of the banns or the wedding itselO in llicir respective town parishes. In effect, what wo have is 74 entries of weddings from 1716-17]9 in the Mctlika register (if weddings and the register of the Liubljana chaptcr for the calling of tlie banns for the years 1737 1759, wrilten entirely in Slovene ¡md which c-.intains approximately 1,200 oniric? The latier in particular is an extremely valuable source for research of the urban tnpnnymy and llic social slrurlure of ihc newly weds, which is clearly indicated by the manner of address in the entries jtul ihc detailed an colourful cnu incraiioti of professions and employment at the lime of marriage. M.my of the expressions used in ihcse descriptions even derive from or are adaptations of the German terms for particular professions. All in all, tlie (wo registers provide us v>illi a fa.rly aceuiate depiction of ihc language used by Hie cityfolk of Hie time and by the clergy for tlie cdilieati n of the multitudes ■ committed to paper.