V e s t n i k. V Belgrad odidejo kot zastopniki nZaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev" nje predsednik L. Jelenc, 61ana upravnega odbora Ivan Šega iu E. Gangl in član Milivoj Berborovi6, ufitelj-voditelj srbske šole v Trstu. Tem oficijalnim zastopnikom se pridružijo gdč. učiteljici AnaTomčeva in Pavla Lapajnetova iz Idrije ter tovariš Jauko Toman, nadu6itelj v Moravčah. — Skupščina odposlancev glavnih jugoslovanskih u6iteljskih društev, oziroma ueiteljskih zvez, ki ima nalogo, razpravljati o tem, kako se osnuj nJugos!ovanska u6iteljska zveza," se vrši (po našem koledarju) dne 20. avgusta t 1. v domu ,,U6iteljskega udruženja" v Bplgradu. V imenu slovenskih delegatov bo poro6al tovariš Ivan Šega. — ^Savez hrv. učiteljskih društava" in »Hrv. pedagoško književni zbor" bodo zastopali gg. Tomislav Ivkanec, Janko Leskovar in Milan Pejnovič. — Delegati srbskega nU6iteljskega udruženja" pa so gg. Uroš Blagojevič, Miča Ivkovič, Mihajlo M. Stauojevič, Jovan P. Jovanovič, Staniša Stanišič iu gd6 Savka Radičevie. — Naši delegati odpotujejo iz Ljubljane v četrtek, dne 16. avgusta t. 1., popoldne ob 257 in dospo v Zagreb ob 7. uri zvečer. Iz Zagreba se odpeljejo drugo jutro ob 8. uri in pridejo v Belgrad zve6er ob 9. uri. — Belgrajsko 6asopisje že zdaj sr6uo pozdravlja obisk Slovencev. Ako se še kdo meni pridružiti našim delegatora, naj to takoj javi tovarišu L. Jelencu v Ljubljani. Eratko odprarljeni. V 29. številki smo priobeili 61anek „Učitelj in politika," ki je zbudil ob6o pozornost ne samo v u6iteljskih, ampak tudi v neučiteljskih krogih. Članek je pisan mirno in dostojno, kakor je sploh naša navada. Obrazložili srao svoje misli in svoje nazore glede naših politiških strank, ker smo mnenja, da nam gre pravtako svoboda v pismu in govoru kakor vsakemu drugemu državljanu. Te svobode si ne damo jemati nikdar od nikogar! Našoga 6lanka se je spomnil tudi nSlovenski Narod" v svoji 173. številki z dne 31. julija t. 1. Ta datum si je treba dobro zapomniti, da ne pozabimo, kako nas je odpravil svobodomiselni list. Njegov glavni urednik piše: BV svoji 29. številki je glasilo našega učiteljstva priobčilo 61anek, ki kaže o veliki domišljavosti nekaterih naših učiteljev. Nam ne prihaja na misel, da bi se prepirali z doti6nimi gospodi, ki drugim nedelavnost očitajo, sami pa se pri vsaki priliki tresejo kot bojazljiva perutnina, ki druzega ue ume, kakor 6asih zakokodakati v BU6it. Tovarišu". So li taki možje pri naši stranki, ali ne, je 6isto brez vsakega pomena. Dosegli ne bodo nikjer ni6, ker so itak preleni, naj gredo torej, karaor ho6e.jo. Mi za njimi ne bomo jokali. Kako domišljav in smešno visok je ta zarod, ki dosedaj od sebe še ni nobene fige dal, dokazuje naj odlomek iz zgoraj oraenjenega 61anka, v kolikor se tiče naše stranke," Tu navaja ^SIovenski Narod" le del doti6nega odstavka, zato ima citat sedaj tudi drugačno lice, nego ga ima original. Koneem notice pravi BNarod": BV tolažbo bodi piscu, kakor uredništ\u povedano, da dr. Tav6ar še ne misli iti v pokoj, in da se bode nU6iteljski Tovariš" morda še ve6krat prelevil, nego bode ta pokoj doživel! V drugem je pa stvar preotročja, da bi se z modrostjo, ki se kuha v gorenjskih Dražgošah, še nadalje bavili! Škoda tiska in 6rnila." — Za danes nimamo tem besedam ničesar dostavljati. To storimo o drugi priliki. Tudi ne obsojamo takega odgovora, ker se obsoja sam. Poudarjamo samo, da nismo domišljavi, da ne kokodakamo in da ne me6emo od sebe fig, ampak da je naše pošteno delo posvečeno blaginji našega ljudstva, pravični uravnavi pravnih in graotnih razmer učiteljstva in napredku našega šolstva Kdor tega ne ve in ne vidi, nima pravicp, izrekati sodbe o delovanju našega učiteljstva. Kon6no se usojamo le še vprašati, kdaj in kako se je naš list prelevil in kaj meni BNarodov" kritik z modrostjo, ki se kuha v gorenjskih Dražgošah? Ako ves naš 6lanek natan6no premisli in preudari, se mu ne bo zdela stvar preotročja, ampak toliko resna, da mu ne bo škode niti tiska niti 6rniia! Z bagatelizovanjem ne opravite pri nas čisto nič! Imenoranje. Tovariš Vinko Engelmann, nadučitelj v Trnju pri Št. Petru na Krasu, je imenovan v Trst na šolo družbe sv. Cirila in Metoda. — Absolvirana učiteljska kandidatinja Anica Fajdiga je imenovana za provizorično učiteljico na Vrhpolju pri Vipavi. Svoji k STOJim! Ponovno opozarjamo šolska vodstva, naj takoj naro6e v naši tiskarni šolske tiskovine za prikodnje šolsko leto, da bo mogo6e pravočasno ugoditi vsem naro6ilom. BBo6ni z a p i s n i k" je že v tisku. Učiteljski dobrotnibl. BDruštvu za zgradbo 'i6iteljskega konvikta v Ljubljani" sodarovali: sl. županstvo ob6ineLokev na Krasu, 10 K; učiteljsko društvo za šežanski okraj, II. obrok pokroviteljine, 50 K; sl. omizje ,,Sloga" v Zagorju ob Savi, 5 K; ostanek literarne južine v Švicariji, 3 K; vesela družba v Novi cerkvi pri Oelju, 9 K 40 li; u6iteljstvo tržiškega okraja še 5 K k 6istemu dohodku koncerta v Radovijici; šaleško učiteljsko društvo v Šoštanju, prebitek koncerta o priliki Zavezinega zborovanja, 50 K; g. Andrej Lasic, c. kr. okr. šolski nadzornik v Tolminu, 8 K 50 li; kot preostanek za brzojavko zbranega zaeska ob priliki okr. u6it konferenee učiteljstva tolminskega okraja. Živili učiteljski dobrotniki in nasledniki! Bog plati! Letnino za učit. konvikt je pla6ala tov. Marija Urši6, u6iteljica v Podkraju. — Hvala! Iz radovljiškega okraja nam pišejo: Gospod urednik! Gotovo živite v raisli, da spi učiteljstvo našega okraja spanje pravi6nika. Amotitese! Gibljemo se'in delaino na vse pretege, za žive in rartve. Evo Vara kratkega dopisa in pregleda našega, to je učiteljskega, življenja in delovanja. Okrajno učiteljsko društvo je imelo svoj glavni zbor na dan 10. maja t. 1 popoldne ob 3. uri v šolskih prostorih v Leseah. Udeležitev je bila naravnost izredna. Izmed 34 pravih 61anov je prihitelo na ob6ni zbor ravno 24 tovarišic in tovarišev, najboljši dokaz prave stanovske zavednosti. Pohvalno moramo všekakor omeniti veliko udeležbo tovarišic. Predsednik tov. A. Gerčar presrčno pozdravi vse navzo6e, se spominja v svojem govoru odišlih tovarišev iz tega okraja v druge okraje ter da nato besedo glavnemu poro6evalcu tega zbora, novodošlemu tovarišu Iv. Šegi, da poro6a o novem šolskem in učnem redu. Tov Iv. Šega nas je seznanil prav podrobno z novim učnim in šolskim redom. Naštel nam je vse dobrote kakor tudi vse slabosti novega u6nega in šolskega reda. V svojem govoru je poudarjal posebno, da se bo ravno ta u6ni in šolski red zlorabljal v klerikalae namene. Za svoje nad uro trajajoee predavanje je žel poročevalec burno pohvalo. Poročevalec je stavil koncem svojega porožila sledeča predloga: 1. Uciteljstvo, zbrano dne 10. maja 1906 na občnem zboru svojega okrajnega učiteljskega društva, se izreka iz političnih ozirov proti nerazdeljenemu celodnevnemu pouku. 2. Izvoli se odsek 5 članov, ki prouči natan6no novi u6ni in šolski red; eventuelne želje, oziroma dodatke poda na to c. kr. dež. šol. svetu v blagohotno upoštevanje. V ta odsek so bili voljeni poleg poročevalea še tovariši, oziroma tovarišice: Kat. Drol iz Zasipa, Iv. Šemerl iz Lesec, Zavri Val. iz Begunj in Korošec Jos. iz Mošenj Oba predloga sta se sprejela enoglasno. Tov. predsednik poro6a namesto iz okraja odišlega tajnika o odborovem, oziroma društvenem delovanju v pretečenem letu sledeče: Dne 4. maja 1905 je zborovalo in hospitiralo društvo na Jesenicah; tu se je vršil obenern tudi društveni ob6ni zbor. Društvo se je udeležilo tudi hospitacij v Radovljici in v Gorjah. Dne 12. oktobra je imelo društvo izredni občni zbor v Lescah, kjer se je sklepalo in dogovorilo o postopauju delegatov za dež. ueit. skupščino v Ljubljani. — Društveni odbor se je obrnil na c. kr. okr. šol. svet s prošnjo, da dovoli za ves okraj prost šolski dan v proslavo Prešerna. Okr. šol. svet je dovolil praznovanje na dan 2. dec. 1905. Kakor delegatje glavne skupš6ine BZaveze" v Pulju pretečenega leta so se udeležili tovarišica Kat. Drol in tov. Iv. Semerl ia A. Gr6ar. Blagajnik tov. Jož. Korošec poroča o blagajniškem stanju. Pri tej priliki se sprejme predlog z ozirom na stanje blagajnice, da društvo pristopi k BU6it. tiskovnemu društvu". Z vzklikom se voli stari odbor, le namesto preselivšega tajnika tov. K. Matajca se voli tov. Iv. Šega. — Predsednik tov. A. Ger6ar zaključi na to zbor, zahvaljevaje se vsem udeležnikom ter jim kliče: Na veselo snidenje pri okr. učit. skupščini. — Dan 12. julij nas je pa zopet združil na uradni skupščini v romantični Koroški Beli. Bil je v vsakem oziru lep dan. Priporočali bi vsem onim ljubeznivim našim nprijateljem", da se udeleže vsaj ene take uradne skupščine, potem bi vedeli ceniti slovensko u6iteljstvo, da res hrepeni po svoji nadaljni izobrazbi — in da je velikanski razloček med onim u6iteljstvom, ki je je6alo pod jarmom konkordatske dobe, in med sedanjim. Točno ob napovedani uri otvori predsednik c. kr. okr. šol. nadzornik g. Kalinger skupš6ino, imenuje svojim namestnikom tov. A. Grčarja. Zapisnikarjern se izvolita tov. A. Sivic in Fr. Fabine. Prva to6ka je bil praktični nastop tov. J. Barage: ,,Pridelki Gorenjske". Nastop je napravil na vse udeležence najboljši utisk. Učenci so odgovarjali, da je bilo naravnost veselje. G. predsednik rau je izrekel najtoplejšo zahvalo za nastop. — Debate o nastopu so se udeležili tov. Korošec. Šega, Humek, predsednik in Jensko, kakor tudi podavatelj. Druga točka je bilo dovršeno predavanje prof. J Macherja z ljubljanske pripravnice o biološki metodi. — G. predsednik se mu je toplo zahvalil za izredni užitek in navzo6e učiteljstvo je temu pritrdilo s krepkim ploskanjem. — Naša želja je pa, da profesor g. Macher odstopi svoj izdelek BPopotniku" v dar. — Prihodnja točka je bilo porocilo c. kr. nadzornika g. Kalingerja. G. predsednik je kaj obširno razpravljal o raznih izišlih ukazib. višjih e. kr. šol. oblastij in vzel kakor nadaljno točko razmotrivanje o ponavljalni šoli, tej rak-rani vsega našega šolstva. Predale6 bi zašli, ko bi se hoteli podrobneje pečati z vsemi nasveti, ki smo jih čuli iz tega poročila ov ponavljalni šoli. Naš sklep o ponavljalni šoli je: Proc z njo! Šolska doba se raztegni do dovršenega 14. starostnega leta za vsakdanjo šolo. Iz nadzornikovega poro6ila posnemljemo: Radovljiški okraj šteje: enajst enorazrednic; deset dvorazrednic; tri trirazrednice, na novo se je ustanovila v tem letu trirazrednica na Brezniei, a s prihodnjim letom se ustanovi tudi v Koroški Beli; tri štirirazrednice in tri ekskurendne šole. Uspeh na vseh šolah iz vseh predraetov je bil prav povoljen, na nekaterih celo izvrsten. Uciteljstvo lahko z zadovoljnostjo gleda na svoje delo prete6enega leta. — Tov. A, Gr6ar je podal v imenu knjižničnega odbora obširno poročilo; iz njega posnemljemo: Knjižnica šteje 770 del v 1209 izvodih. Priraslo ji je na novo: 44 knjig, in sicer: pedagogiških 5, jezik.-leposlovnih 13, zgodovinske 3, zemljepisne 3, prirod.-kmet. 10, matem. 4 in razne vsebine 6 knjig. — Dohodkov je bilo kron 419 • 77 in stroškov kron 286-21, preostaja kron 13856. — Predlaga tudi razne knjige v nakup. V kojižnični odbor se volijo z vzklikom: tovariša A. Grčar in Iv. Sega ter tovarišica M. Huth iz Radovljice tovariša Iv. Šemerl iz Lesec in Jož. Ažman iz Breznice; vv stalni odbor; tovarišica M. Huth in tovariši A. Gr6ar, Iv. Sega in Jož. Ažman, Breznica. Pri določitvi knjig za šolsko leto 1906/7 se sprejme predlog, da ostanejo tiste kakor doslej. Pri volitvi zastopnikov v c. kr. okrajni šolski svet za dobo šestih let sta bila izvoljena z veliko večino tovariša Andrej Gr6ar, nadučitej, in Ivan Šega, u6itelj, oba v Eadovljici. Nekaj glasov se je eepilo. Predsednik c. kr. okr. šol. nadzornik g. Kalinger sklene nato zborovanje. Predsednikov namestnik tov. A. Gr6ar se s toplimi besedami zahvali predsedniku za taktno in vestno vodstvo. Omenjati menda ni treba, da nas je združil za nekaj 6asa običajni obed, kjer je nabral tovariš J. Baraga tudi nekaj kronic za naš konvikt. — Gospod urednik! Ne menite, da sem že prr kraju s svojim poročilom. Nikakor ne! — Imeli smo že tudi koucert za BUcit. konvikt". Priredilo ga je vrlo učiteljstvo tržiškega šol. okoliša. Poročilo ste tako že obelodanili. Prezreti pa ne sraem še slede6ega: U6iteljstvo radovljiškega okraja ob novi železniški progi se je posebno izkazalo na dan otvoritve. Eadovedni smo le, bo li to u6iteljstvo tudi deležno kakega odlikovanja?! Prof. Masarik. Češki učiteljski listi pozivljejo učiteljska društva, da imenujejo profesorja Masarika svojim 6astnim 61anom, oziroma da mu izrečejo zahvalo za njegov neustrašeni nastop pri znani tožbi, ki so jo vložili proti njeniu kateheti. Odkritje nagrobnega spoinenika tovarišu Josipu Petkovšku se je vršilo, kakor smo poročali že zadnjič, dne 5. julija na velesovškem pokopališcu. Pri tej priliki je izpregovoril tovariš Andrej Eape te-le besede: In zgodilo se je, da je prihitela duša pred nebeška vrata in je trkala in je klicala. Pa so se odprla vrata, in duša je šla v raj. Zemlja pa, ki na nji stojimo ob tem trenotju, je zagrnila telesne ostanke. — Bilo je 20. grudna 1903. leta, ko smo se zbrali tovariši v mnogobrojnem številu v prijaztiem Velesovem, da izkažemo poslednjo cast tovarišu Josipu Petkovšku. Zalosten dan je bil to za družino pokojnikovo takisto, kakor za nas njegove tovariše, žalosten še posebno zato, ker je iztrgala smrt družini dobrega o6eta, a nam vrlega tovariša tako nenavadnim nacinom. — Pomikal se ,je tistikrat izprevod izpred šole velesovske semkaj na pokopališ6e, novi in zadnji dom pokojnikov. — Od blizo in dale6 smo prihiteli tovariši, saj nas je klicala sveta dolžnost, da spremimo na zadnji poti moža, ki je vse svoje žive dni^hodil isto težavno, trnjevo u6iteljsko pot, kakršno hodimo mi. — In Josipov spomin nas je zbral danes vdrugi6 tu. — Na tem pokopališ6u, ki je pokojnemu tovarišu privošcilo sicer skromen, a miren koti6ek po življenja težavnih dneh, mu odkrije danes nKranjsko učiteljsko društvo" nagrobni spomenik v viden pa trajen znak naše ljubezni do njega, spomenik, ki naj izpri6uje, da znamo ceniti svoje može tudi še potem, ko se je izlila pot njihovega zemeljskega življenja v nepoznano vecnost, ko je prerastel mah ter zakrilo cvetje zadnji, mirni dom. — In današnja slavnost se mi ne zdi samo žalostna; zdi se mi tudi vesela, saj vidim v nji poslavljeno ime moža, ki je delal, skrbel ter živel svoje življenje ve6 drugim nego samemu sebi, saj vidim v nji poslavljeno irae učiteljatrpina. — Pa v tem hipu nam prihaja v spomin dogodek za dogodkom iz življenja pokojnikovega. Bilo je leta 1863. V prijaznih Bevkah pri lepi Vrhniki se je dne 13. sušca istega leta rodilo dete, ki se je ob materiui in o6etovi skrbni vzgoji razvilo v krepkega in nadarjenega dečka. In pridno se je u6il naš Josip. Ob rojstvu njegovem pa mu je že Stvarnik položil v mlado dušo ono velikc, ono plemenito ljubezen, ki je žarela v nji vse njegovo življenje: ljubezen do domovine, ljubezen do mladine slovenske. — In bitel se je pokojnik učit, da čim prej doseže stavljeni si sraoter, ali usoda mu ni bila ravno naklonjena. Zgodilo se je, da so ga leta 1882. povojačili. Dovršil je takrat 6 gimnazijskih razredov. Študiral je deloma v Ljubljani, deloma v Eudolfovem. — Prišedši od vojakov, kjer je dosegel častno stopnjo četovodje, bilo je leta 1885, je vstopil v II. letnik ljubljanskega u6iteljiš6a. Tu je nadaljeval sedaj svo.je študije in postal leta 1888. učitelj. Temu stanu se je posvetil z vso vnemo, navdušenostjo, ljubeznijo in z vsem prepričanjem, zakaj vedel je, da je delo učiteljevo — vzgajati mladino — sveto delo, saj je vedel, da je učiteljsi stan med najvažnejširai stanovi na.jvažoejši. — Ia 6e mu je kdaj klonil duh ob bridkih urah, 6e ga je potrla žalost, kakor takrat, ko mu je iztrgala smrt iz naročja troje otrok tekom štirih dui, če ga je upehalo delo in skrb ter užalostila nehvaležnost ali celo nasprotovanje, takrat se je spomnil svojega vzvišenega poklica — in zakipelo mu je v duši kakor mladost, zaeutil je v sebi novo moč — in bil je zopet mož, mož-u5itelj. Pokojnik je služboval 5 let v Godoviču, 2'/2 leta v Gori6ah pri Trži6u in nazadnje do svoje smrti 8 let in 3 mesece tu v lepem Velesovem. — Ia na tem kraju, kjer si podajata roko življenje in smrt, kjer je težje govoriti o življenju nego o smrti, tudi jaz ne nameravam natančneje očrtavati življenja in delovanja pokojnikovega, le to naj še rečem, kar se je že nekdaj reklo ob podobni priliki na grobu: ,,Pokojnik je živel šoli in stanu svojemu, živel je domovini slovenski in živel je dober o6e svoji družini". — Pa ti mladina velesovška, ti veš, kdo je bil oni, ki spi pod to težko rušo, ki te je ljubil, ki je skrbel zate, delal in živel zate: slovenski u6itelj je bil, tvoj učitelj je bil: Josip Petkovšek. 0, ohrani mu blag spornin in ceni delo ujegovo, pa takisto eeni delo naslednikov njegovih, saj ti želijo dobro. — Odkrit je tedaj nagrobni kamen, znak naše ljubezni do pokojnika. Mrtev je sicer ta kamen, ali govori in bo govoril glasno takisto o minljivosti človeškega obstoja, kakor o tovariški ljubezni. In od tebe, dragi tovariš pod to težko rušo, se poslavljamo ob tem trenotju tovariši tvoji z žalostno dušo, pa z vro6o, prevročo željo v nji, da nnaj ti pokoj bo, naj te ljubeoe objemlje žar brezkončne božje sreče!'4 Okrajna uMteljska sknpščina za slovenske in utrakvistiene šole ko6evskega okraja se je vršila dne 7. pret. meseca v Ribnici. Predsedoval ji je e kr. okrajni šolski nadzornik gosp. Josip Turk, ki si je izbral za namestnika tovariša Štefan6i6a iz Vel. Lašč Zapisnikarja sta bila tovariš Hude in gospica Garbeis. V priobčilu o stanju nadzorovanih šol se je gospod nadzornik v posameznih predmetih dotaknil le najpotrebnejšega, pač pa je obširneje razpravljal o uradnih spisih in o uradovanju sploh, s čimpr je ustregel osobito šolskim voditeljem. Tovariš Primožič je poročal o starem in novem u6nem redu. Razpravi je vpletel marsikako subjektivno mnenje, kar je predavanje precej poživilo. Podrobni učni načrt je po elaboratih, ki mu jih je poslalo učiteljstvo, sestavil gosp. nadzornik sam ter o tem poročal pri skupščini. Zaradi praktične razdelitve učne snovi je bil ta načrt odobruje sprejet. Tovariš Bergant je poročal, kako naj deluje šola za varstvo koristnih živali in rastlin. Sicer kratki, a skrbno sestavljeni referat je ugajalv vsem. Snov za domače konference je prav skrbno zbral tov. Stefan6i6, ki je za svoj trud žel obilo pohvale. V debato sta pri posameznih razpravah posegala tovariša Gregorač in Primožič. Tovariš Betriani je poročal o stanju okrajne učiteljske kDjižnice, potem pa sta se izvolila za pregledovalca računov tov. Gregorač in gospa Schweiger. Knjižnicni odbor se za bodo6e leto ni izpremenil, y staloi odbor pa so bili izvoljeni tovariši: Tomšič, Gregora6, Štefančič, Bergant, Blahna. Kon6no je predlagal tovariš Primožič, naj se vsa mesta, ki so oddana pomožnim učiteljem, razpišejo vsako leto. Enorazrednice pa, ki so oddana učiteljicam, naj se razpišejo o ugodnem času, da ne pridejo prizadete učne osebe v kake neprilike. Sprejeto. Gospod nadzornik se je na to zahvalil referentom za njihov trud ter s trikratnim ,,Slava!" presvetlemu vladarju zaključil zborovanje. Po končanem vzporedu smo volili skupno z nemškimi tovariši dva zastopnika v okrajni šolski svet. Po kompromisu sta bila izvoljena tovariša Štefan6i6 — naš dosedanji vrli zastopnik, in Peerz iz Koprivnika. Popoldne je bil skupni obed v botelu Arko. Ker gospod nadzornik zaradi obilega posla prihodnje leto zapusti kočevski okraj, se je poslovil od učiteljstva z željo, da ga ohrani v prijetnem spominu ter tudi vbodoče posveti svoje mo6i povzdigi slovenskega šolstva. Tovariš Štefanči6 se je v imenu učiteljstva poslovil od nadzornika, slave6 ga kot pravičnega sodnika, ki ni bil kot star padar, ki ima za vsako majhno rano pripravljen nož, ampak kot moderen zdravnik, ki s hlade6imi zdravili lajša bolečine. Tovariš Gregorač je napil tovarišicarn u6iteljicarn, bodreč jih, da delujejo skupno s svojimi tovariši za povzdigo učiteljskega ugleda in gmotnega stanja. Omenjeno bodi, da se še vedno dobe tovariši, ki se hočejo ob taki priliki s svojo odsotnostjo napraviti interesantne. V slogi je mo6. Pokažimo pri vsaki priliki, da smo složni, 6e hočemo, da nas boelo spoštovali! Košansko učiteljstro je priredilo dne 15. pret. meseca razstavo pismenih, risarskih in ro6nih izdelkov tamkajŠDJe šolske mladine, ki jo je obiskalo mnogo staršev. Istega dne popoldne pa so se zbrali starši k prvemu obiteljskemu sestanku, pri katerem je predaval nadučitelj Grad: ^Važnost šole nekdaj ia sedaj." Vsi navzoči starši so z veseljprn obljubili, da se bodo obiteljskih sestankov vedno radi udeležili Maturanti c. kr. učiteljišea t Mariborn iz 1. 1881. se prijazuo vabijo, da gotovo polnoštevilno pridejo dne 8. avgusta t. 1. v Maribor k slavuosti 251etnice mature, kjer bo zve6er zabavni shod v Gambrinovi dvorani ob 8. uri. Prihodnji dan izlet v Kamnico. Natančneje pride. Tovariške pozdrave. Za odbor: Porekar. Koroški Slovenci so se na shodu v Celovcu odločno izrekli proti nesrečni politiki dr. Šušteršiča in njegovih soraišljenikov in so to pogubno in samopašno pplitiko neusmiljeno obsodili. Zna6ilno je, da so se izrekli proti Šušteršiču tudi duhovniki, in duhovnik je predlagal resolucijo, ki pravi, da se «koroški Slovenci ne udeleže III. katoliškega shoda. ,,Slovenea" je ta sklep tako zbegal, da je izgubil vso pamet. Začel je napadati — Sujte in strmite! — družbo sv. Mohorja, kakor da ima ta kaj posla s Šušterši6evo kramarsko politiko. — Veselo znamenje pa je, da se je začel dvigati vihar ogor6enja, ki preti izpodnesti tla najostudnejšim izkoriščevalcem slovenskega naroda. Zato je razumljiva nSlovenčeva" zbeganost. Mladočehi in naši klerikalci so postali prijatelji, kar se je pokazajo zadnje čase v dunajskem parlamentu. To je napravilo na Oeškem jako slab vtisk. Kakor pravijo češki listi, je češka javnost odlo6no proti Mladočehom, ki zatorej nimajo bodo6nosti. Oaka jih ista usoda, kakršna je zadela Štaro6ehe. Tudi 6eško učiteljstvo bo storilo svojo dolžnost in pomagalo, da doleti Mlado6ehe pravi6na kazen. Z Groriškega nam pišejo: V 29. štev. ste priobčili uvodni članek, kjer pravite med drugim, da so na Primorskem tovariši že davno uvideli. da so klerikalci sovražniki šole, učiteljstva, svobode in prosvete. — Da je trditev o tem sovraštvu opravi6ena, dokazuje pastirsko pismo, ki ga je izdal goriški nadškof, kjer govori proti sedaj veljavnemu šolskemu zakonu. Oudno se nam zdi, da je bil po izvajanjih nadvse liberalne ,,So6e" nadškof vedno zmeren mož, čeprav kliče svoje oveice, naj se udeleže III. katoliškega shoda v Ljubljani. Nadškofu se je šla ob njegovem imenovanju poklonit tudi deputacija učiteljstva Sedaj vidimo, da je bil ta akt vljudnosti popolnoma nepotreben, zakaj poklanjat so se šli svojemu sovražniku. Bodimo oprezni in ne poljubljajmo roke, ki je stisnjena v pest, da nas udari! Vljndno rprašanje e. kr. deželnemu šolskemn sveta v Ljubljani. Ker se zopet bliža novo šolsko leto in z njim tudi trpljenje v ponavljalni šoli, se usoja podpisani vprašati visoki c. kr. deželni šolski svet v Ljubljani, ako dobimo že letos davno obljubljeno berilo za ponavljalne šole? Ako tisti, ki mu je poverjeno sestavljanje takega berila, ne utegne izvršiti dela, naj se poveri delo komu drugemu, da pridemo 6im prej do tega toliko potrebnega berila. Prosimo! Eden v imenu vseh. Izvršitvenl predpisi. Ako smo prav pou6eni, si je c. kr. deželni šolski svet v Ljubljani že izbral enketo, ki ima nalogo, sestaviti izvršitvene predpise k novemu u6nemu ia šolskemu redu. Ker pa sta v tpj enketi poleg vseh okrajnih šolskih nadzornikov samo dva naducitelja, bi storil c. kr. deželni šolski svet sarao svojo dolžnost, da pokliee v enketo tudi nekaj učiteljev in uciteljic, zakaj več o6i več vidi. Razpisano je mesto definitivne vadniške učiteljice v Gorici na c. kr. dekliški vadaici, združeni z ženskim u6iteljiščem. Nemška šola v Domžalah. V Domžalah so sklenili, da dovolijo tarnošujim tirolskim naseljencem nemško ljudsko šolo s pravico javnosti. Jezuitski red šteje sedaj okolo 16.000 člauov. Izvoz lu nvoz knjig. Iz Nemčije se je leta 1905. izvozilo za 78 milijonov mark knjig, uvozilo pa za 21 milijonovmark. V istem 6asu je Angleška uvozila knjig v vrednosti 4 milijonov, izvozila pa za 29 milijonov. Francoska je uvozila za 9 milijonov, izvozila za 7 milijonov. Reka Nil je edina velika reka, ki nima v svojem toku od 2400 kilometrov niti enega pritoka. P. n. c. kr. okrajnc šolske nadzornike prosim, da mi blagovolijo poslati za ,,Letopis" Slovenske Šolske Alatice teme in teze, ki so se obravnavale, oziroma vsprejele pri letoŠDJih okrajnih učiteljskih konferencah. V Ljubljani, dne 1. avgusta 1906. Jakob Dimuik, nadučitelj.