KARBONSKI KONGLOMERATI
NA VZHODNEM OBROBJU LJUBLJANSKEGA POLJA
Anton Ramovš
V	Utiških brdah in Polhograjskih hribih, na Stražnem vrhu, Stra-škem vrhu ter Soteškem hribu, v okolici Dolskega in na ozemlju od Ljubljane do triadnih skladov vzhodno od Orljega .prevladujejo temni karbonski glinasti skrilavci nad kremenovimi peščenjaki in drobno-zrnatimi konglomerati.
Na ozemlju med Lazami, Javorjem, Podlipoglavom in Zalogom stopijo glinaste kamenine v ozadje, prevladujejo pa debelozrnati peščenjaki in konglomerati. Ponekod najdemo v konglomeratu nad meter debele skale apnenca in velike kose glinastega skrilavca.
Med Sadinjo vasjo .in Sostrim še prevladuje glinasti skrilavec, ki se vzhodno od Sostrega ob cesti proti Besnici položno nagiba proti severu, pri Sv. Lenartu pa visi proti severozahodu. Na velikem ovinku pred kmetijo Pečar se nagne proti jugozahodu, kmalu za ovinkom pa zgine pod kremenov konglomerat, ki gradi greben od Pečarja proti severu in del grebena proti jugovzhodu do triadnih skladov pri Javorju.
Konglomerat je jugovzhodno od Pečarja večidel drobnozrnat, le med kmetijama Tabor in Žabjek smo doslej našli v njeim debele prodnike in bloke. Jugovzhodno od domačije Tabor prehaja drobnozrnat konglomerat v čedalje debelejšega. Okoli 150 korakov pred ovinkom pod Žabjekovo domačijo prevladujejo v konglomeratu kremenovi prodniki orehove velikosti, niso pa redki tudi kot pest debeli. Manj številni so roženčevi prodniki in kosi hematita.
Bolj pogostni pa so močno prepereli tufski prodniki, ki dosežejo v premeru tudi 10 do 15 cm, večinoma pa so manjši. Nadalje sestavljajo konglomerat do ■ 40 cm dolgi kosi sivkastomodrega glinastega skrilavca in prodniki kremenovega peščenjaka. Našli smo tudi večji blok kreme-novega konglomerata pravokotne oblike z dimenzijami 75 cm in 35 cm. Prodniki so povezani med seboj z rahlim peščenokonglomeratnim lepilom.
Debelozrnat konglomerat je tudi v tesneh Besnice zahodno od hriba Murjevka in vzhodno od Starega gradu. Sestavljajo ga dobro oglajeni kremenovi prodniki in zaobljeni prodniki temnega glinastega skrilavca, zlepljeni med seboj s peščenosljudnatim vezivom.
V	spodnjem delu Gradolskega potoka, ki se pri Gradovljah izliva v Savo, vsebuje kremenov konglomerat približno 10 cm dolge, zaobljene prodnike sivkastomodrega glinastega skrilavca. V srednjem delu doline
nahajamo v konglomeratu okrog 40 cm dolge, zaobljene skale temnega glinastega skrilavca. Drobnih prodnikov glinastega skrilavca tukaj ni opaziti. V konglomeratu prevladujejo dobro oglajeni kremenovi prodniki, ki imajo premer 2 do 3 cm. Največji med njimi dosežejo debelino 8 cm. Med kremenovimi prodniki sem zasledil tudi manjši prodnik temno-sivega apnenca brez fosilnih ostankov; verjetno jih je še več. V konglomeratu niso redke 2 do 4 cm debele, dinarsko usmerjene kremenove žile, v katerih se pojavlja pirit.
Že pod Jakopičevim mlinom izgine kremenov konglomerat, pokaže pa se peščenjak in glinasti skrilavec.
Od Kastelca proti Gabrjem je na površju sljudnat glinasti skrilavec in sljudnat kremenov peščenjak, 'ki vpada pretežno proti severovzhodu.
V	zgornjem delu potoka Gostinca je prav tako glinasti skrilavec, ki se nadaljuje sem od zahodnega roba gradolske grape in se vleče še dalje proti vzhodu.
V	debelozmatem kremenovem konglomeratu na Lipavčevem griču vzhodno od Gostince doslej še nismo našli apnenčevih, kakor tudi ne drugih prodnikov. V potoku severno od Lipavčevega griča prepredajo konglomerat večinoma vzporedne kremenove žile.
Bolj zanimivi so karbonski skladi med Zagradiščem, Osredkom in Razori ter med Podlipoglavom in Ipavcem.
V	širši dolini, ki se pri Podlipoglavu zajeda proti severovzhodu, se pokaže tu in tam v pobočjih temnosiv glinasti skrilavec. V spodnjem delu doline visi proti jugozahodu, v zgornjem pa se pri koti 341 m nagiba proti severovzhodu. Tu ima modrosiv glinasti skrilavec precejšnjo primes sericita. Nekoliko više poteka vzporedno z glinastimi plastmi več kal-citnih žil.
Nekaj deset metrov od konca širšega dolinskega dna se pokaže v pobočju glinasti skrilavec, ki položno visi proti zahodu. Navzgor prehaja v sljudnat, sprva drobnozrnat, više pa debelozmat kremenov peščenjak, ki ga tu in tam prepredajo do dva centimetra debele kremenove žile. Nad njim leži kremenov konglomerat z oglaj enimi kremenovimi prodniki, debelimi večinoma okoli dva centimetra. Največji dosežejo do 5 cm v premeru. Vmes so redkejši prodniki temnega glinastega skrilavca. Nekoliko severneje od tod se pokaže na zahodni strani glavne grape strma konglomeratna stena z velikimi bloki apnenca in kosi glinastega skrilavca. Konglomerat leži na glinastem skrilavcu, ki se pokaže v spodnjem delu previsne konglomeratne stene kot zmečkana kamenina ali kot črna glina. Ob kontaktu je še zdrobljen in zmlet kremen, ki se pojavlja tudi v potoku ob kontaktu z močno premečkanim glinastim skrilavcem. Glinaste plasti se pokažejo v položnem pobočju nasproti konglomeratne stene na vzhodni strani potoka, kjer pa ni bolj grobih sedimentov.
Viden del konglomeratne stene ima smer severovzhod-jugozahod, nagiba pa se pod kotom okoli 40° proti severozahodu, na kar sklepamo po zglajeni previsni steni, ki je nastala pri drsenju preko podlage. Do pol metra debeli bloki so bili ob narivni ploskvi odžagani, kremen pa tam popolnoma zdrobljen.
Posebno pomemben je ta karbonski konglomerat zaradi tega, ker ga med drugim sestavljajo debeli prodniki in skale apnenca z zelo številnimi fosilnimi ostanki. Več kanglomeratnih blokov se je bilo že odtrgalo od stene in leže pod njo, nekaj manjših pa je tudi v potoku.
Iz večjega konglomeratnega bloka, ležečega v potoku, sem izbil nekoliko zaobljen kos temnosivega krinoidnega apnenca z dimenzijami približno 20X15X12 cm in še drug kos prav takega apnenca (10 X 8 X 5 cm). Poleg dobro oglajenih kremenovih prodnikov, debelih okrog 2 do 4 om, so bili v bloku zaobljeni kosi -temnega glinastega skrilavca ter veqja ploščica muskovita. Vse je obdajalo peščenosljud-nato vezivo.
V	drugem konglomeratnem bloku z dimenzijami 28 X 25 X 16 cm, ki je tudi ležal v potoku, je bil prodnik sivega krinoidnega apnenca (14 X 8 X 7) z redkimi koralami, prodnik črnega apnenca (5X3X2) in precej zaobljen prodnik drobnozrnatega kremenovega konglomerata, prepredenega s tankimi kalcitnimi žilicami (18 X 13 X 15 cm). Dalje so sestavljali konglomeratni blok 2 do 3 cm debeli, dobro oglajeni kreme-novi prodniki, manjši prodniki temnega glinastega skrilavca in prodniki tufa, v katerem je ugotovil C. Germovšek približno 10% albita (premer zrnc je od 0,05 do 0,2 mm), okoli 10 % enako velikih kremenovih zmc, nekaj piritnih zrnc, limonit in glinasto preperelino. V tufu je bilo vezivo drobnozrnato, delno se je zapazila skrilava tekstura.
V	potoku je ležal tudi močno razjeden blok (50 X 25 X 25 cm) sivega krinoidnega apnenca s koralami. Na enem mestu se ga je držalo še peščenosljudnato vezivo in kremenov prodnik. Le nekoliko manjši prodnik enakega krinoidnega apnenca je ležal v bližini. Prav tam so bili prodniki temnosivega apnenca z redkimi brahiopodi.
Sestava poljubne površine enega kvadratnega metra konglomeratne stene je pokazala naslednjo podobo:
a)	slabo zaobljen prodnik sivega apnenca (70 X 30 cm),
b)	kos sivega apnenčevega peščenjaka s precej sij ude in kremena (10 X 12 cm),
c)	zaobljen prodnik črnega apnenca (7X4 cm),
d)	nekoliko zaobljen kos peščenega apnenca (30 X 22 cm),
e)	malo zaobljen kos drobnega apnenčevega peščenjaka (20 X 12 cm),
f)	prodnik črnega apnenca (10 X 5 cm),
g)	dva manjša zaobljena prodnika črnega apnenca (2X1 cm),
h)	dobro oglajeni kremenovi prodniki, debeli okrog 2 cm,
d) konglomeratno peščeno vezivo.
Največja vidna bloka apnenca merita okroglo 90 X 85 X 40 cm in drugi približno 145 X 34 cm. -
V	steni je bil tudi zaobljen prodnik ortocernega apnenca s samimi fosilnimi ostanki številnih ortocerov, brahiopodov, mnogih majhnih polžev, školjk in krinoidnih ostankov. Velik je bil 23 X 18 X 13 cm. Nadalje je bil najden prodnik močno glinenega apnenca z ostanki cefalopodov.
Kremenovi prodniki so v konglomeratu približno povsod enako veliki in dobro oglajeni. Tufski prodniki so zelo redki. Maloštevilni so tukaj
tudi večji kosi glinastega skrilavca (dva med njimi sta bila dolga nad pol metra).
Kamenina daje videz debelih zaobljenih blokov, ki leže med debelo-zrnatimi kremenovimi prodniki, vse pa obdaja peščenokonglomeratno, le redkeje skrilavo vezivo. Konglomerat je prelomljen v različnih smereh. Pri premikih so se zdrobile kremenove žile, glinastopeščeno vezivo pa se je tam zgnetlo in razpotegnilo v smeri premikov.
Vzhodno od Pčdlipoglava se vleče proti Reškemu kovaču siv glinasti skrilavec in drobnozrnat kremenov peščenjak. Enake kamenine so na desnem bregu Panske reke tudi še vzhodno od Reškega kovača.
Konglomerat z debelimi prodniki apnenca in peščenjaka se pojavlja na tem ozemlju v dragi, ki se zajeda z vzhodne strani proti Razorom. Že v spodnjem delu drage se najdejo tu in tam v strugi, ki je tod izdolbena v glinastem skrilavcu in skrilavem peščenjaku, večji konglomeratni bloki z apnenimi prodniki različne velikosti. Konglomeratni bloki so prav taki kakor v grapi severovzhodno od Podlipoglava. Med apnenčevim materialom se pojavljajo v blokih pretežno črni prodniki. V enem od črnih prodnikov so bili najdeni tudi fosilni ostanki. Največji prodnik apnenca je meril okoli 25 X 15 cm, večinoma pa ne presegajo dolžine 10 cm. Precej številni so tudi majhni črni apnenčevi prodniki. Nadalje je bilo najdenih nekaj kosov sivega krinoidnega apnenca v velikosti okoli 20 cm in nekaj večjih prodnikov apnenega peščenjaka. Za vse pa je treba poudariti, da so le malo zaobljeni, nekateri kosi pa so celo ostrorobi. Na primarnem mestu se pojavlja tak konglomerat v dragi v višini 360 m, kjer priteka z desne strani majhen potoček. Sotočje je še v sivkastomodrem glinastem skrilavcu s strmim vpadom zdaj proti severu, zdaj proti jugu, pri čemer slednji vpad prevladuje. V kontaktu z glinastim skrilavcem leži debelozrnat kremenov konglomerat s številnimi prodniki apnenca: pogostriejši so črni, manj je sivih s krinoidnimi ostanki, redki pa so apne-nopeščeni. Siv apnenec vsebuje v več kosih apnenim algam podobne oblike, ki jih drugod doslej nisem našel. Kremenovi prodniki so pretežno orehove velikosti, nekateri pa so celo večji od kurjega jajca. Apnenčevi prodniki imajo različno velikost. Treba pa je pripomniti, da tod doslej niso bili najdeni tako veliki bloki kakor v grapi severovzhodno od Podlipoglava. Najdeni fosilni ostanki so zelo pičli, vendar najdišče še ni izčrpno preiskano. Nadalje v tem konglomeratu manjkajo veliki kosi glinastega skrilavca. Preko glavne grape se vleče kremenov konglomerat v ozkem pasu v prej omenjeno stransko drago in se proti zahodu še razširi.
Nad konglomeratom leži v glavni dragi ponovno sivkastomoder glinasti skrilavec s strmim vpadom proti vzhodujugovzhodu. V zgornjem delu drage najdemo v potoku ponovno apnenčeve prodnike v koriglo-meratnih kosih in posamezne prodnike apnenca. To kaže, da obstaja enak konglomerat še na drugem mestu, ki leži v višini 390 m. Značilno je, da so na vsem ozemlju kremenovih konglomeratov, posebno v tej grapi, črni prodniki v glavnem manjši kakor prodniki sivega krinoidnega apnenca in apnenčevih peščenjakov.
V dragi proti Žagarjem in Seljanu ni nikjer na površju konglomeratov, marveč so povsod le glinasti skrilavci in drobnozrnati, večinoma
skrilavi peščenjaki. Le na enem mestu prihaja v spodnjem delu drage na površje debelozrnat kremenov konglomerat v dolžini okoli 25 m, v katerem ni apnenčevih prodnikov.
Hrib s koto 545 m nad zaselkom Razori sestoji iz debelozrnatega kre-menovega konglomerata, medtem ko so okrog njega povsod le glinasto-peščene kamenine. Konglomerat sestoji pretežno iz različnih kremenovih prodnikov, debelih od oreha do kurjega jajca. Zelo pogostni so v konglomeratu različno veliki kosi hematita. Precej številni so tudi roženčevi prodniki. Nadalje najdemo v konglomeratu večje prodnike metamorfnih kamenin, ki še niso bile mikroskopsko preiskane, in prodnike precej preperelega tufa. Med vsem tem pestrim materialom pa doslej nisem zasledil apnenčevih prodnikov.
V	grapi Volčja draga, ki drži proti nekdanjemu svinčenemu rudniku, se pojavlja debelozrnat kremenov konglomerat in zelo trden kremenov peščenjak. Dobro zaobljeni in zglajeni kremenovi prodniki so debeli povprečno okoli 5 cm, najdebelejši pa okoli 10 cm. V spodnjem delu drage se pojavljajo v konglomeratu tudi zaobljeni apneni prodniki, debeli približno 10 om, eden največjih pa je bil dolg okoli 30 cm. Apnenčevi prodniki so temnosivi, le eden je bil svetlejši s krinoidnimi ostanki. Razen apnenčevih in kremenovih prodnikov so v konglomeratu še do 30 cm debeli, zaobljeni kosi sivkastomodrega glinastega skrilavca.
Debelozrnat konglomerat je tudi v okolici Ipavca, vendar vzhodno od Volčje drage doslej nisem zasledil konglomerata z apnenimi prodniki. V večini drag taim okoli je na površini debelozrnat konglomerat s premerom kremenovih prodnikov od dveh do treh centimetrov. Razen teh so v kamnolomu vzhodno od Ipavca pogostni tudi črni roženčevi prodniki in opekastordeči hematitni prodniki.
Debelozrnat konglomerat gradi Pogled (kota 580 m) in sosednje hribe tecr grape. V nekaterih grapah se pojavlja glinasti skrilavec in peščenjak. Na jugovzhodu sega kremenov konglomerat tja do Sel pri Panoah, kjer je debelozrnat konglomerat razgaljen v večjih golicah. Sestoji iz ogla j enih kremenovih prodnikov, ki so dobro sortirani. Prodniki so od lešnikove do orehove velikosti, le redki so vmes debelejši. Vezivo med prodniki sestavlja ponekod le pirit. Razen kremenovih so še roženčevi prodniki in redki večji kosi temnosivega glinastega skrilavca. Med konglomerat se vriva na enem mestu okoli 10 cm debela plast sljudnatega glinastega skrilavca. Kremenov konglomerat se pri Selah izklinja med werfenskimi skladi.
V	spodnjem delu potoka, ki teče severno od Brezij proti severu, so v kremenovem konglomeratu poleg zaobljenih in zglajenih kremenovih prodnikov, debelih kot oreh (nekaj jih ima tudi velikost kurjega jajca), prodniki črnega apnenca s premerom okoli 8 cm. Tudi v teh prodnikih doslej niso bili najdeni fosilni ostanki.
Debelozrnat je tudi konglomerat v grapi, ki se vleče vzhodno od prej omenjene. V njem prevladujejo kremenovi prodniki orehove velikosti. Vmes se pojavljajo tudi debelejši. Precej številni so v konglomeratu različno veliki prodniki zelo trdnega črnega apnenca, ki so večinoma nekoliko zaobljeni, dobe pa se tudi ostrorobi kosi. Veliki so največ okrog
10 cm, največji med njimi pa dosežejo 25 cm. Redkejši so prodniki sivega krinoidnega apnenca. Razen apnenčevih prodnikov je bil najden tudi kos sivega mrežastega apnenca in blok sljudnatega apnenega peščenjaka (40 X 35 cm). Razen tega je treba omeniti še velik blok apnenega peščenjaka (dolg okrog 70 cm). V konglomeratu se pojavljajo tudi slabo zaobljeni bloki drobnozrnatega sljudnatega kremenovega peščenjaka (dolgi okoli 50 cm), in debelejši prodniki sivkastomodrega glinastega skrilavca.
V apnenčevih prodnikih severovzhodno od Podlipoglava smo doslej našli fosilne ostanke krinoidov, koral, školjk, polžev, cefalopodov in bra-hiopodov. Vsa favna doslej še ni bila obdelana, skoraj gotovo pa je pred-karbonske starosti. V prodniku svetlosivega apnenca s koralami iz najdišča severovzhodno od Podlipoglava je določil doc. dr. H. Fliigel* koralo, ki verjetno pripada vrsti Favosites intricatus? Barrande. Glede starosti kamenine domneva Flii g e 1 zgornji gotlandij, ker ga kamenina močno spominja na nekaitere plasti v karnijskih zgornjesilurskih skladih. Izključena pa tudi ni spodnjedevonska starost. Poč t a je postavil namreč to vrsto v f2-Konjeprus, katerega spodnji del je danes najvišji gotlandij, zgornji del pa zgornji oddelek spodnjega devona.
Zaradi liditov, ki jih je svojčas našel Heritsch na Ljubljanskem gradu in v rimskem zidu v Ljubljani, so geologi domnevali, da so v podlagi karbonskih skladov v Posavskih gubah izključno gotlandijske plasti. Na podlagi favne, ki sem jo našel v karbonskih konglomeratih, pa smemo domnevati, da so bili odloženi vzhodno od Ljubljane devonski in silurski skladi. Bolj jasna nam bo postala ta zameglena podoba starega paleozoika šele tedaj, ko bo določena nabrana fosilna favna.
Doslej so bili ugotovljeni karbonski konglomerati z bloki apnenca in glinastega skrilavca v Gradolskam potoku, severovzhodno od Podlipoglava, v dragi vzhodno od Razorov in v Volčji dragi ter v dveh dragah na južnozahodni strani Pogleda. Ugotovljena najdišča teh konglomeratov so razvrščena približno v smeri sever—jug, od bližine savske doline na severu tja do karbonskotriadne meje jugovzhodno od Podlipoglava. Kjer se v tem profilu pojavljajo že glinasti skrilavci1, ki jih srečujemo v normalnem položaju pod kremenovimi peščenjaki in konglomerati, so bile debele konglomeratne tvorbe severa že odstranjene. Doslej znana najdišča kažejo na nekdaj strnjen pas debelih konglomeratov, ki v današnjih ostankih sicer nimajo povsod popolnoma enakega sestava.
Za nadaljnjo presojo debelih konglomeratov je važna ugotovitev, da so kremenovi in roženčevi prodniki povsod približno enako veliki, dobro oglajeni ter v primeri z apnenčevim materialom zelo drobni. Prav tako so dobro oglajeni tufski prodniki, ki v glavnem tudi niso večji kakor kremenovi.
Približno enako pot kot omenjeni prodniki' so imeli tudi redki prodniki imetamorfnih kamenin. Apnenčevi bloki in prodniki so veliki pogosto preko pol metra, nekateri pa celo več kakor meter. V glavnem so nekoliko zaobljeni, vendar pa niso redki popolnoma ostrorobi bloki. Zaobljene so
'"' Doc. dr. Fliigelu na univerzi v Grazu se za določitev korale najlepše zahvaljujem.
tudi debele skale glinastega skrilavca, vendar njih debelina ne dosega debeline največjih apnenih blokov. Prvotno nahajališče teh kamenin ni moglo biti posebno daleč od današnjih konglomeratov. Nadalje je važna tudi ugotovitev, da niso apnenčevi prodniki petrografsko enaki, marveč pripadajo po dosedanjih ugotovitvah najmanj sedmim.' različnim vrstam kamenine. Posamezne vrste apnencev karalkterizirajo tudi drugačni favnistični ostanki, ki bodo povedali1 marsikaj zanimivega.
Sprejel uredniški odbor dne 16. junija 1954.
KARBQNISCHE KONGLOMERATE AM OSTRANDE DES LJUBLJANA-FELDES
Im Gebiete der engeren Umgebung von Ljubljana iiberwiegt in den Karbonschichten Tonschiefer iiber Quarzsandstein und feinkornigen Konglomeraten. Am Ostrande des Ljubljana-Feldes wurden an mehreren Stellen sehr interessante Konglomerate mit dicken Kalk- und Tonschie-fer-Gerollen festgestellt, wobei die Kalkgerolle eine reiche Fauna ein-schliessen.
Zwischen den Gehoften Tabor und Žabjak bilden vorwiegend etwa 2 cm dicke Quarzgerolle die grobkornigen Konglomerate. Weniger haufig sind Gerolle von Sandstein, Fe203 und angewittertem Tuff. Ausserdem sind in diesem Konglomerat bis 40 cm lange Tons chief ergerolle und der Block eines Quarzkonglomerates (75 X 35 cm). Das Bindemittel ist sandig-konglomeratisch und ziemlich locker.
Am Unterlaufe des Grabens Gradolski potok liegen Quarzkonglo-merate mit ca. 10 cm langen abgerundeten Gerollen eines graublauen Tonschiefers. Im Mittelabschnitt des Tales befinden sich im Konglomerat ca. 25 cm lange abgerundete Stiicke des Tonschiefers. Die grossten sind etwa 40 cm lang. Die Hauipitmasse des Konglomerates bilden jedoch gut abgerundete und geschliffene Quarzgerolle mit einem Durchimesser von 2 bis 3 cm, maximal bis 8 cm. Auch das Geroll eines tiefgrauen Kalkes wurde gefumden. Unter den Konglomeraten liegen dann Quarzsandsteine und Toaischiefer.
Auf dem Hiigel Lipavec ostlich der Ortschaft Gostinca werden die Konglomerate nur von Quarzgerollen gebildet. An einer Stelle schieben sich in das feinkornige Konglomerat zwei' Schichten eines Tonschiefers ein, etwa 60 cm und 5 cm stark.
An den Talabhangen noirdostlich der Ortschaft Podlipoglav sind iiber den Tonschiefern (an einer Stelle mit Kalzitadern in der Dicke von einigen Milimetern bis zu 1 cm) fein- und grobkornige glimmerhaltige Quarzsandsteine mit Quarzadern gelagert. Dariiber liegen die Schichten des Quarzkonglomerates mit abgerundeten und geschliffenen Quarzge-rollen (grosstenteils 2 cm stark) und dazu Gerolle eines graublauen Tonschiefers. In diskordanter Lage liegen dort grandig-fconglomeratische Banke mit dicken Kalk- und Tonschiefergerollen.
An zwei grosseren, im Bachbett liegenden Blocken konnten wir fol-gende Komponent en feststellen: Im ersten Block wuxden zwei schwacher abgerundete Gerollstiicke eines grauen Krinoidenkalkes (ca. 26 X 15 X 12 cm und 10 X 8 X 5 cm) herausgeschlagen. Die Hauptmasse besteht aus gut abgerundeten und geschliffenen Quarzgerollen imit einem Burchmes-ser von durchschnittlich 2 on, ausnahmsweise bis 4 cm. Das Ganze liegt in einer sandigglimmerigen Grundmasse.
In einem zweiten Block mit den Dim. 28 X 15 X 16 cm befand sich ein Geroll (14 X 8 X 7 cm) von grauem Krinoidenkalk mit Korallen, ein weiteres Geroll von schwarzem Kalk (5X3X2 cm), schliesslich noch ein ziemlich gerundetes feinkomigeis Quarzfconglameratgeroll mit Kal-zitadem. Die Hauptmasse dieser grandig-komglomeratischen Blocke besteht aus den gleichen Quarzgerollen wie oben, es gibt aber auch Gerolle von tiefgrauen Tonschiefer. In diesem Block wurde weiterhin auch ein Tuffgeroll mit ca. 10 °/o Albit, ca. 10 °/o Q'uarz, einigen Pyrit-kornern und Limonit gefunden.
Weiterhin wurden auch Gerolle eines grauen Kalkes mit vereinzelten Brachiopoden, Gerolle von Qrthocerenkalk mit zahlreichen Orthoceren, Muscheln, kleinen Schnecken, kleinen Brachiopoden und Krinoiden-resten, sowie Gerolle eines sandigen Kallkes gefunden.
In einem Quadratmeter einer beliebig genommenen Flache des Kon-glomerates zeigte sich folgendes Biild:
a)	Ein schwach gerundetes Geroll eines grauen Kalkes (70 X 30 cm).
b)	Das Geroll eines Kalksaindsteines mit einem Belag von Glimmer und Quarz (10 X 12 am).
c)	Eiin abgerundetes Geroll eines schwarzen Kalkes (7 X 4 cm).
d)	Ein schwacher gerundetes Geroll eines sandigen Kalkes (30 X 22).
e)	Ein schwach gerundetes Geroll eines KaJlksandsteines (20 X 12 cm).
f)	Das Geroll eines schwarzen Koikes (10 X 5 com).
g)	Zwei kleine, gerundete Gerolle eines dunkelgnauan Kalkes (2X1 cm).
h)	Gut gerundete und geschliffene Quarzgerolle mit einem Durch-messer von ca. 2 cm.
i)	Konglomeratischsandiges Bindemittel.
Die grossten bis heute in der Konglomeratwanid entdeckten Blocke zeigen die Dimensionen von: 90 X 85 X 40 cm und 145 X 35 cm.
Die Quarzgerolle sind im Konglomerat fast uberall gleich gross, in jedem Fall gut gerundet und geschliffen. Tuff gerolle sind hier seltener zu findein.
Konglomerate mit dicken Kalkgerollen und solchen eines sandigen . Kallkes koimmen auch in dem ostlich vom Bauernhof Razori liegenden Graben vor. Im Unterlaufe des Grabens, dessen Bachbett in Tonschiefern und schiefrigen Sandsteinen angalegt ist, liegen hier und da grossere Kanglomeraitblocke mit Kalkgerollen verschiedanster Grosse. Die meiisten bestehen aus einem schwarzen Kalk und enthalten nur selten Fossilien. Auch Gerolle eiines Krinoidenkalkes und eines kalkigen Sandsteines wurden ebendort amgetroffen. Im Mittellauf des Baches in einer Hohe von
360 m und 390 m sind diese Konglomerate in zwei Horizonten anstehend zu bekommen, jedesmai Schiefern eirigelagert. Auch hier sind die auf-tretenden Quarzgerolle gleich jenen nordostlich von Podlipoglav. Es sei aber betont, dass alle Kalkgerolle in ikleineren Exemplaren vorkommen als nordostlich von Podlipoglav. Die grossen Tonschiefergerolle, die dort auftreten, scheinen hier zu fehlen. Wichtig ist aber, dass samtliche Gerolle, a user den quarzigen, nur schwacher gerundet, manche sogar scharfkantig sind.
Der hinter dem Bauernhof Razori liegende Berg (545 m) in seinen wesentlichen Teilen aus Tonschiefem und feinikomigen, teilweise schie-frigen Sandsteinen aufgebaut, schiliesst anit einer Kuppe des grobkornigen Quarzkonglomerates (Durchmesser der Quarzgerolle etwa von 2 bis 5 cm) ab. Neben den Quarzgerollen kommen Gerolle eines Hornsteines und von Fe203 haufiger vor. Auch Tuffe und 'metamorphe Gesteine, jedoch keine Kalkgerolle, beteiiligen sich am Aufbau des Konglomerates.
Im Graben Volčja draga westlich von Podlipoglav findet man in dem grobkornigen Quarzkonglomerat bis 30 cm lange Tonschiefergerolle, jedoch auch Kalkgerolle so z. B. eines mit Krinoidenresten.
In der Umgebung von Ipavec kommen wiederuim Konglomerate ohne Kalkgerolle vor. Im kleinen Steinbruch ostlich von Ipavec treten im Konglomerat Gerolle eines Hornsteines und Fe203 hervor.
Das gleiche Konglomerat wie bei Ipavec ist auch auf dem Pogled (580 m) und den benachbarten Hohen anzutreffen, in einigen tief einge-schniittenen Graben lasisen sich dann auch Tonschiefer und Sandsteine .auffinden.
Die grobkornigen Quarzikongiomerate mit Hortnsteingerollen und seltenen Tonschileferblocken sind auch noch bei dem Dorfe Sela bei Pance anzutreffen.
Massige Konglomerate wurden auch sudsudwestlich von Podlipoglav gefundan. Dort kommen zwischen gleich grossen, abgerundeten und geschliffenen Quarzgerollen (Durchmesser vorwiegetnd ca. 2 cm, seltener bis 4 cm) Gerolile eines sehr h art en Kalkes (Durchmesser ca. 10 cm, seltener bis 25 cm), weniger haufig solche von Krinoidenkalk, weiterhin eines feinkornigen, glimmerigen Quarzsandsteines (etwa 50 cm lang) und grossere Blocke eines graublauen Tonschiefers vor. Ausserdem wurden noch das Geroll eines Netzkalkes und zwei Blocke eines Kalksandsiteines (40 X 35 cm und der zweite von ca. 70 am Lange) gefunden.
Dem Alter nach sind die beschriebehen Tonschiefer, Quarzsandsteine und Quarzkonglomerate in die Hochwipfelschichten einzureihen. Dafiir spricht besonders die starke Durchbewegung dieser Schichten.
Fiir die Beurteilung der gramdig-konglomeratischen Aufschliisse ist die Feststellung wichtig, dass die Quarzgerolle uberall ziemlich gleich gross, gut gerundet und geschliffen siind. Auch die Tuffgerolle und die seltenen Stucke der metamorphen Gesteine sind gut gerundet, geschliffen und nicht grosser als die Quarzgerolle. Alle miissen wohl aus grosserer Entfernung hierher transportiert worden sein. Die Kalkblocke sind gerundet, manche aber scharfkantig. Die geschliffenen Kalkgerolle sind .seltener zu finden. Die massigen Kalk- und Tonschieferstiicke konnen
nicht von weit her konrnien und ohne Zweifel licgcn die Mutterschichten dieser Gesteine in unmittelbarer Nahe. Auch petrographisch sind nicht alle Kalkgerolle gleich, sondern gehoren wenigstens sieben Arten an mit den Einschliissen verschiedenster Fossilreste.
Die in den Kalkgerollen festgestellte Faima setzt sich aus Korallen, Muscheln, Schnecken, Cephalopoden, Brachiopoden und Krinoiden zu-sammen. Eine Bearbeitung der gesamten Fauna wird in Kiirze vorge-nommen werden. Bis jetzt wurde nur eine Koralle als wahrscheinlich Favosites intricatus? Barrande (f2-Koneprus nach Pocta) bestimmt, die aus einem Geroll eines grauen Kalkes nordostlich von Podlipoglav stammt. Dr. F1 u g e 1 (Univ. Graz) ausserte, dass es sich vermutlich um Obersilur handele, da das Material stark an gewisse Schichten des Karnischen Obersilurs erinnert. Es kan jedoch ebensogut unteres Devon sein.
Dies sind die einzigen bisherigen Angaben, die sich iiber das Alter der altpalaozoischen Gesteine in der Antiklinale von Litija machen lassen. Doch diirfen wir annehmen, dass neben Silurschichten auch Devonkalke die Umterlage der Savefalten bilden.
Erst die beschriebene Fauna wiTd uns das Alter dieser Gesteine zeigen und uns mehr Klarheit iiber die palaogeographischen Verhaltnisse dieses Gebietes verschaffen.
LITERATURA
Lipoid, M. V., 1858, Bericht iiber die geologische Aufnahme in Unter-Krain im Jahre 1857. Jahrb. geol. R. A. 9, pp. 257—276. Wien.
Kossmat, F., 1905, Uber die tektonische Stellung der Laibacher Ebene. Verh. Geol. R. A. pp. 71—85. Wien.
Kossmat, F., 1906, Das Gebiet zwischen dem Karst und dem Zuge der Julischen Alpen. Jahrb. geol. R. A. 56, pp. 259—276. Wien.
Rak ovec, I., 1931, Morfološki razvoj v območju posavskih gub. Geogr. vestnik 7, pp. 3—66. Ljubljana.
Rakov ec, L, 1939, Prispevki k tektoniki in morfogenezi Loških hribov in Polhograjskih dolomitov. Geogr. vestnik 15, pp. 99—121. Ljubljana.
Rakovec, I., 1951, K paleogeografiji Julijskih Alp. Geogr. vestnik 23, pp. 109—135. Ljubljana.
Tornquist A., 1929, Die Blei-Zinkerzlagerstatte der Savefalten vom Typus Litija (Littai). Berg- u. Huttenmannisches Jahrb. 77, pp. 1—27. Wien.
Weyl, R., 1952, Geologische Auswirkungen zweier Unwetterkatastrophen des Jahres 1951. N. Jahrb. Geol. u. Palaont., Mh. pp. 551—553. Stuttgart.