Leto VIII, št. 222
Miiblfana, torek 20 septembra 1927
c <»i»»|a ob *. »ii|tr»j. g=
Stane mesečno Din >5*—; za inozemstvo Din tO'— neobvezno.
Oglasi po tarifo.
Uredništvo i
Ljubljana, Knaflova ulica štev. s/L Telefon št. 2071 in 2804., ponoči tudi št. 2034.
Rokopisi se ne vračajo.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Cena 2 Din
UmvaBtm: LJubljana, Preiernora ulica it. 54. — Telefon It. «036.
loscratni oddelek; Ljubljana, Prctcc nora ulic« »L 4- — Telefon St. «49«
Podrntnld: Maribor, Aleksandrova it 13 — Crfje, Aleksandrova cesta
KaCnB pri poštnem tek. zavodu s Ljub« lana št. 11.841 - Praha čisto 78.180. Wlen, Nr. 105 J41. ? •
Ljubljana, 19. septembra.
Včeraj je bilo na uprav barbarski način 36 srednjih šol v državi degradiranih iz popolnih zavodov na štirirazred-ne srednje šole. Šele v soboto je smatral ministrski svet za potrebno, da sklepa o izvedbi famoznega čl. 138. finančnega zakona, ki je stopil v veljavo z novim proračunom že 1. aprila t. 1. in ki določa, da število popolnih gimnazij v eeli državi ne more biti večje od 80. Še isti dan je minister prosvete doktor Ninko Peric dal 36 srednješolskim zavodom. ki so že začetkom tega meseca začeli s poukom v polnem obsegu, te-legrafični ukaz, da nai s 1. oktobrom zaprejo pete razrede ter vržejo učence sredi šolskega pouka na cesto.
Beseda in pero zastaja pri takem nehumanem in neciviliziranem reševanju narodne prosvete. Dasi je stopil čl. 138. finančnega zakona v veljavo že začetkom aprila, ni nihče od prizadetih faktorjev — niti javnost, niti profesorji niti starši, niti učenci — vedel, kakšna redukcija se pripravlja. Tihotapsko je vlada skrivala redukcijski načrt in razen nje in morda g. dr. Korošca, ki je z blejskim paktom akceptiral «delovni pro-srrarm vlade s. Vukičeviča, tli zanj nihče vedel. Šele sedai, ko so volilci napolnili volilne skrinjice vladne gospode, sta gg. Vukičevič in njegov prosvetni minister na redukciji srednjih šol pokazala, kaj znata in kako znata.
Redukcija petega razreda, ki naj se v prihodnjih letih raztegne na vse zgornje razrede, je zadela tudi štiri slovenske srednje šole. ki so vse obstojale že pred vojno, med njimi tudi mariborsko humanistično siiraiazijo, ki je bila poleg ljubljanske I. gimnazije najstarejši, najuglednejši, a tudi najdragocenejši učni zavod slovenske mladine. V kolikor se tiče redukcije slovenskih gimnazij, le na kratko konstatiramo, da se je ista izvršila brez vsake pameti in brez vsake vesti, kakor da bi kozla spustili v zelnik.
Iz Kočevja in iz Ptuja pa še posebej prihaja vest. da je zavladalo nad redukcijo gimnazij med tainošnjimi Nemci veliko veselje, ker se smatra za nemško pridobitev, ako se ukinejo slovenski kulturni zavodi, ki so postajali vedno bolj važni pijonirji slovenske prosvete ter ognjišče jugoslovenske državne misli.
List za listom slovenske prosvete in kulture pada . . . Redukciji slovenskih osnovnih šol sledi sedaj redukcija slovenskih srednjih šol. istočasno pa napoveduje prosvetni minister redukcijo pri ljubljanski univerzi. Kar so voditelji SDS s tolikim trudom in v neprestanem boja z velesrbskimi radikali z muko iz-vojevali, začelo se je sedaj demontirati in upropaščati. Tn najbolj grenko pri celi stvari je, da se vse to vrši s protekcijo in z aktivnim sodelovanjem SLS, torej tiste stranke, ki je prejšnja leta liciti-rala slovenstvo in očitala narodno izdajstvo ter protikulturna stremljenja onim, ki so vse storili in vse svoje moči posvetili neoviranemu napredku slovenskih prosvetnih in kulturnih ustanov.
Demontaže srednjih šol, tudi slovenskih, utemeljuje prosvetni minister s finančnim zakonom letošnjega proračuna. To je tisti zakon, za katerega je glasovala SLS, ko ie bila v vladi g■ Uzunoviča. Pred volilno borbo je SLS sklenila z g. Vukičevičem še blejski pakt, ki vsebuje tudi obvezo SLS, da bo odobravala vse ukrepe vlade g. Vukičeviča, torej tudi Tedukcijo slovenskih srednjih šol. Vse to je storila SLS iz golega strankarskega egoizma, strankarski interesi so ji bili nad dalekosež-nimi kulturnimi in stvarnimi inteTesi slovenskega ljudstva, slovenske kulture in slovenske prosvetne prihodnosti. SLS ni samo glasovala za redukcijo gimnazij v Sloveniji, ona ie povrh tega s svojo politiko še poskrbela, da uduši vsak odpor proti redukcijam fn da omogoči njihovo irvedbo.
Še pred par dnevi je »Slovenec« zapisal, da »vsak človek .v tej državi vidi, kako so se razmere začele rapidnd boljšati in dvigati«, uspehi SLS v zadnji vladi, da so za njo xfokumentarični< in da toliko »pozitivnih vrednot dosedaj Sloveniji ni dala še nobena vfeda.« Danes Slovenci vedo, da ima SLS na vesti tudi redukcijo slovenskih srednjih šol.
Za cinizem klerikalnega tiska je značilno. kako Je v nedeljo »Slovenec« poročal o redukciji gimnazij. Niti z besedico ni omenil, da prosvetni minister pov.dar-ja. da je moral izvršiti redukcijo, ker ga v to sili nesrečni čl. 138 finančnega zakona, za katerega je glasovala poleg radikalov samo še SLS, o tem »Slovenec« seveda Mnavsko molči.
Volitev župana v Karlovcu
Karlovee. 19. septembra, n. Danes popoldne ob 4. se je vršila prva seja novoizvoljenega občinskega sveta. Na dnevnem redu je bila volitev župana. S pomočjo radikalov in komunistov so radičevci izvolili za župana dosedanjega vladnega komisarja g. Butora-ra. Ker pa je Butorac državni uradnik in po veljavnem občinskem zakonu ne more biti niti občinski svetnik, niti župan, bodo SDS, davidovičevci. socijalisti, Hrvatski blok in gospodarska skupina vložile zoper izvolitev priziv.
Poizkusi s. Vukičeviča za razcep demokratske stranke
Vprašanje vstopa SLS v vlado odgodeno. — Dolga konferenca gg. Vukičeviča in Marinkoviča. — Pred 5. oktobrom ni pričakovati sprememb v vladi. — Pašičevci podpirajo akcijo g. Davidoviča
Beograd, 19. septembra p. Vprašanje vstopa klerikalcev v vlado, ki je tvorilo zadnje dni predmet glavnega zanimanja vseh političnih krogov, je stopilo danes popolnoma v ozadje. Izkazalo se je, da so nastopile pri izvajanju blejskega pakta take težave, da sta i g. Vukičevič i g. Korošec uvidela, da bi vstop klerikalcev v sedanjem položaju defini-tivno upropastil pozicijo g. Vukičeviča in potegnil s tem v prepad tudi SLS. Aktivni radikalski minister je danes zvečer izjavil vašemu dopisniku, da je vstop dr. Korošca definitivno odložen do sklicanja Narodne skopščine, češ, da ima g. Vukičevič sedaj mnogo nujnej-še posle, kakor pa to, da prideta dva člana skupine g. Korošca na ministrski stolček.
Po mnenju političnih krogov obstoje ti »nujni posli« v tem, da si skuša g. Vukičevič na vse načine zasigurati podporo vsaj enega dela demokratske stranke pod vodstvom zunanjega ministra dr. Marinkoviča. Jasno je, da gradita g. Vukičevič in njegova okolica svoje zadnje nade na razcep demokratske stranke. V tej zvezi se komentira v političnih krogih današnja dolgotrajna konferenca med gg. Vukičevičem in dr. Marinkovičem. V demokratskih vrstah se zatrjuje, da skuša g. Vukičevič pridobiti demokratske ministre, da bi onemogočili ali vsaj ovirali akcijo g. Davidoviča za snovanje enotne fronte jugoslovenske demokracije, ki znači smrtni udarec današnjemu režimu.
Po sestanku med gg. Vukičevičem fn Marinkovičem se je vršila daljša zaupna konferenca demokratskih ministrov, ki pa o svojih razgovorih niso hoteli dati novinarjem nikakih informacij. Pač pa vladni radikali zopet razširjajo ve-
sti, da hočejo demokratski ministri in njihovi ožji somišljeniki na vsak način obdržati današnji režim in da so pripravljeni v to svrho riskirati celo razcep demokratske stranke. Vendar pa tem tendencijoznim vestem nihče ne veruje, ker smatrajo splošno za izključeno, da bi g. Marinkovič mogel in hotel razcepiti svojo stranko. Gosp. Marinkovič sam je ob vsaki priliki naglasil, da se hoče pokoriti sklepom demokratskega kluba, ki pa stoji danes z ogromno večino na strani g. Davidoviča.
Radikalni ministri so bili danes skoraj stalno zbrani v ministrskem predsedstvu, kjer so se vršila neprestana posvetovanja. Kakor se zatrjuje, skušajo nekateri radikalski .ministri še vedno vplivati na g. Vukičeviča, da bi kljub vsem težavam vendarle sprejel klerikalce v vlado, s tem presekal negotovost in izzval odločitev, ker je jasno, da vsak dan krepi nasprotnike in slabi vlado. G. Vukičevič pa to zahtevo odklanja, ker noče staviti svoje pozicije samo na eno karto. Zato so politični krogi uvedeni, da do 5. oktobra, ko se sestane Narodna skupščina, v vladi ne bo nikakih sprememb.
G. Davidovič nadaljuje med tem z vso energijo svojo akcijo za ustvaritev močnega demokratskega bloka. Zlasti je vzbudil danes veliko pozornost njegov sestanek z vodjo pašičevcev g. Na-stasom Petrovičem, ki je baje g. Davidoviču obljubil, da bodo podpirali pašičevci vsako njegovo akcijo za zrušitev Vukičevičcvega režima.
Zvečer od pol 8. do pol 10. je bil g. Vukičevič ponovno na dvoru v avdijenci. Tudi nocoj je bil po avdijenci nenavadno rezerviran in je odklonil novinarjem vsako izjavo.
Pribičevič o akciji za združitev demokratskih strank
Vodja SDS o zbližanju obeh demokratskih strank in snovanju velikega demokratskega bloka
Beograd, 19. septembra r. Vprašanje fuzije obeh demokratskih strank stoji sedaj v ospredju političnega zanimanja. Ne le pristaši obeh strank, marveč vsa poštena politična javnost spremlja s simpatijami ta pokret, ki poteka iz najširših plasti našega naroda, ker se vsakdo zaveda, da v boju proti reakciji, ki vedno bolj ogražava našo državo, nudi edinole združen nastop vseh demokratičnih elementov garancijo za boljšo bodočnost in procvit našega naroda in države. Današnji listi obširno poročajo o tem pokretu in mu pripisujejo najda-lekosežnejši pomen. Razumljivo je, da okolica g. Vukičeviča s strahom zre na ta pokret in da ga skuša z vsemi mogočimi intrigami ovirati in onemogočiti. Tako poroča »Vreme«, da se bo izvršila fuzija Davidoviceve demokratske stranke s SDS tako, da bo SDS brezpogojno stopila v demokratsko stranko. Glede na to vest so se obrnili novinarji na g. Pribičeviča, ki jim je podal nastopno izjavo:
»Kolikor je meni znano, obstoja veliko razpoloženje v obeh strankah in v vseh demokratskih krogih za zbližanje demokracije, ki bi lahko v tem slučaju povedla našo državo in naš narod v boljšo in plodonosnejšo bodočnost. Doslej pa se to razpoloženje še ni konkre-tiralo v kakem definitivnem sklepu. Ne-
točna je vest »Vremena« da gre za brezpogojen povratek samostojnih demokratov v demokratsko stranko. Zdi se, da je to le nova intriga, ki naj izzove nerazpoloženje v vrstah SDS, odnosno vtis, kakor da so se samostojni demokrati ponižali in kapitulirali.
Samostojni demokrati ne predstavljajo nikakih disidentov, ki bi se vračali v matično stranko, marveč tvorijo lastno stranko, ki je dobila pri zadnjih volitvah nad 200.000 glasov in ki ima popolnoma samostojne organizacije, svoj tisk, svojo politiko in svojo ideologijo in ki ne more kar tako preiti v drugo stranko. Lahko pa je in celo mora biti govora o zedinjenju demokracije in tudi o fuziji pod gotovimi pogoji, če se položaj razvije v tej smeri. Ne more pa biti govora o prostem prehodu stranke v stranko in tudi v Davidovičevl demokratski stranki tega nihče ne pojmuje na ta način. Dejstvo je, da more edino zedinjena demokracija, pa bilo to v kakršnikoli formi, rešiti parlamentarizem in demokratske institucije naše države ter ustvariti novo dobo razvoja našega naroda. In do tega zedi-njenja bo prišlo, ker ie to enodušna zahteva celokupne demokracije brez ozira na tabore, v katere je trenotno razdeljena.«
Uradniška tragedija v Vojvodini
Novi Sad, 19- septembra, n. Danes popoldne je prispel srezki poglavar Tosič iz llo-ka v* občino Čerabit, da kontrolira poslovanje občinske uprave. Po pregledu županovih poslov je pričel revizijo blagajne. Kmalu potem, ko je stopil v pisarno blagajnika Živkoviča, so zaslišali dva strela. Ko so drugi uradniki prihiteli v blagajnikovo sobo, so našli na tleh srezkega poglavarja in blagajnika Živkoviča s prestreljenima glavama. Vsaka pomoč je bila zaman in sta oba par minut nato izdihnila. Domneva se, da je zagrešil blagajnik Živkovič kake nekorektnosti in je v strahu in razburjenju najprej ustrelil srezkega poglavarja, nato pa še samega sebe.
Zemljoradniki izgubili en mandat
Beograd. 19. septembra, p. V nekaterih občinah bihaške oblasti, kjer so bile volit« ve radi nepravilnosti razveljavljene, so se vršile včeraj ponovne volitve. Rezultat teh volitev je ta, da izgube zemljoradniki na korist radikalov en mandat, tako da ima se« daj radikalna stranka skupno 113 manda« tcv, aemljoradniki pa 8.
Kirurški kongres v Beogradu
Beograd, 19. septembra, p. Danes se je pričelo zasedanje kongresa jugoslovenskih kirurgov, pod predsedstvom univ. prof. dr. Kostiča. Kralja je zastopal admiral Priča, ministra za narodno zdravje načelnik dr. Štamipar. Po oficijelni otvoritvi so se takoj pričele razprave. Prvi je podal referat dr. Smolovaj (?) iz Brežič o raku na srcu. Nje« gov referat je vzbudil v zdravstvenih kro« gih splošno pozornost ter je žel za svoja iz« vajanja vsestransko priznanje. Kongres bo trajal tri dni in bo ob tej priliki ustanov« ljeno tudi posebno društvo jugoslovenskih kirurgov.
Nov letalski hitrostni rekord?
Pariz, 19. septembra, (pa.) Kakor poroča« jo z rezervo, je na tekmovanju za Schnei" derjev. pokal v Benetkah dosegel angleški pilot Kinkoad hitrost 523 kilometrov na uro in je s tem potolkel svetovni brzinski re« kord.
Železniška nesreča
Berlin. '9. septembra, (be.) Pri Kapusu . bližini Potsdama je skočil iz tiTa osebni vlak. Ranjenih je bilo 24 oseb.
Kulturna sramota fašistične Italije
Fašistična oblast razpustila tržaško akademsko društvo Balkan
in Slovansko čitalnico v Sv. Jakobu pri Trstu
vanska čitalnica v Sv. Jakobu pri Trstu. V odloku je rečeno, da je Čitalnica zbirala tujerodce, jih odtegovala italijanskemu duhovnemu pokretu ter netila v njih nezadovoljnost in nezaupanje proti vsemu, kar je italijanskega. V resnici pa je društvo delovalo samo potom knjižnice in potom dramatičnega odseka, ki je prirejal predstave v slovenskem jeziku, dokler ie bilo to v Trstu še dovoljeno.
Gorica, 19. septembra, 1. Goriški prefekt je razpustil prosvetno društvo <Naš dom» v Škrbini.
Trst, 19. septembra, 1. Oblasti so danes razpustile slovansko akademsko društvo «BaIkan», ki je bilo ustanovljeno leta 1907. Baš v tem mesecu 2. septembra je praznovalo 20 letnico svojega obstoja. Tržaški prelekt utemeljuje raz-pustitveni odlok z navedbo, da je društvo delovalo proti nacijonalnim interesom, ker da je odtegovalo slovansko dijaštvo italijanskim krogom in vplivu italijanske kulture, da je v dijakih obujalo in krepilo čut plemenske pripadnosti ter delalo iredentistično propagando.
Danes je bila tudi razpuščena Slo-
Poljski predlog soglasno sprejet
v razorožitveni komisiji Društva narodov. — Nemška resolucija glede splošne razorožitve
pa želi, da bi se vprašanje varnosti obrav« navalo sporedno z vprašanjem razorožitve.
Ženeva, 19. septembra. (že=be). Komisije Društva narodov so danes nadaljevale s svojim delom.
Druga komisija je pod predsedstvom čsl. delegata Veverice nadaljevala razpravo o rezultatih svetovne gospodarske konferen« ce. Komisija je sprejela resolucijo, v kateri se poživlja Društvo narodov, naj skuša oži« votvoriti resolucije svetovne gospodarske konference glede carinskih tarif in trgovin« ske politike in to ne samo potom indivi« duelne akcije, ampak tudi potom kolektiv« nih pogodb.
Pod predsedstvom dr. Beneša je tretja ko misija nadaljevala razpravo o razorožitve« nem vprašanju. Sprejela je soglasno reso« lucijo, v kateri se odobrava poljski pred« log glede prepovedi napadalne vojne in pos zivlja Društvo narodov, naj uporabi svojo avtoriteto za mirno rešitev sporov.
V debati je nemški delegat grof Bern« storff naglasil, da je napačna domneva, da skuša Nemčija zanikati varnostne pakte, da
Opozarjal je na moralično in juridično pra« vico Nemčije, da zahteva razorožitev vseh ostalih držav ter je v tem smislu predlagal resolucijo, naj bi se čimprej sklicala raz« orožitvena konferenca, dočim naj letošnje zasedanje pripravljalne komisije ugotovi smernice za pospešeno delo na temelju se« danjih varnostnih razmer. Ta resolucija je bila skupno z ostalimi tozadevnimi predlo« gi izročena pododboru v nadaljni študij.
Salvadorski delegat Quebrero je povdar« jal važnost konvencije glede privatne iz« rielave orožja, ki bi izenačila države pro« izvajalke in neproizvajalke vojnega materi« jala.
Pod predsedstvom luksemburškega dele« gata Becka je peta komisija nadaljevala raz pravo o vprašanju mandatov in odobrila tozadevno poročilo belgijskega delegata Bruckerja.
Rešitev rumunsko-madžarskega spora preložena na december
Brezuspešni Chamberlainov apel na madžarskega delegata. — Chamberlain podal demisijo kot poročevalec, končno pa jo je
umaknil
Ženeva. 19. septembra, s. Svet Društva narodov je danes dopoldne nadaljeval debato o sporu glede pristojnosti mešanega madžarsko - rumunskega razsodišča za postopanje pri ekspropriaciji madžarskih op-tantov na Sedmograškem. Italijanski delegat Scialoja je izvajal, da ima Svet na podlagi pakta pravico predlagati predloge, da se doseže sporazum med strankami. Ako obe stranki ne bi sprejeli njegovih priporočil in ako bi napetost med Madžarsko in Rumunijo postala še večja, bi mogel Svet to mišljenje predložiti razsodišču v odločitev.
Predsednik Sveta je predlagal, naj se predlogi poročevalca Chamberlaina, izvzemši predvidene sankcije, predložijo obema vladama kot provizorno priporočilo. Obe stranki imata pravico sporočiti Društvu narodov do decembra morebitno odklonitev. Svet bi se eventualno v decemberskem zasedanju zopet bavil s to zadevo.
Čeprav je silil Chamberlain k hitremu glasovanju, je povzel besedo madžarski delegat Apponyi, ki je izjavil, da tega priporočila ne more sprejeti in da stavlja proti-predlog, naj se pravna načela, ki tvorijo po mišljenju Sveta podlago za mešano razsodišče, predložijo haaškemu razsodišču v odobritev. Poročevalec Chamberlain je izrazil obžalovanje, da zastopnik Madžarske še vedno ni popustil in da ne dovoli nobenih
Ameriški legijonarji v Parizu
Poglobitev ameriško-francoskega prijateljstva. — Komunistične
demonstracije
Pariz, 19. septembra, s. Danes je bil tu« kaj otvorjen kongres ameriških legijonar« jev. Otvoritvi je prisostvoval tudi predsed« nik republike Doumergue.
Že pri otvoritvi je prišlo do razburljivega incidenta. Tajnik odbora za obrambo Sacca in Vanzettija je prišel preoblečen v dvora« no ter je takoj po svečani otvoritvi pričel vzklikati Saccu in Vanzettiju. Takoj^ so ga spravili iz dvorane ter izročili bližnjemu policijskemu komisarijatu.
Minister za pokojnine Marin je pozdravil legijonarje v imenu vlade ter jim izrazil zahvalo francoskega naroda za udeležbo na vojni, ki je bila, kakor je rekel predsednik \Vilson I. 1918. borba za svobodo in pra«
koncesij.
Na popoldanski seji je Apponyi napravil nekoliko pripomb na Chamberlainove očitke glede prevelike intransigence Madžarska. Madžarska nastopa v interesu in v imenu civilnih oškodovancev, torej nima popolne svobode. Povdarjal je. da je na lastno odgovornost obljubil Rumuniji velike materi-jelne koncesije, samo da se (čuva pravno načelo.
Nato je govoril dr. Stresernann, ki je povdarjal, da se on in Svet trudita, da bi <e dosegel sporazum. Scialoja je predlagal nekaj manjših izprememb v besedilu. Rumunski delegat Titulescu je v daljšem govoru skušal dokazati, da zahteva Madžarska sed.ij več kakor pri mirovnih pogajanjih, naglasa! pa je izrecno, da se bo on pokoril vsem predlogom.
Pri glasovanju je bila zadeva preložena na decembersko zasedanje. Ko je bil predlog od vseh članov Sveta izvzemši Madžarske in Rumunije sprejet, je Chamberiaiii prosil, naj ga Svet reši dolžnosti poročevalca v tej zadevi. Na prošnje članov Svet.i, zlasti Paul Boncourja in Scialoje je končno Chamberlain privolil v lo. da ostane še poročevalec. ker gre za zadevo, pri kateri zasleduje Anglija samo pravico in mir. Seji je bila nato zaključena.
Po odgovoru ameriškega poslanika Wit« housena, se je prečitala spomenica pred« sednika Coolidgea na poveljnika legijonar« jev Salvagea. V tej spomenici opozarja predsednik Coolidge na prijateljstvo med obema narodoma ter poživlja legijonarje naj izrazijo svojo zahvalnost ne samo ame« riškim mrtvim, temveč tudi sinovom Fran« cije, ki so padli prostovoljno za uspeh ve» like stvari. Glavna misija legijonarjev je, naj še dalje razvijajo prijateljske odnošaje med obema republikama.
Popoldne se je vršila parada legijonarjev in francoskih vojnih udeležencev pred spo« menikom \Vashingtona in pred grobom Ne« znanega junaka.
Za časa teh svečanosti so se vršile v di« chyju protiprireditve, ki so jih organizirali komunisti. Približno 6000 oseb je korakalo s črnimi in rdečimi zastavami skozi to pred« mestje. Socijalistični list «Populaire» ozna« čuje današnji dan kot spomin na justifika« cijo Sacca in Vanzettija kot dan žalovanja.
Pariz, 19. septembra, (pa.1 Danes sta spre« jela deputacijo ameriških legijonarjev pod vodstvom generala Pershinga Poincare in Painleve. Poveljnik ameriških legijonarjev
je izjavil v svojem govoru, da ga veseli videti Evropo v miru. »Namen naše orga« nizacije«, jc zaključil poveljnik «je, da ozdravimo rane preteklosti in da delamo
za vecnt mir.»
Poljska in Locarno
Varšava, 19. septembra, (be.) Bivši zuna« r.anji minister grof Skrzvnski, ki je svoje« časno v imenu Poljske podpisal iocarnski pakt. je objavil v listih članek, v katerem povdarja, da Iocarnski pakt sicer ni odstra« nil vseh nasprotstev med Nemčijo in Polj« sko, da pa je pripravil teren za povoljno rešitev vseh teh problemov. Brez razlike nevarnosti za poljski mir, tega danes ni mogoče več spraviti s sveta.
Izid irskih volite
London, 19. septembra, (lo.) Po zadnjih poročilih je bilo na Irskem izvoljenih 48 pristašev vladne stranke, 42 republikancev,
11	neodvisnih, 4 poljedelci, 2 pristaša na« rodne zveze in 1 komunist. Vlada ima 62, opozicija pa 56 poslancev. Obe grupi sta pridobili na račun manjših strank. Po naj« novejših izidih razpolaga vlada s 66 manda« ti, opozicija pa s 63. Manjka še rezultat glede 23 poslancev. Kakor poročajo listi, namerava Cosgrave prepustiti vlado De Va« leri, ako ne bi imel večine. V tem slučaju bi se gotovo obnovilo irsko vprašanje.
Letalske nesreče
\'ewyersey, 19. septembra, (be.) Ker je neko potniško letalo tipa Fokker naložilo
12	oseb, na mesto 10, je padlo na zemljo. Pet potnikov je bilo ubitih več težko ra« njenih.
Hamburg. 19. septembra, (be.) Dansko potniško letalo se je ponesrečilo. Pet pot« nitoov je ostalo iicpufiiKutjvanflii
Izprememba režima v Italiji?
«Tevera»
c. d. — V Rimu, 18. septembra. «11 Tevere» je potrdil neznansko senzacijo.
V zunanjem svetu se je pač že pisalo o stvari, tako-le nekako pred kakimi dobrimi štirinajstimi dnevi, toda v Italiji ni niti en list črhnil o njej; zatajili so jo popolnoma. Govorilo se je, toda zelo potihoma in skrivaj, da bi ne prišlo na ušesa iašističnim vohunom in ovaduhom, kajti gorje tistemu, ki bi danes govoril, da je fašizem pred — padcem!
«11 Tevere« pa je objavil na prvi strani pod debelimi, izvirnimi naslovi dopis rimskega poročevalca atenskega Usta «Kathimerini», ki podrobno razpravlja o — skorajšnji izpremembi položaja v Italiji. List skuša sicer s smešenjem cele stvari — objavil je celo sredi Sanka karikaturo Giolittija, kako spi v svojem domu v piemonteskem Droneru in zaključil objavo s posmehljivo pesmico — predočiti vse kot skrajno neumno, nesmiselno izmišljotino uredništva onega atenskega lista, toda črtajoče občinstvo se ne da varati in verjame, trdno verjame, da je vse do pičice res kar piše atenski list. Danes se ne samo v Rimu temveč po vsej Italiji, kamor je dospela ta vest, ne govori o ničemer drugem, ko edinole o že tako težko pričakovanem polomu fašizma. Dopis v atenskem listu se po objavi glasi tako-le:
Položaj v Italiji
Na predvečer velikih dogodkov. — Ne-predvidevana izprememba položaja v Italiji. — Stiki krone s političnimi vo-ditelji. — Kraljev razgovor z Giolittl-jem v prisotnosti načelnika generalnega štaba. — Prizadevanja Mussollnija, da bi odstranil kralja. — Izjava kralja
Viktorja Emanueia. Zdi se, da se je dogodila nepredvide-vana izprememba položaja v političnem življenju Italije. Verjetno je. da se ta izprememba, ki je danes še latentna, ki se še ni pojavila na svečan, bučen način in ki je široko občinstvo, ki ne pozna dogodkov, še ni opazilo, pojavi v kratkem je povzroči resna presenečenja. Fašizem, Mussolini, diktatura, zmanjševanje moči parlamentarizma, vsemogočnost organizacije črnih srajc, vse te stvari niso danes več v tistih razmerah, kakor so bile do včeraj. Italijanski kralj je posegel vmes, Giovanni Giolitti se je zopet pojavil na političnem odru. Evo vam te velike vesti.
Fažlzem in krona.
Govorilo se je doslej in splošno mislilo da je kralj simpatično razpoložen napram fašizmu in osebi njegovega vodje Benita Mussolinija. Mislilo se je, da je fašizem utrdil majajoči se italijanski prestol in da se je po zaslugi fašizma vzpostavil kraljev prestiž in odvrnila nevarnost socijalistov, republikancev, komunistov, navdahnjenih z naravno sovražnostjo proti italijanski kroni Toda zdi se, da je to mnenje, morda upravičeno v dobi prvega pojava fašizma in prvih letih tega pojava, danes zek> daleč od resnice. Je pač misel prošlosti. ki ji krepko nasprotujejo dejanja, ki so sledila. In zares, v dobi, ko se je pojavil fašizem, ni bil socialistični pokret, ki je nadvladoval v Italiji zaradi živahnega delovanja protimeščanskih življev, posebno vesel za krono. Nevarnost, ki je tedaj grozila s splošnim socijalnim prevratom, bi bila mogla potegniti vse v prepad, a to nevarnost je odvrnil edinole fašizem. Toda organizacija bivših bojevnikov, «fascio di com-battimento», ki se je pojavil v obrambo države, je hitro postal suveren in tedaj je prišel v navzkrižje s parlamentarnim svetom in krono ter so Mi v nadaljnem razvoju položaja trenutki, ko se je misHto, da bi padec italijanske monarhije, katerega ni dosegel komunizem, mogel uresničiti fašizem s svojim prizadevanjem, da bi si prilastil vse pravice in vso oblast.	_____ Vloga Giolittija. Giolicti. veliki italijanski politik, ki ga danes vse brez razlike smatra za naj-odličnejšega vseh živečih državnikov, v začetku ni reagiral na iašizem. Smatrajoč iz splošnih razlogov reakcijo za neprimerno, je hodil po poti dobrohotne strpljivosti, ali kljub temu, da se je umaknil iz aktivnega političnega življenja. vendar ni odlašal sprejema nekaterih poslov ter je prevzel predsed-ništvo parlamentarnih odborov in se udeleževal nekaj časa zborničnih sej. Treba je zabeležiti, da ostaja, pa naj je Mussoiinijeva zvezda danes še vedno visoko naid obzorjem, nedotaknjeno spoštovanje dr. Gkrffttija pri vseh Italijanih brez razlike strank in da njegov glas nahaja globok odmev v srcu vseh Italijanov. Beseda, kretnja Giolittrjeva so dogodki največje važnosti in ga ni, ki bi imel moč, da bi jih preziral. Ce bi Giolitti danes hotel nastopiti proti fašizmu in poizkusiti obnovo pravic parlamenta, bi notranji boj. ki bi mogel slediti v haliji, gotovo ne imel ugodnega izida za fašizem.
Pismo kralju.
Pred nekim časom je ta politik, ki je v začetku ostal nevtralen, opazil, da fašizem kuje temne načrte proti kroni. Prepričan, da je ustavna monarhija edini za Italijo primeren režim, je naslovil na kralja Viktorja Emanueia zelo odločno pismo, v katerem mu je označil dolžnost, da ne sme trpeti nikakršnega skr-čevanja svojih pravic in da bi v tem imel na svoji strani veliko večino italijanskega naroda, složnega in za vse pripravljenega.
To dejstvo, Gjolittijevo pismo kralju, je povzročita silno oenpfost v Italiji. To
Giolitti zopet na površju?
pismo je odkrilo vsem, da je bil gospod Mussolini pripravljen, da popolnoma porine v stran monarhijo, da se polasti vseh pravic krone in da se kralj, ker se ne more upirati, pripravlja, da zapusti Rim z vso rodbino in odpotuje v neko mesto na Siciliji, kjer ostane v prostovoljnem pregnanstvu v protest proti prilastitvi njegovih vladarskih pravic.
Zopet Giolitti.
Giolittijevo pismo je kakor z neko čarovnijo zaustavilo dogodke, ki bi bili brez dvoma začetek dobe težkih notranjih nemirov za Italijo. Danes se Giolitti zopet pojavlja, toda tokrat na bolj odločen način, zavzemajoč, kakor se vse zdi, položaj borbe proti fašizmu.
Ne moremo vedeti ali je svrha te borbe popolno zrušenje fašističnega režima in povratek države v normalno parlamentarno življenje. Za sedaj je gotovo, da gre Giolitti za omejitvijo oblasti fašistične diktature, kar tudi brez-dvomno doseže.
Zadnji dogodki so po sporočilu iz ne-ovržno avtoritativnega vira, ki so jih tukajšnji (rimski) angleški in nemški dopisniki brzojavki, taki-le: v smislu sporazuma med kraljem in Giolittijem je bil bivši ministrski predsednik (Giolitti) 29. avgusta poklican v posebno avdijenco v kraljevo palačo. To vest je brzo-javil edinole dopisnik »Daily Chroniclea»
Kako stoje stvari?
Po miormacijah istega dopisnika so se pred to kolaboracijo vršile izmene vidikov med Giolittijem in političnimi voditelji, ki niso naklonjeni fašizmu, to se pravi, gospodi Salandro, Orlan-drom, Bonomijem in drugimi, izmene vidikov, ki jih je Giolitti izvedel v svoj-stvu pooblaščenca krone. Ti razgovori so se vršili več dni in so se nanašali na proučitev političnega položaja v Italiji in vseh notranjih vprašanj ter so končno vsi priznali, da se Italija nahaja v zagati, iz katere ni izhoda.
Kraljeva izjava.
Zaključke teh razgovorov med Giolittijem in drugimi politiki je Giolitti po kraljevi želji službeno sporočil kralju v prisotnosti ekscelence Badoglia, načelnika generalnega štaba. Po zaključku avdijence je kralj podal naslednjo izjavo, ki je bila brzojavljena angleškemu in nemškemu tisku:
«Sem ustaven vladar in kot tak nimam pravice, da bi storil svojevoljno kaj za izpremembo sedanjega političnega položaja, vsaj dotlej ne, dokler bo obstajal parlament po zakonitih določbah. Vrh tega moram izjaviti, da ne nameravam, ako politična stranka, ki je sedaj na vladi, želi odstraniti me s prestola, storiti ničesar v nasprotju z željo te stranke.*
Besedilo te izjave je dopisnik «Daily Chroniclea« dobesedno brzojavil. Italijanski listi, ki so pod najstrožjo cenzuro, niso ničesar pisali o vsem, kar se dogaja in so absolutno molčali. Kakor je razvidno, smo na predvečer zelo težkih dogodkov, katerim so navedene stvari le enostaven uvoi
To je torej poročilo atenskega lista po prevodu, kakor ga je objavil fašistični «11 Tevere». Trajalo je pač precej dolgo, preden se je fašistična vlada toliko opogumila da je dovolila to objavo, kajti atenski list «Kathimerini» je objavil ta dopis že 5. t. m. Zdi se, da se je vlada pozneje premislila in prepovedala nadaljno razširjanje te objave.
V koži rimskih dopisnikov onega londonskega in atenskega lista pa bi menda ne želel biti nihče!
Chamberlain se sestane z Mussolinijem
Rtm, 19. septembra, a «G i o r n a 1 e d' 11 a 1 i a» poroča, da se v angleškem ru. ninjan ministrstvu potrjuje vest o skoraj« in jeni sestanku med Chamberlainom in Mussolinijem. Državnika se bosta sestala ob priliki potovanja angleškega zunanjega mi« nistra po Sredozemskem morju. O kraju in dnevu sestanka še ni nič določenega. Kakor zatrjujejo v angleškem zunanjem ministr« stvu, bo sestanek imel povsem zasebni zna« čaj, kajti med obema državama ne obeto« j«jo sedaj nobena posebna vpw5anja, ki bi jih bilo treba urediti. S sestankom se hoče samo potrditi, da vlada med obema drža« vama popoln sporazum v vseh sedanjih po« lttiftiih vprašanjih.
Pred novimi pogajanji z Grčijo
Atene, 19. septembra, s. Listi poročajo iz Ženeve, da se bodo v kratkem pričela gr« šk<vjugoslovenski pogajanj* za pripravo te« rena v svrho ureditve grško«jugoskrvenskih sporov.
Najstarejši kandidat
Pariz, 19. septembra, d. O priliki leto« šnjih parlamentarnih volitev v Franciji bo kandidiral v departeoientu Baase6 Alpes med drugimi tudi bivši poslanec in znani politik Andrieux, kojega kandidatura vrbu« ja tem večjo pozornost, ker je nedvomno eden najstarejših poslancev ni svetu. An« drieux ima namreč že 87 let, a je še le preo kratkim promer-kral n« filozofski fakulteti Sorbonne.
Arbitražna pogodba med Italijo in Litvansko
Rim, 19. septembra, o. Ministrski pred« sednik Mussolini in predsednik litvanske vlade Valdemar sta včeraj podpisala ar« bitražno pogodbo med Italijo in Litvansko ter eno trgovinsko konvencijo. Arbitražna pogodba je podobna drugim takim pojfod= bani, ki jih je Italija sklenila v zadnjih letih z raznimi državami in govori o proceduri za mirovno poravnavo sporov, ki bi mogli nastati med obema državama.
Italijanske letalske vaje na naši meji
c. d. Trst, 17. septembra. Včeraj so se torej pričele one velike italijanske letalske vaje, v katerih si stojita nasproti milansko in bolonjsko aeronavtično teritorijalno okrožje, prvo kot <italijanska», drugo kot <sovražna> zračna vojska, prva s sinjimi, druga z rdečimi oznakami.
Kakor znano, se je za te vaje vzela predpostavka, da sta se spopadli dve sosedni državi in se je v ta namen severna Italija do črte Genova - Ravenna razdelila v te dve sovražni si državi z mejno črto: prelaz Re-schen - Scheideck (Passo di Resia) na švicarsko - italijansko - avstrijski meji), Men-cielski prelaz. Cima d*Asta, planota Sette Comuni, Monti Berici, Colli Euganei, mesto Rovigo. ustje reke Po. Glavni stan <sinjih> je letališče Ghedi južno Brescie, <rdečih> pa Pordenone, oziroma Aviano (letališče) v Fur laniji. <Sinjim> poveljuje brigadni general Vece, poveljnik milanskega, <rdečim» pa brigadni general Lombard, poveljnik boloni-skega aeronavtičnega okrožja. Vrhovno vodstvo ima načelnik generalnega štaba vse-vkupne aeronavtike. general Armani, ki je imel včeraj v Padovi nekako uvodno predavanje, v katerem je začrtal vodilne misli za te vaje. Prisotni so bili pri tem predavanju poleg obeh poveljnikov skoraj vsi višji letalski častniki, pa tudi poveljnik veronske-ga armijskega kora general Giuria, poveljnik milične protizračne obrambe general Nobili in drugi. Niso pa bili prisotni poveljniki milanskega, videmskega in tržaškega armijskega kora, na katerih področju se tudi vrše te vaje. Državni podtajnik za aeronav-tiko milični general Balbo je dospel v Pa-dovo Sele zvečer.
General Armani je v svojem predavanju povdarjal, da je zlasti glede uporabe lovskih aparatov in aparatov za bombardiranje še marsikaj negotovega, kar je treba šele ugotoviti s poizkusi, kar se bo storilo v teh vajah z izvajanjem posameznih in kombiniranih vojnih slučajev. 16. in 17. t. m. se razvijejo zračne akcije. 16. zjutraj prifeio <si-nji» nenadoma sovražnosti, ali ne bodo čakali jutra, temveč bodo že med 23.30 in 24. uro nad Pordenono in bodo odtod udarili na Aviano. Ta napad je pripravilo vrhovuo poveljništvo, da se ugotovi izdatnost opazovalne službe in se da že takoj v začetku vajam <oni čut drsnosti in stroge priprave, ki mora voditi usodo nove Italije.» Povdarjal je, da ne gre več za stare metode, ki so bile večkrat zgrešene in so dale le pičle in pomanjkljive uspehe, temveč morata akcijska gotovost in hitrica kretenj prinesti zmago.
V	naslednjih dneh se bodo vršile razne vaje v ponočnem in pod ne vnem bomba r i i-ranju in vaje lovskih letal, kar bo tem po-uoljivejše, ker se vrše vaje v ozemlju z velikimi ravninami in visokim gorovjem. Nasprotujoče si sile so poraznieščene tako-le:
V	Ghediju imajo «sinji» 1 skupino (<grup-po>) lovcev. 2 skupini letal za ponočno bombardiranje in 2 za podnevno ter en oddelek (<sezione») letal za oddaljene razvidne operacije. <Rdeči» imajo v Avianu 3 skupine lovcev, 1 skupino za ponoSno in 1 za podnevno bombardiranje ter 1 oddelek za oddaljene razvidne operacije. V Boznu je 1 <rdeča» skupina lovrev, izmenjalno skladišče za obe stranki, 1 oddelek transportnih avtov, 1 hangarski transportni avto - oddelek in 1 zaloga netiva. V Gardolu je <si-nja» izvidniška skupina, v Padovi trdeča* izvidniška skupina, v Ferrari »•sinja-*. v Benetkah <rdeča> skupina za pomorsko bombardiranje in v drugih krajih manjši oddelki.
Vriile se bodo tudi vaje v bombardiranju in zračni obrambi važnih mest. 18. t. m. se napravi poizkus nenadne premestitve eneg1* letalskega oddelka iz letalskega pristanišča, kjer je nameščen v drug kraj, kjer so nameščeni drugi oddelki, pa ni tam več pripravljenih primernih sredstev za namestitev tega novega oddelka. Vršile se bodo nadalje premestitve avtomobilskih kolon, a 20 t. m. se bodo vršile vaje v dejanskem bombardiranju z vsemi različnimi tipi bomb. ki so v rabi pri laški aeronavtiki. V ta namen se je zgradil severno mesteca Vivaro (nekako v sredi med Spilimbergo in Aviano v Furlaniji, v kotu, ki ga tvorita kakih 5 km južno Vivara se stekajoči rečici Celli-na in Moduna) nekak poligon (mnogokot-nik) z obveščevalnimi sredstvi. Kraj je skoraj popolnoma zapuščen, brez hiš. V noči 21. t. m. pa se bodo vriile vaje v dejanskem ponočnem bombardiranju, če bodo vidnostne razmere ugodne. Izvršil se bo tudi j»izkus bombardiranja s tik nad zemljo letečega letala.
General Armani je razpravljal tudi še o stanju laškega letalstva in o proučavanju različne uporabe letal, zlasti z ozirom na oskrbna središča in postojanke za teritorijalno obrambo.
Po predavanju je general Armani izjavil, da je ta način vaj pač nov za večino letalskega moštva, ki morda tudi ni v polni meri usposobljeno zanje. Ali ravno v tem da tiči velika važnost teh vaj, ki jih je generalni štab že dolgo časa pripravljal in proučeval, letalstvo tu nastopa prvikrat kot samostojna stroka, ki pa naj ne pomenja, da se od-deljuje od skupnega delovanja z ostalimi vojnimi silami, temveč le svobodo akcije in kretanja proti velikim sovražnikovim teri-torijalnim objektom, ki so posebno važni za dosego zmage. ^Sovražnika ne smemo čakati, temveč ga je treba napasti, preden je pripravljen! Letalstvo ima to zelo važno nalogo!* je zaključil. —--
Pripominjam le toliko, da sta Pordenone in Aviano v zračni črti oddaljena od najbližje naše meje 90 kilometrov, Vivaro pa kakih 78. Od Aviana do avstrijske meje je kakih 65 kilometrov. <Sovražno» ozemlje pa gre do avstrijske in naše nieje!
Preprečen pohod štajerskih brambovcev
Gloggnltz, 19. septembra, d. Za včeraj je bilo sklicano o priliki ustanovitve krajevne organizacije veliko zborovanje brambovcev (Heinrwehr). Napovedana je bila tudi ude« ležfea brambovskih organizacij iz vse os ta« le Štajerske. Res so prispeli močni oddelki, ki so hoteli na tovornih avtomobilih v C-k>ggnrtz. Ker pa je vladalo med del a v« i stw>m veliko razburjenje in se je bilo bati ' težkih izgredov, so oblasti zunanjim udeležencem zabranile dostop v Gloggnitz. Moči m orožniški oddelki so ustavili avtomobile pol ure zunaj mesta. Brambovci so sicer skušali kljub temu dospeti v mesto, vendar pa so povsod naleteli na odločen odpor orožništva in so se morali končno zopet vr« niti. V Gioggnitzu samem se j« vršila pri« I redit«- v miru m redu.
Mariborska gimnazija reducirana!
Strahovit udarec za Maribor in vso Slovenijo. — 63 dijakov vrženih na cesto__Nekulturno in nesocijalno postopanje vlade
pak bo sploh uničen. Če ni zavod popoln, sploh nima pomena za Maribor. Samo za
Maribor, 19. sept, Alarmantne vesti o redukciji staroslav-ne mariborske gimnazije na štiri razrede so se le prehitro uresničile. Se do danes ni hotel nihče verjeti te strahotne vesti časopisov. Vsakdo je smatral za nemogoče, da bi vlada ravno v času, ko proglaša SLS vstop v vlado in je za to gotovo dobila proste roke v Sloveniji, degradirala ravno gimnazijo Koroščevega stalnega bivališča in sedeža oblasti, ravno gimnazijo, iz katere je izhajala dolga desetletja najboljša slovenska inteligenca, morda polovica vseh narodnih buditeljev in kulturnih delavcev.
A danes je prispela iz Beograda brzojavka ministTa prosvete, da se mora na mariborski gimnaziji s L oktobrom t. 1. ukiniti peti razred, prihodnje leto šesti in tako dalje, tako da bo ostala v štirih letih samo še štirirazredna gimnazija. Za Maribor pomeni ta odredba strahovit kulturni in soaialni udarec. Po mestu je zavladala nepopisna razburjenost, prava revolucija duhov. Saj je vlada s to redukcijo obglaviia in uničila gimnazijo, ki ima okrog tisoč učencev ter spada med naj-mojčnejše in najboljše v državi. Z ukinitvijo višjih razredov se ne reducira zavod samo na štirirazredno nižji gimnazijo, am-
Zahteve beograjskih stanovanjskih najemnikov
Beograd, 19. septembra
V nedeljo se je vršil v dvorani hotela »Takovo« shod beograjskih stanovanjskih najemnikov proti ukinjenju stanovanjskega zakona s 1. novembrom. Na shodu je govoril tudi predstavnik slovenskih najemnikov g. Ivan Smolej, ki je poročal o razmerah v Sloveniji in povdaril nujno potrebo, da gradi država stanovanja za svoje nameščence. Profesor Marič je obžaloval, da se Je stanovanjsko vprašanje pri nas radi nerazumevanja vlade in parlamenta razvilo v borbo med hišnimi lastniki in najemniki, dočim bi se moralo reševati kot splošno državno vpraSinle. Stanovanjsko krizo hočejo rešiti z zakoni ,a edina resnična rešitev ie v gradnji cenenih stanovanj po celi državi. Ker država in občine v tem pogledu niso storile svole dolžnosti, najemniki ne vidijo drugega izhoda, kakor da se stanovanjski zakon podaljša vsaj do 1. 1930. Govorilo je še več govornikov, ki so stavili še mnogo bolj radikalne predloge, med drugimi tudi, da se razširi stanovanjski zakon celo na nove hiše. Soglasno je bila naposled sprejeta resolucija, ki utemeljuje potrebo še nadaljne stanovanjske zaščite In zahteva med drugim:
1)	da se stanovanjski zakon podaljša vsaj do 1. 1930, do takrat morata država in občina zgraditi potrebno število zdravih in cenenih stanovanj;
2)	da se sedanje najemnine ne smejo povišati in da se sedanji stanovanjski zakon razširi tudi na nove zgradbe, zlasti one, ki so bile zgrajene s cenenimi krediti Državne hipotekarne banke:
3)	da država in občine takoj določijo primerne kredite za zgradbo cenenih in zdravih stanovanj;
4)	da se stanovanjski zakon zopet raztegne tudi na male trgovine;
5)	da se s 1. novembrom izvede revizija stanovanj, ki naj se na novo razdele po številu rodbinskih članov.
Grda igra SLS z obrtništvom
(Dopis iz obrtniških krogov.)
Poročali smo že, da so se dogovori z Jugoslovensko obrtno zvezo radi sestave kompromisne liste za bodoče zbornične volitve razbili radi nepopustljivosti in neiskrenega nastopa SJjS. Tudi posredovanje g. Jelačina ni moglo sitnaciie tako spremeniti, da bi se našla poštena, stvarna baza za sporazum. Jugoslovenska obrtna zveza je izginila iz pozorišča in danes si stojita nasproti Vrhovni obrtniški svet in Slovenska ljudska stranka, kateri pomaga pri teh pogajanjih g. Ivan Jelačin.
G. Jelačin izjavlja, da mora priti do kompromisa za vsako ceno. Mi pa smo drugega mnenja. Ponovno povdarjamo, da bi do kompromisa pač prišlo, ako bi Jugoslovenska obrtna zveza s takim povdar-kom ne zatrjevala, da ji organizacije niso nič mar, temveč da zastopa le volilce, in ako bi pristala na kompromis 8 : 8 brez daljttih zahtev. Pristala ie sicer na razmerje 8 : S, toda z zahtevo, da morajo bi« na listi Vrhovnega obrtniškega sveta ti in ti kandidati, ki bodo njej po volji.
Tu se pa tud! barantanje, ki ga je vpri-zoril g. Jelačin, neha! Vrhovni obrtniški svet sprejema kompromis 8 ; 8, toda edino pod pogojem, da svojih 8 kandidatov neovirano imenuje. SLS pa je stavila vedno nove zahteve, kdo mora in kdo ne sme biti na naši kandidatni listi. Šla ie tako daleč, da je pustila le pet kandidatov prostih.
Gospoda, z organizacijami se ne boste igrali! Pokazali ste pri tem barantanju vso svojo politično »spretnost«, ki jo pa že poznamo ki vašim vabam ne bomo sledili.
Končno p« se nam ta silni pritisk na naše organizacije zdi vendarle čuden. Ce
SLS operira s svojimi volHci in je tako sigurna zmage, zakaj potem pritiska na pri volitvah zainteresirane in tndi nezain-teresirane osebe, da vplivajo na posamezne funkcijonarje Vrhovnega obrtnega sveta. naj zahteve SLS sprejmejo? Iz iskrenosti ne, pač pa iz bojazni, da ne bi preveč vtikali svojih nosov v zbornične proračune. Zbornico ste s postavitvijo komi-sarijata degradirali, delali ste v njej brez sosveta in sami boste odgovarjali za ®voie
štiri razrede ne bo nihče dajai svojega otroka v gimnazijo, ker mu to pri današnjih razmerah nič ne hasne. Prestopanje na drugI zavod sredi študija je samo na sebi kvarno. Večina staršev pa tudi ne bo imela sredstev, da bi pošiljala otroke na drug zavod. 2e s 1. oktobrom je s to ukinitvijo vrženih na cesto 63 dijakov, od tega 44 Mariborčanov.
V svoji brzojavki pravi prosvetno ministrstvo, naj se dijaki porazdele na druge primerne zavode. Kako si to zamišlja, vedi vrag, dejstvo je, da je v Mariboru popolnoma neizvedljivo in človek bi skoro mislil, da se hoče vlada norčevati iz prebivalstva. Kdor se ie namenil za študij v humanistični gimnaziji, ne bo imel zanimanja za srednjo vinarsko šolo ali za trgovsko akademijo, ki edini prideta v po-štev. Učiteljišče je že itak prenapolnjeno, za realko pa gimnazijski dijaki nimajo potrebne podlage. Tako je ta nenadna redukcija v vsakem oziru brezglava, nekulturna in nesocijalna, pravi kulturni škandal, ki ga uganja vlada ob asistenci g. dT. Korošca v našem slovenskem Mariboru.
Tudi v nacijonalnem oziru pomeni ta redukcija velikansko izgubo.
delo. Obrtniške organizacije, s katerimi postopate sedaj tako grdo. Vašega postopanja gotovo ne bodo krile.
Vprašanje kompromisa bomo lahko zaključili z ugotovitvijo, da SLS na pošteno razdelitev kandidatov 8 : 8 ni pristala; da se je Jugoslovenska obrtna zveza umaknila s pozorišča; da je g. Ivan Jelačin, ki bi moral biti kot zbornični komisar strogo nevtralen, kot posredovalec odkrito pokazal vse svoje simpatije SLS: in končno, da bodo obrtniške organizacije kljub pritisku in barantanju, ki ga vpri-zarja SLS, znale varovati svoje interese fei svoj ngled.	Argu«.
Žebotove intervencije...
»Slovenec« poroča, kako je poslane Zebot interveniral za orožniške vpokojen-ce. Efekt te intervencije? »Vsoto za pokojnino za orožniške vpokojence ie orožniško poveljstvo zahtevalo od finančnega ministrstva. Zadeva pride pred ministTsk: svet.«
Torej?
Dejanski stan pa je tak, da poslanec Zebot ni telefoniral uredništvu »Slovenca«, še to:
1.)	da njegova stranka na vladi ni poskrbela za primerne kredite, s katerimi naj bi se bile poravnale in izplačevale zakonsko določene orožniške pokojnine;
2.)	da je njegova stranka na vladi so-podpisala člen finančnega zakona, s katerim se uničuje veljavnost razsodbe državnega sveta, ki je odredil, da se morajo orožniškim vpokoiencam izplačevati draginjske doklade v smislu uredbe o draginjskih dokladah iz leta 1924.
G. Zebot bi torej moral intervenirati pri sebi m pri ostalih poslancih SLS. a to še preden so glasovali proti pokojninam za orožftiSke vpokojence.
M\ onstran granit
p— Premeščanje slovenskih učiteljev se nadaljuje. Josip Lasič iz Vrtojbe v Casta« no Primo bliru Milana, Josip Koglot iz Gra* dišča pri Renč&h v Lainate, tudi pri Mik« cu, Justina Malič iz Opatjega sela v Gotto--lengo, Brescia, Fran P od gornik iz Gojač v Quistello pri Mantovi. Iz trnovskega šol* skega okraja so premeščeni v severno Itali« jo: Alojzij Torušič, učitelj v Harijah, uči« tedjkri Kati Sušelj in Milica Valenčič v Ha= rijah ter Antonija Vižin, učiteljica v Sp. Zemunu. H. Legiša, učitelj v Mavhinjah na Kra«u, je premeščen v Torre de Passes ri v Abrucih.
p— «.Va razpoloženjej> je postavljen jjo« spod Fran Mermolja, učitelj v Dobravi j ah na Vipavskem, kakor veli dekret, ki ga je dobil 16. t. m.
p— Požar v Selcih na Kram, o katerem smo že poročali, je upepelil 21 hiš z gospo* darskimi , oslopji. Živino so ljudje večino« ma re&li. Brez strehe je kakih 130 oseb. Med pogorele« so bile razdeljene denarne podpore. Na ukaz generala Pugiiese je stav (jenih po£orelcem na razpolago 120 voja« ških postaj. Skoda se ceni na en milijon lir. Notranje ministrstvo je nakazalo poco= relcem 21.000 lir, tako da pride na vsako družino po 3000 Kr.
p— Idrijski dekan gospod Mihael Arko je slavil v nedeljo sedemdesetletnico svoje« ga rojstva in tridesetletnico svojega sluz« bovanj* v Idriji. Svečanost je bila zelo le« pa io pokazalo se je, kako je dekan pri« ljubljen pri prebivalstvu.
p— .Va Avški planini sta bik ukradena v noči na 14. t. m. dva lepa vok švicarske pasme. Tatovi so ju odgnali proti Vipavi, kakor kažejo sledovi. Tudi pred mesecem dni sta bHa ukradena na tej planini dva vok.
p— Dezerter. Orožniki v Solkanu so na« tcaniH vijji oblasti, <k je profesor filozofije Peter Zavrtanik prekoračil mejo in zbe> žil v Jugoslavijo. Ovaden j« nadalje vo« jaški oblasti kot dezerter.
p— Iz Ittre. V kratkem se priredi v Trstu izložba istrskih vin v svrho propagande, da bi se rrvTstno istrsko vino lažje raz čavalo. Sedaj se ga proda malo in pod cc= no. — Okoli Rovinj« sadijo tobak v vedno večjem obsegu. Letos je bilo posajenih 27 hektarjev, pridelka pa bo manj kakor lani n« 14 ha. — V Trstu so biH obsojeni: Oskar Gobhart z Dunaja, tehnični direktor rud« n3u boksita pri Vižin ah in Fran Cart, rud« niški strokovnjak, vsak na 18 mesecev za« pora m 2500 lir globe ter uradnik Patdli d« leto dni zapora ia 3000 lir globe, ker so krivi nesreče dne 18. dec. 1925. Dri kateri ie poginilo sekaj rudarjev.
V nedeljo je vživalo od 15.000 — 20.000 ljudi obe strani ljubljanske pokrajinske razstave. — Revija narodnih noš. — Vrvenje in gneča v gledališkem, kmetijskem in vrtnarskem paviljonu.
Čari Malega pratra
Ljubljana, 18. in 19. septembra
Ljubljana ne pride do sape. Najprej volitve, potem sejem, 'potem zopet volitve. Vsakokrat so na nogah mase. Na sejmu ima tudi ženski svet glasovalno pravico, celo pluralno. .Ce ie na skupščinske volitve bilo v Ljubljani prejšnji teden deset tisoč volilcev, zvečer pred »Zvezdo« in »Jutrom« deset tisoč ljudi, pred »Unionom« in v njem pa okrog pet, jih je to nedelio sejem zbral okrog dvajset tisoč naenkrat, in vse od ene stranke, velesejmske gospodarsko napredne demokracije veselih Ljudi vseh starosti, slojev, spolov in drugih razlik in vrst. Cez dan so se gnetli po razstavnih prostorih, potem so prišle na vrsto komedije, prvo popoldne so gospodovale narodne noše, v mraku in zvečer pa se je pod sejimskimi kostanji razvil prater, kakršnega nimata ne Zagreto ne Beograd, žalostni Trst bi postal zelen, in celo veliko tujskoprometno mesto Dunaj bi. nas zavidal, kajti ljubljanski prater smo napolnili sami z lastnim vikom ln fcruščem, ne z importiranim. Pripomniti pa je treba, da smo pred par dnevi napolnili tudi žepe prav velikemu cirkusu, ki je celo presegal Kludskega, in da imamo poleg sejma še nekakšen neoficijeleai praterček s celo baterijo deklet brez trebuha, gugalni-cami, vrtiljaki, fotografi, strelišči in največjim čudom sveta. Pred temi komedijami se prav tako gnete okrog dva tisoč služkinj, vojakov, rokodelskega naraščaja in pa množica malomeščanstva, čigar podrobnejša socijalma opredelba je za oko pač nemogoča. V obeh masah, pred ograjo in za njo, se pa čuti, da »Ljubljana v jeseni« ne nudi dovolj prilike za kopanje. Ce bi bil Jaz Rockefeller ali vsaj njegov dedič, bi dal •najprej sezidati veliko kopališče z dva tisoč kabinami in velikim plavalnim štadionom. Ce bi pa jaz bil župan ali gerent ali komisar ali vsaj stavbni direktor, bi ne dal gradbenega dovoljenja brez izjeme nikomur, kdor ne projektira za vsako stanovanje vsaj ene kopalnice.
Zato vzbujajo našo pozornost ljubljanski stavbni načrti Vsi izvirajo še iz dobe gerentstva Puc-Turk-Likozar, in se posebno štimano prezentira naris velike stanovanjske palače na Ahacljevi cesti, katero je to gerentstvo omogočilo in pričelo graditi. Isto veja za veliko kolonijo vil na Savski ali VVilsonovi cesti, kateri se je včasi reklo, da je Dunajska, kar bi se tudi že lahko odpravilo. Zanimiva so majhna zasilna stanovanja oziroma hišice okrog Ko-lezije, in prav zanimiv je originalni načrt stanovanjske palače s frontami na Poljanski cesti, Gestrinovi ulici in na Ljubljanico. Vendar izgleda, da brez solidne in trajne občinske večine ne bo pravega uspeha. Upati je, da poide vse počasi po vrsti, najprej solidna občinska večina po ljubljanski
Samo še danes ob: 4., pol 6., pol 8., 9. prekrasna Francozinja JETTA GOUDAL kot
Sejkova sužnja
i n ljubljenec vsega ženskega sveta MIHAEL VARKONI
«Elitni Kino Matica«.
tradiciji, nato uspeh gradbenega posojila in končno pospešena prevedba starega gradbenega programa. Zanimanje za to za enkrat tudi še brezžično muziko bodočnosti je vsekakor ogromno in vso nedeljo se gne-■tejo radovedneži, reformatorji in kritikom pred tabelami s statistikami iai narisi.
V prvem paviljonu je poslovala
radijska
ocenjevalna komisija (gg. inž. Kolarič, prof. Andree, inž. Eržen, Evald Jakopič, prof. Nardin in ing. Stegu). Prisodila je prvo nagrado g. Vojku Zeleniku iz Ljubljane za njegov štiricevni aparat »Browning Drake*. Od 60 dosegljivih točk je dosegel 49.64. Drugo nagrado je dobil g. Milan Grosičar, tehnik iz Ljubljane, za svoj štiricevni aparat »Neutrovox«, doseženih točk 48.31. Tretjo nagrado s 40.65 dosežene točke je komisija prisodila g. Benjaminu Lenassiju iz Logatca za dvocevni aparat »Audion z reakcijo.« Četrto nagrado je dobil g. Omota Rudi iz Ljubljane za štiricevni aparat; doseženih točk 40.31; peto pa g. Baje Bogomil iz Rožne doline za svoj aparat »Auto-dyne«, doseženih točk 36.39. Priznanje je komisija izrekla g. Vladu Babniku, tehniku iz Dravelj. za njegov dvocevni »Rein-artzt«, dosegel je 32.89 točke. Poieg denarnih in materijalnih nagrad dobe odliko-vanci še srebrne in bronaste kolajne. Vsi premirani aparati so razstavljeni na razstavi in so deloma tudi na prodaj. Sploh je letošnja radijska razstava v vsakem oziru mnogo boljša od lanske, kar dokazuje, da so naši amaterji korakali sporedno z razvojem moderne radijske tehnike.
Pri vrtnarjih
Občo pozornost in priznanje so si stekli ljubljanski vrtnarji, ki so napolnili cel paviljon z nežnim cvetjem in zelenjem in razstavili vrlo okusne aranžmane in skupine, kakteje, rondeaus, utice . . . Dame se sprehajajo od skupine do skupine in vzklikajo, trgovci s cvetjem in drugi interesenti si beležijo. Pozornost vzbujajo aranlmani cvetja v vazali, v enotnih barvah. Ponekod moti uporaba trakov, ponekod prevelika pestrost na ozkem prostoru. Zelo pohval-
Gospod Špicar s soprogo v koroški narodni noši.
še marsikateri umetnik lil umetnica bi bili zaposleni, mnogi bi pa tudi- odkrili, da nekaj- znajo in vedo in- mnoge, dekoracijske fantaste bi juryja morala odkloniti. Obenem bi takšen poskus prinesel novo noto v' naš« stalno pokrajinsko razstavo. Letos prvič pa so se posamezni razstavni oddelki tudi ocenili. Že v soboto se je sestala ocenjevalna komisija, katere predsednik je bil nadzornik mestnih nasadov g. Heinitz, člani pa gospe Lenarčičeva, Šarabonova, vrtnar g. VVilhelm iz Zagreba in ravnatelj velesejma g. Dular. Komisija je soglasno priznala, da ie
napredek vrtnarske razstave od lani izreden
in je razstava v čast vsakemu velemestu. Ocenjevalci so točno pregledali vso razstavo in z obžalovanjem vzeli na znanje, da ne konkurira tvrdka Baje. ki bi zaradi svojega krasnega aranžmaja gotovo dosegla zlato kolajno. Tvrdki Pavel Šimenc je bila soglasno podeljena zlata kolajna zlasti za krasno izvedeno zamisel štirih letnih časov Tvrdki Korsika je bila za celotno opremo, zlasti pa za ženitovanjsko mizo podeljena zlata kolajna, za kakteje pa še posebej srebrna. Tvrdka Herzmansky je po okusu in v vezavi na višku ter ji je bila soglasno prisojena zlata kolajna. Tvrdka Ivan Šimenc ima veliko smisla za vrtnarsko umetnost, pokazala je obilo materijala in ji je bila soglasno prisojena srebrna kolajna. Tvrdka Ferant se je izkazala s sadnim drevjem, ki je vse hvale vredno. Sestava rastlinske dekoracije, zlasti begonij, je krasna; zato zlata kolajna. Vsem umetni-kom-vrtnarjem k visokemu odlikovanju naj-iskreneje čestitamo z željo, da nas v bodoče še presenetijo s sadovi svoje delavnosti in znanja.
Okrog 3. ure popoldne se je sestavil dolg sprevod narodnih noš, ki je večkrat obkrožil glavni velesejmski prostor pb paviljonih ob sviranju železničarske godbe. Po-
Kočevarji v sprevodu.
Predstave danes točno ob: 4., pol 6., pol 8. in 9.
Prvo in edino predvajanie v Ljubljani. Velefilm sezije 27—28;
ljubimkanje
(LIEBELEI)
V glavni vlogi: EVEUN HOLT, VIVI AN GIBSON. t-OUlS LERCH, ROBERT SCHOLZ
Režija L. J. FLECK.
Vse dosedanje predstave razprodane
H.tite da ne zamudite Pri vseh pied stavah pomnoženi orkester.
Kino «Ljubijanski dvor»
Telefon
posebno zasluge bivšega gerentskega sveta pod predsedstvom dr. Puca, ki je podpisa! garancijsko posojilo. Zahvala gre tudi viški občini. Na to so govorili še mestni komisar, v.ški župan, nadalje g. dr. Dinko Puc ter g. Uratnik.
Zadruga »Stan in dom« je doslej sezidala v viški občini že 38 hiš s 75 stanovanji — dokaz, da je na detu in da ji bo uspeh zasiguran tudi v bodoče na korist mnogim, ki bi morali morda sicer iskati streho v šotorih ali pod raznimi drevesi.
gled na sprevod blizu 300 v noše naših prababic in pradedov oblečenih deklet, žen, moških in otrok je bil nadvse očarljiv in ie naše misli za kratek čas obrnil v košček naše slovenske zgodovine. V sprevodu na čelu sta bili skupini narodnih noš.zasužnjenega Primorja in Koroške, potem gorenjska skupina, Ljubljana, Šiška, Kamnik, Škofja Loka, Kranj, Radovljica, Bled, nato posebna skupina ljubljanskih noš, belokranjska in nazadnje kočevska skupina z jezdecem polharjem in z vozom, na katerem je sedelo več žen in deklet v svojih posebnih nošah kot predice's kolovrati. Nekatere skupine so imele svoie godce-har-
Kesu oba in zabava,
ki nam ro da razstava
Nova kolonija stavbne zadruge „Stan in dom"
Stavbna zadruga »Stan in dom« je v nedeljo v okviru male slovesnosti zopet pokazala lep uspeh dela njenega agilnega predsedstva, ostalega odbora in vrlih za-drug.irjev. V Rožni dolini je bila v nedeljo otvorjena zopet nova kolonija 15 dvosta-novaniskih hišic, kjer bodo našli svoj dom zadrugarji in njihovi najemniki.
vorom predsednik g. Kristan, naglašujoč dejstvo, da je rešitev stanovanjskega problema le v samopomoči, ki pa si jo je mogoče olajšati v zadrugarstvu. Ob tej priliki se je zahvalil vsem faktorjem, ki so razumeli začetek akcije »Stan in doma«, zidanja malih stanovanjskih hiš in vrtnih kolonij, ter ji priskočili na pomoč. Naglasil je
Slavnost vzidava-nja spominskega kamna na drugi koloniji stavbne zadruge «Stan in Dom». Govor gospoda Puca, desno Anton Kristan, preds. zadruge.
na je kombinacija cvetličarske razstave z drugimi. Tu so letos le pričetki v tej smeri, dve že znani skulpturi Kralja in nov Do-linar, monumentalen stiliziran ranjen rjoveč lev, osnutek za mramonnast kip, namenjen za spomenik mariborskim vojnim. žrtvam. iVsak obiskovalec cvetlic se ustavi pred tem levom.
Prihodnje leto naj bi med cvetlicami in aranžmani bilo mnogo več umetnin, ia še prav .posebno naj bi se združile v razstavne svrhe s cvetličarskimi tvrdkami pohištvene in pa tvrdke s perilom, steklom, porcelanom, jedilnim orodjem in obenem bi morda agilna »Atena« sodelovala, — saj je že tudi sama letos z uspehom aranžirala nekaj siičnega. Vsakdo se ustavi letos pred aranžmanom svatovske mize in pred za-kusko z aranžmanom sadja. To bi se dalo prirediti metodično, v večjem obsegu, tako da bi se n. pr. razstavilo 6 raznih svatov-skih miz, z različnim pohištvom, raznim >eriIom od preprostega do damasfa, različnim priborom in raznim dekorom in bi se najlepši aranžman nagradil, bodisi za harmonično celoto, ■ bodisi poedine tvrdke vsaka posebej. N. pr. biedermeier jedilnica bi se kosala z renesančno, z empirsko, z moderno; ali pa aranžman zakuske v vini-čariji, poleg njega altvvien-popoldanska kava in supermoderni five o' clock, ali pa ho-landstki ali angleški zajtrk. Takšne naloge bi pokazale, kaj premorejo vse v požtev prihajajoče tvrdke skupaj in še društvo in
Špela in Peter Florjančič z Bleda v gorenjski narodni noši. Na željo gospe Tavčarjeve je korajžni Peter zaigral na harmoniko: Bod' moja. bod' moja, t' bom lešnikov dal . . .
monikarje, ki so vlekli svoje »viže«, medtem ko so fantje, veselo vriskali, prav kakor na gorenjskih planinah.
Vsakoletna razstava »Liubljana v jeseni« naj bi bila vedno združena z velikim praznikom, ko naj bi ves narod proslavil žetev, kakor so jo praznovali in jo še praznujejo drugi narodi z največjimi svečanostmi Oživeli naj bi se ob tej priliki stari narodni običaji in vršile naj bi se tekme pevcev, telovadcev in športnikov vseh znamenj, da bi narod spoznal, kaj ima in kaj je. Take ljudske slavnosti, v največjem obsegu skrbno in podrobno pripravljene bi privabile v Ljubljano množice tujcev, ker so tako slikovite svečanosti mogoče le tam, kjer je narodna noša tako razkošna in lepa, kakor je naša, posebno pa zato, ker je v resnici praznična.
Ze poskus podobne prireditve se je v nedeljo obnesel nad vse pričakovanje dobro. Zato naj poseben odbor začne takoj s pripravami za prihodnje leto in naj posameznim krajem razdeli vloge, da nam ne bo treba gledati samih ohceti, kot bi se brez načrta gotovo dogodilo. Tudi naši rokodelci naj nastopijo s svojimi cehovskimi znamenji, velikanskimi vrči in skrinjicami. Pevski zbori naj se pa nauče starih, že skoro pozabljenih koled in drugih pesmi, ki so spremljale naše častitljive običaje. Pesem, ki množico oživi, se je v nedeljo komaj oglasila. Pa še eno važno lastnost ima narodna noša. Le njej je namreč mogoče, da izravna vse socijalne razlike med udeleženci, ker doktorice v narodni noši ne morete ločiti od brhkega dekleta z dežele. No ja, prav za prav tudi. Ta preklicana linija, te moderne trlice so tudi vzrok, da je bilo v nedeljo tako malo mladih mestnih gospodičen v pečah in avbah, ker so jim stare kiklje vse preširoke, tako zelo preširoke, da ne pomagajo tucati spodnjih kril. Pa še celo s pudrom in šminko belordeče prepleskana lica smo videli. Tega pa že nel Pri narodni noši mora biti vse pristno od vrha do tal in okrog in okrog. Zato so bile pa tako lepe naše jedre mamice in okrogle mame, ki so tvorile ogromno večino najlepših skupin. Razen naštetih so se posebno videli: Brhka Cička, — mmm! Potem ponosni Korošci iz Roža, Podravja in Žile. Jaka je že tako original, kot Ziljan pa prekosi še sebe — njega pa njegova impo-zantna družica z vsemi duševnimi in telesnimi blagri pristne Ziljanke.
Nežne kakor lastavice so se Korošcem pridružile tr: elegantne, vitke Pohorke z apartnimi zlatoobšitimi črnimi kapicami, ki se kakor koroške popolnoma prilegajo glavici. »Te so najlepše« so jih hvalili tisoči občudujočih gledalk in gledalcev. Tako so bile fletne, da ne morem povedati. Ta preklicani fotograf ;'e seveda zijal v nje, da jih je vsekal s praznim aparatom. Zato jih ne morem pokazati danes v sliki, pač pa v kratkem, ko bo razvit film, če se tudi gospodu Metodu ni kaj ponesrečilo. Prav nič bi mu ne zameril.
Dostojanstveno so se nato prizibale Ljubljančanke od častitljivih Šiškaric v črni Židi in belih pečah pa do košatih Trnovčank v vsem bogastvu ši:okih zlatih avb in težkih srebrnih pasov in bingljajočih uhanih Iz zlata beneških cekinov. Med njimi pa smehljajoča se rdečelična mamica s tremi nad vse črkanimi otročlči . . . Sijaj v vseh barvah se prelivajoče svile in blesk srebra, zlata in dragega kamenja <na brošah in prstanih so jemali vid. Še bolj pa so se svetile oči v zavesti, da so Ljubljana, tisto zdravo meščanstvo, ki si ne da zapovedovati in se mu tudi ni treba pustiti gospodariti od nikogar. Ljubljana je šla ponosna mimo nas, kakršna je bila, je in bo.
Nato so prihrumeli, prrvriskali in pripeli fantje iz Kranja s svojimi dekleti, da so materam šla lica narazen. Še starešina ta teta iz Kamnika sta se jima .prlznaje smejala, čeprav sta bila sama najbolj ofertna v vsem sprevodu. Kakor bi bil prišel nazaj Tone Verovšek. tako zastaven je bil ta korenina gorenjske starešine. Ali je bil pa Verovškov original, a Tone ni nikdar imel tako imenitnega para, kakor je bila v nede- L
Svečanosti vz;d:nja : pom.nskega kamna v vogalno zgradbo so prisostvovali poleg agilnega predsednika »Stan in doma« g. Antona Kristana tudi predstavniki javnih uradov: za delegacijo ministrstva financ nadsvetnik dr. Spindier, za mestno občino g. komisar Mencinger ter ravnatelj g. Vole, predsednik bivšega gerentskega sveta g. dr. Dinko Puc, viški župan z odborniki občine ter tajnik Delavske zbornice g. Uratnik.
Slavnost je otvoril s primernim nago-
»največje čudo sveta«, nisem sam videl, ker se nisem mogel preriti skozi živi zid radovednežev. Zato sem jo mimo čevapčičev mahnil k »Weltsensatfcm«. brezglavi dami Hotel sem jo vprašati .kakšno frizuro ima najraje, pa so me med potjo druge brezglave devojke obrnile v hipodrom, ker je vsaka hotela jezditi. Dobile so kratke konje, pa so na njih odletavale in zibale, da sem se pričel spominjati, no hat, Mikoša. Zbežal sem na prosto, ogledoval sadistično klo-futanje bedastega Mihlia in želel vsem nasprotnikom ir. nekaterim prijateljem, da bi
Ne-KUPUJTC-PUCT-GNIN
DA- BI-ZAHTGM&vU
I jo po pravici štemana teta iz Kamnika. Tudi okrogle Ločanke, ki se jim je smejalo samo od sebe, ker so bile ris tak' flitne. da se jim je kar siten zdil, zares, še Ločanke so dejale, da največje srce iz malega kruhka zasluži kamniški pat.
Blejce je vodil miniaturni parček, punčka in fantek, ki je vlekel harmoniko, da so gledalci kar privzdigovali noge. Mala skupina iz Radovljice pa je vzbujala splošno priznanje radi svoje velike raznolikosti, saj se' je v resnici vsaka oseba popolnoma razlikovala od ostalih. Spremljali so jih planinci iz Kranjske gore in gorenje Savske doline pod vodstvom starega, zagorelega pastirja korenjaka, ki bi ga najraje postavil v muzej.
Kaj bi našteval. Kai je na Gorenjskem oferti, lepote in zanimivosti, je bilo vse tu
Škoda, da je bila tako slabo zastopana Dolenjska in so ji moraie rešiti čast štin skromne Belokranjice, zato pa popolnoma pravilno napravljene.
Največjo pozornost pa so izzvali Kočev-ci, ki so se predicami pripeljali v težkem vozu od doma. Vodil jih je polhar na konju in ko je stopil z njega, si je ogrnil plašč iz bičja. Na žalost je ta elegantna, po kroju na črnogorsko spominjajoča, starodavna noša prišla do svoje popolne veljave šele po sprevodu, ko sc se oči vseh z največiirn zanimanjem obračale za temi. zaradi enostavnih lini; tako monumentalnimi, skoro enobarvnimi postavami.
Večer pod kostanji
Dan se je prelil v mrak, ta v noč, in za-šumel je prater. Homer, posodi mi svoio harfo ali na kar si že brenkal svoj ep! Gu-sle, pomagajte! Tisoči oblegajo »debelo Berto«, kup tako kolosalne miline, da bi se raznežil vsak Turčin. Turki posebno obral-tajo debeluške. Kar pa se tu kaže, pa spa-. da naravnost v turški paradiž. Krasna dva centa sala sta v nedeljo na vstopnini bre« dvoma stržila lepo dotico. (Berta bo v vsakem oziru prekašala Furlanke!) Kakšno Je
M ki nocoj na njegovem mestu. Potem me
je odneslo pod gugahiice, visoko nad menoj so frlela krilca, cepetale nožice in cvilenj« se je razlegalo do nebes. NIC drugače al bilo v ekspresu, ki le premetaval svoja potnike iz kota v kot, pri Rusih brertka zbor balalajk, pri Tinci d robe čarlston, pred bani! onskim stolpom pa se tisoč grl krohota, ko drve nerodneži na trottoir roulant ln se na njem prekopicavajo ter končno vozijo vznak, z nogami v zrak, kakor kebri. Potem pa po sankati dol, kakor izstreljeni Is topa. Potem cikkmsko koto, blaznost Ijudo-žrci, vedežil Pod vsemi strehami petje, smeh, krohot, tuljenje, cvitenje, vzklikaš]6, ropot čaš, godbe, orgije, lajne, zvonci, činele, bombardoni, streli, skratka, simfokako-fonije najmodernejšega kova, pravi oddih za zmrcvarjene živce. Po delu — zabava! T« večna deviza je našla tu svojo inkarnacijo. Vino, prvo, roka, noga, tralala, še ga bomo, hopsasa. To je bila uspela parola^ kolibah, oštarijah, etablismanih in po klopeh in uli-cah pod kostanji po celem pratru in okolici, da so zvezde kar pomežikavale, dokler niso odbile trudne pozne ure in dokler oi nastopajoča ponofina megla zavila vseh »so-trudnikov« v svojo nevtralnost in jih spravila v zasluženi pokoj.
Včerajšnji dan seveda ni doživel takšnega navala, kakor je bil v nedeljo, vendar ie poset znašal tudi kakšnih 5000 ljudi; med temi je bilo precej tujcev izven Slovenije.
Za prihodnje dni se nam nudijo
nove atrakcije
Tako bo v sredo ob pol 9. zvečer tekmovanje za najlepšo bubiglavico lo za nai-lepo kito. Vršilo se bo tekmovanje v Dol-ničarjevem paviljonu. Za prihodnje dni nato se pripravljajo tekmovanja za največjo moško in najmanjšo žensko nogo, potem za najdebeleišega moškega, a v soboto bo lepotna konkurenca.
Pred prihodom prvega slovenskega avijona »Ljubljana"
Sredi tedna dospe v Ljubljano prvi avi-jon društva Aero-klub <Naša krila».
Kakor smo že poročali, je naročilo društvo Aero-klub »Naša krila» v Ljubljani pri svetovnoznani tvrdki Mercedes pri Stuttgarhi svoj prvi avijon, ki so ga pred kratkim dogotovili in je dobil ime naše prestolice «Ljubljana*.
Prevzem oskrbi te dni društveni tajnik g. dr. Rape ki je odšel v ta namen v Stuttgart. Obenem oskrbi tudi prevoz avijona v Ljubljano, kjer ga pričakujemo nekako v petek popoldne ako ne bo spotoma neprilik. Prevoz se izvrši namreč v treh etapah: Iz Stutt-garta poleti s tovarniškim pilotom preko Roblinga, reke Nekar, Tubtnga proti Uraku. Zračne struje na tem delu poti so posebno raznolike in je zaradi tega letenje otežkočeno. Polet se nato nadaljuje preko švabskega Jura, Augsbur-ga na Miinchen. kjer bo kratek pristanek. Odtod gre zračna pot preko Inna, nad Ghiemskim jezerom, Salzburgom do Badgasteina. To bo prva zračna etapa našega avijona in znaša približno 420 km.
Radi nestalnega jesenskega vremena je polet preko Visokih Tur opasen, zato bodo v Badgasternu aparat demontirali in prepeljali po železnici do Spitala, kjer sprejmeta aparat društvena funk-cijonarja gg. dr. Berce in inž. Bloudek.
Pri Spitalu prične druga zračna etapa z domačim pilotom — Slovencem. Vodi po Dravski dolini nad Beljakom, Osojskim in Vrbskim jezerom in nad našo Gospo Sveto. Nad tužnim Korota-nom bo ponosno plaval prvi Slovenski avijon »Ljubljana» kot živ poziv k vztrajanju. Nato zavije proti jugu preko ponosnih Karavank, prekorači mejo in dospe v Slovenijo. Ta zračna etapa bo dolga približno 145 km.
Avijon bo spravljen v vojaškem hangarju v Šiški, kjer tudi pristane. Natančen čas dohoda bo objavilo dnevno časopisje, tako da bo Ljubljana imela priliko primerno sprejeti svoj prvi avijon.
Domače vesti
*	Ministrstvo za prosveto ie v smislu pravil o opravljanju državnega strokovnega izpita za prestop uradnikov ministrstva za prosveto iz pripravljalnih skupin v pomožne skupine imenovalo za člane oblastne komisije v Ljubljani in sicer: za predsednika dvornega svetnika dr. Josipa Ferjančiča, za člane pa vladne svetnike dr. RudcUfit Andrejko, Antona Mencigerja, Rajka Svetka in Vinka Borštnerja — vse v Ljubljani.
*	Is zdravniške zbornice sa Slovenijo. V Imenik zdraviliške zbornice za Slovenijo sta bila vpisana: dr. Ciril Pore k ar, zasebni zdravnik v Ljutomeru, ter dr. LJcdevit Cernej, zdravnik v Slovenski Bistrici.
*	Izpremembe v državni službi. Iože-njer Ivan Tornago, doslej na službovanju v ministrstvu sa kmetijstvo ia vode, ie imenovan za inženjerja pri gradbeni sekciji v Velikem Bečkereku. Podtaspektor finančne kontrole v Beogradu Pran Go-merčič je po službeni potrebi premeščen k oblastnemu Inšpektoratu finančne kontrole v Ljubljani. Anton Abram, okrajni šumar in šumarskl referent pri okrajnem glavarstvo v Dubrovniku, je trajno upokojen.
*	Imenovanja v sodni službi. Imenovani so; za kanclista v področju višjega deželnega sodišča v LJubljani Ivan Ptipis, sodni kanclist v pokoju: za pisarniške pripravnike v 4. skupini HI. kategorije v področju višjega deželnega sodišča v LJubljani: pis. oficiianti Ignacij Tkavc pri okr. sodišču v Slovenski Bistrici, Ljudmila Zupančič pri okrožnem sodišču v Novem mestu, Alojzij Figeli pri okrožnem sodišču v Mariboru, Alojzij Kozinc pri okrajnem sodišču v Mokronogu in Jernej Petrič pri okrajnem sodišču v Velikih Laščah, ter pisarniška pomočnika Slavko Jeranče pri okrajnem sodišču v Cerknici in Josip Pe-renič pri okrajnem sodišču v Kočevju. — Upokojena sta: Franc Vogrinc, višji pisarniški oficijal in Adolf Grom, pis. oficijal, oba pri okrožnem sodišču v Novem mestu.
*	Imenovanja v učiteljski službi. Imenovani so z odlokom ministrstva prosvete št. 60.560 dne 16. t. m. nasiednii učiteljski abiturijenti(ice): Karol Skerget v Dolini, okraj Dol Lendava, Denes Hari v Dobrov-niku. okraj Dol. Lendava, Stanko Horvat v Marenbergu, okraj Dravograd, Maks Pirnik v Cadram, okraj Konjice, Jože Uran v Serdice, okraj Mutska Sobota, Ivana Gabre in a v Gornje Ponikve, okraj Celje, Fran i a Sušterši'čeva v Malo Poljano, okrai Do!. Lendava, Antonija Božič v Negovo, okraj Ljutomer, Otilija Rus v Tišine, okraj Murska Sobota, Anica Novak v Zavrče, okraj Ptuj Marija Krč v Gornjo Radgono, Elvira Žlindra v Sladki vrh. okraj Maribor, Antonija Kunčič v Pečice, okraj Šmarje. Vsi imenovani morajo službo takoj nastopiti, ne da bi čakali na dekrete.
*	Kongres pravnikov. Knjiga referatov za III. kongres pravnikov je natisnjena. !z-venljubliacskim ctanom se je poslala po pošti, ljubljanske člane pa naprošamo, da jo dvignejo pri vratarju pravosodne palače v Ljubljani, kjer je zanje založena. — Stalni odbor.
*	V našo državljansko zvezo sta sprejeta: dosedanji italijanski državljan Anton Podgornik. inženier v Ljubljani, skupno z ženo Štefanijo, ter dosedanji ruski državljan Ivan Suvorov, dnevničar finančne kontrole v Hotederšici.
*	Iz uradnega lista. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 96. letošnji številki uredbo giede službene pragmatike za nameščence mariborskega oblastnega odbora in zavodov, ki so v njegovi upravi, ter razglas, da se dado dne 25. septembra 1927 v promet bioskopske vstopnice državne izdaje.
*	Reklamacije za povračilo telegrafskih in telefoBSkib pristojbin. Glede kolkova-nja reklamacij za povračilo telegrafskih in telefonskih pristojbin in glede vračanja kolkovine je dalo ministrstvo pod številko 64.750 od 19. julija t. 1. tole pojasnilo: V smislu čl. 6, točka 10, zakona o taksah in čl. 2, točka 7 pravilnika o taksah in pristojbinah in pa na osnovi čl. 115, točka 3
Kulturni pregled
Repertoar ljubljanske opere in drame med velesejmom
Torek, 30.: »Rajski vrt». Dramska premi« jera.
Sreda. 21.: »Grofica Marica«. Opereta. Četrtek, 22.: »Mnogo hrupa za ni&». Kome« dija.
Petek, 23.: «Traviata». Sobota, 34.: »Rajski vrt». Nedelja, 25.: «Orlov». Opereta.
Začetek predstav točno ob osmih ZVCCCT. Predprodaja vstopnic od petka dalj« pri dnevni blagajni v operi.
Ljubljanska opera
Trubadur.
Pod glasbenim vodstvom gosp. Neffata in režijo sosp. Sublja smo slišali v soboto nanovo slikanega Trubadurja s gdč. Karoljrje-vo. go. Thiernrjevo, gg. Holodkovim in Rumpljem v glavnih ulogah. Velesejmski operni preludij k glavni sezoni, ki Se prične prihodnji mesec ni b«S srečno ustavil.
Gdč. Karolrieva nikakor ne more biti v bodoče nositeljica vseh glavnih sopranskih partij v našem opernem gledališču, kajti govore, da je kot taka angafiraaa sa letoinjo sezono. V Ljubljani so nas pevke prvega reda raivadile. Ne upam si izreči šaae konč-n o vel javne sodbe, toda dobra tola oi vse: treba se je r nji tudi mnogo naučiti. S tenoristom gosp. Goapodlnovim vred sta še oba plašna in morda tudi ne mnogo Obetajoča začetnika. Tlmbr gdč. Karohrjeve spominja na g- Caletovo. Oba imgta še dokaj
isdaten glasovni materija! ki bi se dal »e globlje izčrpati. Zlasti goap. Gospodinov bo glasovno še več dosedel ko se sčasoma zru tinira in vdomači na odru. V igri sta oba naivno diletantska, prav posebno še tenorist. Ob takih teaterskih levih, kot sta ga. Thierrj-jeva in gosp. Holodkov, ali ob strani rutiniranega gosp Rumplja pa bode brez silnost in medlo delo teh dveh novincev še bolj v oči.
Ostalim moje priznanje. Šibak, toda siguren je zbor. Kako bo mogoče g tem zborom, pa če se mu da v oporo tudi začetniJki večerni zbor, izvajati velika dela. n. pr. <Tri oranže* itd., pa mi je zavito v meglo.
Slike so bile lepe. orkester zelo zadovoljiv, režija spretna. Vse pa je v Stadiju ie nekoliko neodločnega začenjanja. Publiki =e v opero še ne mudi. »	—e.
Komedija c Rajski vrt*. Premijera tega dela bo v torek. 20 t. m. v ljubljanskem opernem gledališču. Ta komedija, ki sta jo spisala nemška komediografa Bernauer in Osterreicher, je dosegla dosedaj na vseh odrih, kjer »o jo uprizorili, velikanski uspeh. Komedija slika življenje uboge in poštene deklice, varijetetne plesalke, ki se končno poroči z večkratnim milijonarjem, starim knezom. Glavno ulogo Tillv igra gospa Vera Balatkova, v ostalih ulogah nastopi skoro res dramski ansambel, med drugimi dame: Danilova, Juvanora, Medvedova in gg.: Peček. Povhe. Cesar, Lipah, Grego-rin. Plut, Skrbiniek, Drenovec. Kralj, Danilo. Komedija je polna veselih situacij in smešnih prizorov. Premijera je izven. Cene normslne. Obiskovalci gledališke razstave imajo 20% popust.
telegrafskega in čl. 4, točka 2 telefonskega pravilnika mora biti vsaka reklamacija, ki se nanaša na povračilo brzojavne, oziroma telefonske pristojbine, koflcovana po tarif. post. 1 zakona o taksah, kadar bi se drugače ne odredilo. Ako je krivda na strani ptt uprave, se kolkovina ne povrne, če pa biva krivec, ki ni oproščen finančne pristojbine (kolkovine), v inozemstvu, veljajo zakoni in predpisi dežele, v kateri krivec prebiva.
*	Smrtna kosa. Včeraj popoldne so na pokopališču v Črnomlja položili k večnemu počitku gospo Anico Štr u b e I j. Izvirala je iz ugledne črnomaljske obltelji Setlnove. Izvrševala je v domačem kraju učiteljski poklic. Bodi ji ohranjen blag spomin, prizadetima rodbinama naše iskreno sožalje!
*	Pri Splošni bolnici v Mariboru je razpisano primarijsko mesto na oddelku za porodništvo in ginekologijo. Za razpisano mesto se zahteva kvalifikacija po uredbi ministrstva za narodno zdravje in ministrstva za prosveto z dne 17. avgusta 1927. (»Uradni list« z dne 7. septembra 1927.) Prošnje naj se vlože do 1. oktobra 1927 pri predsedništvu oblastnega odbora v Mariboru.
*	Pri Zbornici za trgovino, obrt ia industrijo v Ljubljani je razpisano mesto tajnika, odnosno namestnika generalnega tajnika in predstojnika zborničnega urada. S tem mestom so združeni prejemki I. razreda za kooceptno osobje. Defimtivno nameščeni zbornični uslužbenci imajo pravico do pokojnine. Pravilno opremljene prošnje naj se vlože najkasneje do 30. septembra 1927 pri predsedstvu Zbornice.
*	II. tečaj za elektrolnstalaterje v LJubljani priredi Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani v sporazumu s Strokovno zadrugo konces. elektrotehnikov za Slovenijo v Ljubljani. Tečai je brezplačen ter se prične 17. oktobra t. I. Predaval bo kakor lani g. inž. A. Ditrich in sicer v večernih urah v prostorih Tehniške srednje šole v LJubljani. Prijave je nasloviti na urad za pospeševanje obrti v LJubljani do 10. oktobra t. I_
OBLAČILA Me J. Maček
Ljubljana, Aleksandrova 12
so najboljia in na|c«iejia.
*	Polovična vstopnina na pokrajinsko razstavo za srednješolce in visokošolce.
Srednješolci in visokošolci imajo v torek 20. t. m., v četrtek 22. t. m. in v petek 23. t. m. polovično vstopnino na ljubljansko pokrajinsko razstavo, ako se izkažejo s kakršnokoli dijaško legitimacijo. To velja za posameznike in se ne zahteva obisk v skupinah.
*	Mladinski dan na pokrajinski razstavi.
Da se omogoči šolski mladini ogled pokrajinske razstave, je določen za petek 23. t. m. tako zvani mladinski dan. Vse ljubljanske iti okoliške meščanske in ljudske šole naj bi se zbrale ob 2. uri popoldne na Vodnikovem trgu, od koder bi učenci in učenke odkorakali z godbo na velesejmski prostor. Vstopnina za učenca aii učenko znaša 3 Din. a za siromašnejše, ki jih določi učitelj - razrednik, je vstop prost. Enako ima učiteljstvo, ki spremlja mladino, prost vstop. Sorodniki, spremljajoči mladino, plačajo le 5 Din. Na zabavnem oddelku ima mladir.a za vse komedije pre-kopolovičen popust.
*	Okrajna cesta I. razreda na progi Gornji grad-Nova Stffta-Kamnik .ie vsled po poplavi povzročenega porušenja dveh mostov in drugih znatnih poškodb za promet z vozili do nadaljnega nerabna. Zopet-na vpostavitev mostov ln odstranitev ne-dostatkov se svoječasno objavi.
*	Dovoljeni madžarski IlstL Dovoljen je uvoz in razširjanje v naši državi madžarskega časopisa »Mindnyajimk Lapja«, ki izhaja v Budimpešti, in madžarskega leksikona »Tolnai Vilag Leksikon«.
*	Kot odvratnosti dnevnega življenja občutijo premnogi ljudje tolikokrat ta pogostokrat razširjenja haemorrhoidalnlh obolenj. Ona spadajo na vsak način med najbolj neprijetne in mučne vzroke, ki škodujejo našemu zdravju. Vzroke njihovih nastajanj moremo danes na temelju najnovejših izsledkov bakteriološke vede popolnoma in dokončno odstraniti, ker se bakterije, povzročit joče haermorrboide, uničujejo z zdravilnimi in zaščitnimi sred-stvi. Ta specifično zdravilna sredstva vse-buie »Posterisan«, ki ga dobite v vseh lekarnah. Podrobnejša navodila najdete v znanstveni brošuri, ki jo pošlje na zahtevo brezplačno »Isis«, d d., Zagreb. 1309
ITO — zobna pasta najboljša!
*	Pri naduhi io boleznih srca, pri bolečinah v Pljučih ln prsih, skrofulozi ln rahi-tisn, povečanju šatnih žlez in tvor it vi golše je odvod v črevo z rabo prirodne gren-čice »Franz-Josef« bistveno domače zdravilo. Kliniki svetovnega slovesa so videli, da so se pri jetlčnih prvi čas se pojavljajoča zagatenja umaknila s rabo vode »Pranz-Josef«, ne da b» se pojavila neprijetna driska. Dobi se v lekarnah, drogeriiab in spe-cerijskib trgovinah._
KUŠAKOVtčA KALODONT
najbolj!« pasta ra sobe.
*	Volno, bombaž za strojno pletenje ta ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, Ljubljana, Stari trg 13 ta Židovska ulica 4.	93
*	Tkanina •Etenram, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, mannfaktura Ljubljana. Tavčarjeva ulica 7.	95
*	Razstava in zaloga pletRnib strojev vseh vrst ter strokovni pouk v pletenju v Ljubljani, Židovska ulica 5.	1367
u— Nogavice najceneje pri Dobeicu, Pred Škofijo 15.	188
*	Specijalist za ženske bolezni in porodništvo med. univ. dr. Leo Sav nik ordinira od 20. t m. dalje v LJubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica 6, telefon št. 3614. 1363
*	Matična knjigama na Kongresnem trgu v Ljubljani ima največjo in najbogatejšo izbiro muzikaiij v Sloveniji. Posebno opozarjamo cenjene učitelje glasbe na našo veliko zalogo instruktivnih del za vse instrumente in petje po najnižjih cenah. Za naroČila z dežele zadošča dopisnica s točnim naslovom.	1379
Iz Ljubljane
u— Veliki župan dr. F. Vodopfvec radi
uradne odsotnosti danes 20. t. m. ne bo sjjrejemal strank.
u— Novinarji! V svrho razgovora o letošnji glavni skupščini JNU, ki se bo vršila v nedeljo dne 25. t. m. v Brodu na Savi, bo v sredo dne 21. t. m. ob 17. v damski sobi kavarne »Emona« članski sestanek. Ker je zadeva važna, naj se vsi člani zanesljivo udeleže. Točnost! Tajnik.
u— U druženje jugoslov. Inženjerjev priredi v četrtek 22. t m. ogled mestne klavnice. Sestanek članov ob pol 16. popoldne na licu mesta.
u— V prid ruske kapelice pod Vrfičem je priredila operna j>evka gospa Tamara Veljbickaja v nedeljo IS. t. m. ob 20. uspeli koncert v prostorih Oficirskega doma v vojašnici vojvode Mišica. Udeležila se ga je v prav lepem številu ruska kolonija, poset s strani slovenskega občinstva pa je bil naravnost sramotno majhen, kar ni v čast zlasti številom slovenskim planincem. Pogrešali smo zlasti zastopnike SPD, v čigar interesu je tudi, da bi ne razpadla taka znamenitost, kakor ie originalna ruska kapelica pod kočo Na Gozdu. Slovenske posetnike bi lahko sešteli na prstih obeh rok Spored koncerta je bil pester in zanimiv. Poleg Verdija, Puccraija in Mascagnija so bili na programu večinoma samo umotvori ruskih skladateljev Caj-kovskega, Petrova, Davidov-a in Dargo-mižskega. Gospa Veljbickaja, ki ima simpatičen, dobro šolan in zlasti v srednjih legah poln glas, je pela umetniško dovršeno ia tako čustveno, da je izzvala salve aplavza. Posebno je učinkovala na občinstvo arija iz Daigornižskega opere »Ru-salka«. Občinstvo ni mirovaio. dokler ni pevka ponovila. Prav tako je ugajala tudi ruska narodna »Dušica - krasavica«. Na klavirju je pevko spremljala gospa Smo-lenskaja. Želel: bi, da bi imeli še večkrat priliko slišati gospo Velibicko.
u— Slndelflngen — LJubljana. Prihod novega aviona »LJubljana«, ki ga vodi g. dr. Stane Rape na dolgi progi 560 km, je razviden iz načrta, ki Je razstavljen v izložbenem oknu tvrdke Bonač.
u— Mestni magistrat ljubljanski razglaša, da je nanovo sestavljeni imenik porotnikov za leto 1928. razgrnjen na vpogled od 19. do 36. t. m. na magistratu v sobi št. 21, I. nadstropje.
u— 20odstotni popust na gledaliških vstopnicah k vsem predstavam za čas D. pokrajinske razstave imajo posetniki kulturne razstave »Gledališče - Ljudstvo -Družba«, ki se nahaja v paviljonu »K« na sejmišču. Vsak posestnik te kulturne razstave dobi pri vhodu v paviljon listek, ki naj ga dobro shrani. Na podlagi tega listka ima pravico, da zahteva pri gledališki blagajni 20odstotni j>opust.
u— Tekmovanje za najlepšo bubi - glavico in za najlepšo kito na razstavL V sredo 21. t. m. ob pol 9. zvečer bo v Dol-r.ičarjevem paviljonu v zabavnem oddelku velesejma tekmovanje za najlepšo bubi-glavioo in za najlepšo kito. Darilo za prvo obstoja v manikirnem orodju, za drugo pa v česalnem orodju. Tekmovanje bo priredil g. Dolničar z dovoljenjem	poki ovite*! i stvom velesejmskega ravnateljstva.
u— Vstopnice za velike konjske dirke so
od danes v predprodaji pri tvrdk: J. Goreč v palači Ljubljanske kreditne bafike. Ker ie že letalski miting pokazat, da povzroča kupovanje vstopnic na vojaškem vežbališču občinstvu in prirediteljem nepotrebne sitnosti ln ker se bodo dlTke vršile toče o po sporedu tako, da lahko zamudniki prve točke zamude, ako si pravočasno ne nabavijo vstopnic, opozarjamo občinstvo, nai v lastnem interesu kupi vstopnice v predprodaji.
u— Vpisovanje v mnetniško šolo »Pro-buda« ie podaljšano do konca septembra t L Vpisuje se ob torkih, četrtk!h in pet-kfh od 18. do 19. ure v prtffičj'-'. soba 6, Natančneje Je objavljeno na razglasni desk! v vestibuln teh. srednje šole. Dohod po 18. uri iz Gorupove trtice It. 10 čez dvorišče.
Nenadkriljfva Eau de Cologne Chypre Bourjois Pari*.
Ali že veste kje ste solidno postrežem z raznim manutakturnim, galanterijskim in špecerijskim blagom pn Franc Pavlin, Gradišče 3.
u— Poet Jezikov francoščine, angleščine, italijanščine, nemščine, srbohrvaščine v skupinah In za posameznike po Berli-trovi metodL Vpisovanje in Informacije od 6. do 7. zvečer. Beethovnova ulica 7, pritličje. — J. S. Jeras.	1401
u— Oozdomiški tabor pod Baguojščico. Ljubljanski rod Združenja slovenskih go-sfovnikov je razstavil pri tvrdke P. Mag-dlč na Aleksandrovi cesti nekaj prav lepih slik z letošnjega taborenja pod Begrnij-tčico. Slike so vredne ogleda.
u— Člani »Društva ca narodovo zdravje ▼ LJubljani« imajo na podlagi članske izkaznice prost vstop na Stalno hitijensko razstavo v Ljubljani fVeJesejem).
u— Trgovskih nameščencev sestanek Je danes ob 8. uri zvečer v mali dvorani Trgovske zbornice. — Odbor Pomočniškega zbora.	1403
u— Drobna policijska kronika. Nedeljska in sobotna kronika beleži zopet več raznih tatvin ia vlomov v barake. Izvršeni sta bili dve tatvini perila, 2 vloma v barako,
I	tatvina ovce, 1 tatvina jestvin ter 1 goljufija. Dalje so prijavljeni še naslednji slučaji: 2 telesni poškodbi. 1 nezgoda, 1 prestopek prekoračenja policijske ure ter
II	prestopkov cestnega policijskega reda. Na velesejmskem prostoru so stražniki predsinočnjem aretirali 3 Francete ter Egi-da in Lojzeta, ki so se prepolni sladkega vin ca izzvali r.a pesti. Na policiji so se pozneje streznili in se zjutraj pobotali tudi z možmi postave, preje pa so morali seveda odšteti občutno globo.
u— Od doma je pobegnila. Pred kakimi petimi meseci je odšla od doma loletr.a Vladi slava Lavrenčač, stanujoča v Mostah št 71. Potika se najbrže v okolici LJubljane. Kdor bi o njej kaj vedel, naj sporoči njenemu očetu v Mostah št. 71 ali pa policiji.	1395
Najcenejše
ni najboljše modroce, spalne divane, olomane, žimo dobite pri tvrdki
FRAN JAGER, tapetnih,
Ljubljana, Sv, Petr* nasip s«. 29 prt
Zmaiskem mostu.
u— Portugalka, prima F. F. Pleslrivička, se toči samo v Aškerčevi kleti nasproti obrtne šole. Vabite se na pokušnjo. 1402 u— Kopališče Tabor pristopno javnosti vsako sredo in soboto od 8. do 19, ob nedeljah od 8. do 12. Vbod nasproti vojašnice o_ Stenico! najboljše sredstvo proti stenicam v zalog5 drogerije A Kane, Židovska ulica.	*006
Francetov pretep s stražnikom
Ljubljana. 19. septembra V nedeljo sta se hotela pozabavati v Ljubljani tudi delavec France R. in neki njegov znanec oba doma iz brezoviške okolice. V mesto sta se pripeljala s kolesi ter krenila na pokrajinsko razstavo. Tamkaj sta nekaj uric tlačila »dalmatinca« v »Štajerca«, okrog 19. ure pa sta se vendarle odločila za povratek domov.
Poskušala sta priti na koio že pred sejmiščem, nato zopet pred mitnico, pozneje na Blehveisovi cesti in končno jima je le »ratalo«. Držala sta se vesela nepričakovanega uspeha na moč moško in vozila tudi v temi še nekam srečno. Uspešno sta se peljala tudi mimo policijske direkcije. Koncem Bleiveisovi ceste pa se je začui iz teme glas stražnika: »Kje je luč?!«
Poziv je strašno razjaril Franceta, ki je. vozeč spredaj, pričel razsajati: »Vidiš ga, prokletega policaja! V gobec ga suni!«
Stražnik je med tem že ustavil za Francetom vozečega kolesarja in ga hotel legitimirati. V tem hipu pa je privozil nazaj tudi France, ki je vrgel svoje kolo na tia in skoSl pred stražnika. Zakadil se je vanj in se nato zaganjal kakor hud petelin. Mesto krempljev se je seveda posluževal svoje težke pesti. Vpitje in tulenje Franceta je privabilo večjo skupino ljudi, s kojih pomočjo je stražnik končno le ukroti'; nevarnega dečka, akoravno je ta hotel razbiti ceio svoje kolo nad možem postave. Pretep med stražnikom in Francetom pa je dragi kolesar spretno izrabil, da je oddirial v noč.
France se je moral končno udati in slediti stražniku na policijo. Tu Je seveda kar na mestu dobil krepko lekcijo, kakšen ]e bonton vobče in napram stražnikom še posebej, čaka pa ga občutna kazen na sodišču radi Javnega nasilstva.
Iz Maribora
a— Občinske volitve v mariborski oblasti Ta mesec poteče v mariborski oblasti večini občinskih zastoperv funkcijska doba. Pri velikem županstvu radi tega pripravljajo nove volitve v občinske odbore. Občine so že dobile tiskovine za kandidatne liste. Volitve se bodo vršile po STezih od srede oktobra do konca novembra. Na deželi je že opažati precejšnje gibanje.
a— Občinske volitve tudi v Mariboru! Tudi mariborskemu občinskemu svetu poteče meseca oktobra zakonita funkcijska doba. Prvotno se je domnevalo, da bodo razpisane volitve šele januarja, ko poteče triletni rok od potrditve novega župana. Kakor pa doznavamo, se bodo vrštfe tudi v Mariboru občinske volitve že meseca novembra in sicer v nedeljo dne 30. al* naslednjo nedeljo, 27. novembra.
a— Požar. V rafineriji Scbell Je nastal včeraj predpoldne okrog pol 8. pri kuhanju katrana požar. Ko so prispeli ca Kce mesta gasilci, je bilo v plamenih že 10 velikih barelov katrana. Pc polurnem uspešnem gašenju je bil ogenj zadušen in odstranjena vsaka nevarnost.
Iz Celja
e— Krajevna organizacija SDS v Celju
ima svoj redni članski sestanek jutri 21. t m. ob 30.30 v klubovi sobi Celjskega doma. Ker je to prvi redn! članski sestanek po volitvah, se pričakuje velika udeležba.
e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici je umrla 19. t. m. 371 e ta Marija Brdnik. posestnica iz Prekope na Vranskem. Pred par dnevi je še z razpokanimi prsti kopala na polju krompir, obolela nato na tetanusu ter podlegla tej težki bolezni. Zapušča več nedoietnih otrok. N v m. p.!
e— Telefonski promet v Celju. Po odredbi ministrstva pošte in brzoiava bo odslej telefonska centrala v Celju odprta dc polnoči S tem bo ustreženo številnim interesentom, ki so imeli sedaj teleionske zvezo samo do 21.
e— Pevsko društvo »Olika« Celje prične jutri z rednimi pevskimi vajami v društvenem lokalu na Skrniškoverr trgu št 7 točno ob 20. Vsi pevci se vabijo k pafcnStevfbl odete Sa.
NABAVITE SI
priznano solidna obla&ila pri tvrdki Josip Rojina, Ljubljana
Aleksandrova cesta 3
Iz Litije
i— Uradni dnevi sreskega poglavarja. V drugi polovici tega meseca bo imel litijski sreski poglavar naslednje uradne dneve: v sredo 21. septembra v Stični; v četrtek,
22. t. m. pa v Zagorju.
i_ Golobje^pismonoše. V nedeljo dopol«
dno ob 10.10 so tu opazili 3 golobe pismo« noše, ki so jadrno plovili nad Savo v sme« ri proti Ljubljani. Navajamo v vednost pri« stojnim vojaškim oblastim.	_
i_ Telefon v šnutrtnem. «Jutro» je ze poročalo, da so zaprosili Smarčani za tele« fonsko postajo, in da se sklopijo s pomoč jo litijske pošte z ostalim telefonskim omrežjem. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani pa sc je postavila na kaj čudno stališče! Zahteva namreč, da si šmarski m« teresentje zgrade na lastne stroške vod iz Litije v Šmartno. Napeljava, ki stane 12 tisoč Din je vsekakor za to previsoka, zato so šmarski interesentje ponudili postni upravi, da prevzamejo dve tretjini stroskov t j SOOO Din. Razliko pa naj utrpi direk« cija sama. Mislimo, da bi bila dolžnost dr« žavne uprave same, da uvede v trgovsko in industrijsko zelo razvito Šmartno telefon na lastne st oške. Pridobitni krogi so po* kazali s ponudbo dovolj dobre volje. Naj« lepše pri vsej stvari pa je to, da naj bi se« daj interesentje sami postavili državi telefonsko napeljavo, od katere bodo morah potem še posebej plačevati običajne govo* rilne pristojbine. Jesenska trgovinska sezo« na s poljskimi pridelki in z lesom je v pol« nem teku, a Šmarčani čakajo na rešenje poštne uprave. Pa menda ne bo zastonj?
i— Velika gasilska vaja. Večina gasilskih društev litijske okolice je imek v nedeljo popoldne veliko župno vajo. ki jo je vodu župni načelnik g. Lajovic Franc st. s po« močjo ostalih župnih in društvenih funkci« jonarjev. Predpostavka vaje je bil požar večjih dimenzij na Bregu pri Litiji. Da je vaja tako dobro uspela je vsemu prosto« voljnemu gasilstvu naše Župe le čestitati. Doprinešen je ponovni dokaz, da uporab« liajo vsak primeren čas. da se strokovno usposobijo bližnjemu v korist. Le tako na«
prej!
Iz Trbovelj
t— Sokolska tombola. Tudi letos je po« telda sokolska tombola v splošno zadovolj« nost in je tudi tokrat naklonila usoda glav. nc dobitke revnejšim slojem. Šivalni stroj kot prvi dobitek je dobila rudarjeva hčer« ka Franja Škof, drugi dobitek, tudi Šivalni stroj pa rudar Mrovije. Kolesi sta dobila rudarja Ivan Stoklas iz Trbovelj in Franc Vabič iz Hrastnika itd. Oni, ki so odšli brez dobitka, se tolažijo s srečo prihodnjič. Po tomboli se je razvila ob zvokih rudni« ške godbe živahna zabava, ki je trajala pozno v noč Gosp. Rajner, post a j ena čc** nik, se je izkazal kot strokovnjak v zaži« ganju umetnega ognja. Z gmotnim usjpe« hom bo najbrže tudi Sokol zadovoljen. Sb« kolske tomibole so sc radi lepih dobitkov in radi strogo objektivnega postopanja pri izdajanju dobitkov pri vseh slojih zelo pri« ljubile.
t— Silobran. Rudar T. je v petek v silo« branu obstrelil svojega svaka M. V družini se večkrat vnamejo huda prerekanja, ker je M. posebno v vinjenem stanju zelo rabija« ten. Tudi sedaj je M. zopet grozil materi in sestri in je prišlo tako daleč, da je mo« ral T. seči po orožju. M. je ranjen v nogo ■n je bil oddan v bolnico. Rana ni nevarna.
V lepo
jedilnico
spada stoječa ura, katero Vam dobavlja kompletno ali samo verk, Omara v stilu pohištva:
F. Čuden,
Ljubljana
Prešernova
Velike konjske in vozne dirke v Ljubljani
Nastopijo najboljši dirkači in voiiči Jugoslavije.
Ljubljana. 19. septembra.
V	soboto 24. in v nedeljo 25. t. m. se bodo vršile na vojaškem vežbališču pri Dev. Mar. v Polju velike dirkalne in vozne tekme, pri katerih nastopijo najboljši dirkači in vozači Slovenije, pa tudi iz drugih krajev, tako iz Zagreba in Beograda. Spored te zanimive konjsko - športne prireditve je zelo obsežen. V soboto je na programu kot prva ljubljanska dirka, za katero je dalo mesto Ljubljana nagrado v znesku 3000 Din. Te dirke se udeleže 3 do 12 let stari, v Sloveniji rojeni konji. Druga točka sobotnega programa je preizkušnja dresure jahalnih konj. Nastopijo podpolkovnik A. Lokar s kobilo <Mignon», ga. dr. Lukmann s konjem < Sinkom gdč. Lene Galle iz Bistre na konju < Satani, gdč. Melita Gotz iz Ljubljane na konju <Lisec>. g. Vladimir Janušič iz Ljubljane na <Zoranu» in konjiški podpolkovnik V. Seunig iz Beograda z dvema prvovrstnima dirkalnima konjema, s katerima se udeleži prihodnje leto olimpijade v Amsterdamu. Tretja je mariborska dirka za katero je razpisana državna nagrada v znesku 3600 Din, četrta dirka za konje, ki so po dirki na prodaj. Državna nagrada v znesku 2500 Din. Zadnja točka sobotnega sporeda je galopna dirka, za katero je določena nagrada 4000 Din. To je steeplechase za triletne in starejše konje. Tu nastopijo artiljerijski kapitan I. klase R. Stojanovič iz Ljubljane s kobilo <Solunka> in s konjem cždralin*. artilerijski podporočnik B. Okoren s konjem «Polo>, kapitan Gjojič s konjem <Marquis>, gdč. Milita Gotz na <Liscu> in generalštabni podpolkovnik Lokar na <Gldranu».
V	nedeljo je na sporedu kot prva točka velika slovenska dirka, za katero je razpisana nagrada 5000 Din. Druga točka je zopet preizkušnja dresure jahalnih konj domače reje iz ljubljanske oblasti, ki so najmanj tri mesece v posesti sedanjega lastnika. Nagrada znaša 2200 Din. Četrta točka je II.
heat velike slovenske dirke, peta olimpijski program za šolsko jahanje, ki ga izvaja konjeniški podpolkovnik Seunig, šesta in iad-nja pa tolazitna handicap - dirka za vse konje, ki so pri tem mitingu startali. Nagrada znaša 2500 Din.
Poleg že omenjenih dirkačev in vozačev nastopijo v soboto, odnosno v nedeljo gg. St. Mužek iz Nedelišča, Ivan Koražija iz Maribora, Josip Fortuna iz Borovnice, Hubert Lukmann iz Maribora, Janez Šegula iz Hla-poncev, A. Pavlin iz Podbrezja, A. Slavič iz Banovcev, Fric Skoberne iz Celja, N. Klan-cir iz Zagreba, Mihael Primožič iz Pristave-Križe, N. Weitzl iz Maribora, J. Novak iz Maribora, F. Podgoršek in znani lastnik kobilarne Tuniiš \Varren Lippit, vsi seveda s prvovrstnimi jahalnimi in dirkalnimi konji
Program je torej obširen in zanimiv, tako da se obeta ljubiteljem viteškega športa, pa tudi širšemu občinstvu izreden užitek.
Za prevoz udeležencev bo na razpolago v soboto dovolj vagonov, ki se priklopijo rednem vlaku, v nedeljo pa poseben vlak. Poleg tega bodo vozili na vojaško vežbališče tudi avtobusi. Avtomobiliste opozarjamo, naj si iabero za vožnjo tja in nazaj eno cesto, najbolje mimo pokopališča pri Sv. Križu, da ne bodo ovirali pešcev. Oni, ki pojdejo na vežbališče peš, naj si izbero po možnosti pot čez Selo.
Šport
Primorje : Hašk (Zagreb) 3 : 2 (2 ! 2)
Zaslužena zmaga boljšega moštva. — Uršič zabije vse tri gole Haškovci so v Ljubljani vedno simpatič r.o sprejeti. Tudi včerajšnji njihov nastop proti moštvu Primorja je obiskalo — dasi so se istočasno vršile razne druge privlao> ne prireditve — lepo Število gledalcev. Hašk je nastopil v kombinirani postavi, ki je bila brez dvoma prešibka, da bi imela postiti nevarna našim vodilnim klubom v
1.	razredu. Zmaga domačih je bila zasluže« na in je celo izražena prenizko. Hašk se je uveljavil Ie prve četrt ure in nekaj časa v drugi polovici, ko je prejel usodni gol. V ostalem je igral precej ležerno; posam^z niki pa so kljub temu pokazali mnogo teh« ničnega znanja in brezhibno obvladanje žoge. V skupnih akcijah in odločnosti pa sc nikakor nišo mogli primerjati z doma« čini. Do neke mere je zadovoljila ožja obramba, dočim krilcev skoraj ni bilo opa« žiti. V napadu sta deloma zadovoljila Ju« sti« in Jeren — slednji je zabil tudi oba gok, dočim ostali napadalci niso bili na višku.
Primorje je nastopilo s par rezervami iti je v celoti napravilo prav dober vtis. Od lično v startu in v igri z glavo je predved« lo posebno v drugem polčasu hitro kombl« nacijsko igro, ki je dala Zagrebčanom mno« go posla. Le sreči se morajo zahvaliti, da je vratar Mitrovic rešil številne brezupne situacije. Napad je razen Ermana H, ki je trenotno izven forme, igral prav dobio. Posebno nevarno se je izkazalo v drugi po« lovici levo krilo Kariž, ka je nosilo številne akcije. Cebohin je izborno delil in dajal Uišiču mnogo prilik za bombardiranje. Slabši je bil Jug na desni. Krilska vrsta je trpela vsled preostre igre Slamiča, ki je bil koncem prvrga polčasa upravičeno izklju« čen. Vodstvu kluba priporočamo, naj z vsemi sredstvi skuša požrtvovalnega in te« lesno dm slega igralca odvaditi prepove« danega načina igre! Zemljak in Vindiš sta opravila svoje delo. Obramba je imela le malo nevarnega posla, ki ga je Svetič opravljal boljše od Jančigaja. Erman v go« lu je imel parkrat priliko pokazati, dia zna in da je razpoložen; vsekakor pa gre drugi gol deloma na njegov račun.
Hašk; Mitrovič.Koch, Zupanči&Agič, Ze» bič, Kun9t«Kahn, Grdenič, Justin, Jeren, \Viirth.
Primorje: Erman I»Svetic, Jaoagaj«Zem« Ijak, Slamič, VindiŠ»Jug, Erman II., Če« bohin, UršiČ, Kariž.
Hašk se takoj uveljavi, izsili v 6. min. kot, iz katerega zabije Jeren krasno z gla« vo 1 : 0. 2e v 12. min. mora Erman drugič kapitulirati 2 : 0. Sedaj se Igra pokgoma razvije in Primorje je vse močnejše, dokler se Uršiču v 25. min. dvakrat zaporedoma nc posreči stresti Haškovih vrat 2 : 2. Do pavze nespremenjeno. Po pavzi je premoč domačih očividna, ki pa se šele v 23. min. pokaže številčno z golom Uršiča. 2 : 3. Hašk se nekoliko dvigne, toda kmalu zopet popusti Kljub ostrim akcijam Primorje ne more zvišati rezultata. Koti 3 : 1 za Hašk Sodil je g. Ahčan — v redu
Otvoritev jesenskega prvenstva
Ilirija in Jadran Osvojita dve točki. Krako« vo in Reka si delita toSkl. V nedeljo se je pričelo jesensko prven« stveao tekmovanje v t razredu, ki je pri« neslo že prvo razočaranje. V vsestransko odprti igri je žilavi in požrtvovalni Jadran odpravil močnega Slovana, dočim je Ilirija v kombinirani postavi zmegak — kakor je bilo pričakovati — nad «outsiderjem» Sla« vijo. Prvenstvena tabela, ako si jo zamisli« mo že sedaj, kaže sledečo sliko: 1. Ilirija,
2.	Jadrati, 3. Slovan, 4. Slavija. Primorje in Hermes sta bila prosta.
Ilirija : Slavija 6 : 1 (2 : 0) Slavija je proti prvaku odnesla znosno diferenco petih golov. Ilirija je postavila zelo kombinirano moštvo, ki jc pokazalo mnogo hib, kar se pa proti Slaviji ni ma« ščevalo. Ilirija je šele v drugi polovici do« segla svoj plus. Pri Slaviji je ugajala po« žrtvovalna obramba. Častni gol je Slavija dosegla v zadnji minuti. Tekmo je sodil g. Smole. Rezervi sta igrali dopoldne; tudi tu je Ilirija odnesla zmago s 6 : 0.
Jadran : Slovan 5 : 3 (1 : 1) Drugi par je vodil bolj ogorčeno borbo. Dočim si v prvi polovici nifcdo izmed na« sprotnikov ni mogel priboriti vodstva, je v drugi polovici Jadran v odločnem nasko« ku izvojeval tri zaporedne gole. Slovan je nato odgorvori! z enako akcijo ter znižal za dva gola, kar p* je Jadran pariral še s pe« tim golom, ki je definitivno zapečatil uso« oo Slovana. Igra je bila napeta, toda fair. Izkazala se je obramba Jadrana z Vidmar« jem v golu, dočim je vratar Slovana (re« zerva) tudi deloma kriv, da je moral Slo« van izgubiti dve dragoceni točki. Sodil je g Detžaj. Dopoldne je rezerva Slovana od« pravila rezervo Jadrana z 8 : 2.
Ohem tekmam je prisostvovalo zelo ma« lo gledalčev. LNP bo moral vsekakor raz« miši jati o tem. kako bi se dalo dvigniti interes naše publike za nogomet, ki je le« t Os tako strahotno padel.
V	IL razredu ljubljanskih klubov sta si stala nasproti Krakovo in Reka ter odigrali tekmo neodločno s 3 : 3. Reka, ki je lani prevzela melone vodilno vlogo v avojeni razredu, je motala pripustiti važno točko agilnemu moštvu Krakov a.
Prvenstvo II. razreda je sedaj napredova« k> sledeče: 1. Krakovo, 2. Panonija. 3. Svo« hoda, 4. Reka, 5. Natakarji.
Ostale nogometne tekme
ZAGREB: Graz : Zagreb 2 : 1 (2 : 0). Slaba igra reprezentance ZNP«a.
BEOGRAD: Beograd : Subotica 3 : 0 (0 : 0). Beograd je zmagal sigurno in osvo« jil savezni pokal.
DUNAJ: Dunaj ; Praga 4 : 2 (2 : 0), Du« naj jun. : Brno jun. 4 : 2 (4 : 0).
PRAGA: Češkoslovaška : Avstrija 2 : 0 (0 : 0). Tekma za evropski pokal. Velika premoč Čehov. Čehi zabijejo enajstmetrov« ko. 50 tisoč gledalcev.
BUDIMPEŠTA: Sabaria : Hungaria 5 : 1 (2 : 1)! Ujpest : Vasas 3 : 2 (2 : 1), «33» : III. okraj 2 : 0 (1 : 0).
KRAKOV: Cracovia : BAC (Dunaj) 4 : 3 (1 : 0).
GRADEC: Slovan (Dunaj) : Sturm 3 : 2 (2 : 2). ______
Ilirija : Maribor 7 : 2 (2 : 1)
Odločilna kazenska prvenstvena tekma. —
Zaslužena, a visoka zmaga boljših.
V	nedeljo dopoldne je bila na igrišču Atene pred dokaj številno publiko — in mnogimi zastonjkarji na promenadi — od« igrana odločilna hazenska tekma med dru« žinama Ilirije in Maribora za prvenstvo Slovenije. Zmaga družine Ilirije je zasluže« na, a vendar izražena številčno previsoko. Rezultat je tembolj presenetljiv, ker je ne« davno ista družina Maribora porazila zelo močno družino Mure, ki je ravno v prven« s t ven i borbi preteklo nedeljo porazila tudi včerajšnjega zmagovalca. Če upoštevamo, da je Maribor odpravil pred tednom tudi zagrebško Concordijo, je zmaga, ki jo je včeraj odnesla Ilirija, tem večjega pometi a. Družini sta nastopili sledeče:
Ilirija: Jermol S., Šaplja, Vider«Tratnik, Bernik«Privšek«JermoI M.
Maribor: Stare, Vrščaj, Petan*Hercerle, VugasOzvatič« Vodeb.
Družina Ilirije se je izkazala posebno v drugi polovici kot lepo vigrana celota, ki je prevkdovala na polju. Napad je kombi« r.atorno predvedel lepe in hitre akcije, ki so posebno proti koncu nosile gol za golom Izkazala se je tudi Jetmolova v golu. Zelo nevarna je bik Bemikova, ki je v naskoku pred koncem zabik tri krasne gole. Druži« na je tudi v startu prekašala Mariborčanke.
Maribor jo pokazal v polju mnogo lepih potez, vendar pa je pred golom mnogo pre« več zavlačeval igro in slabo streljal. Tudi pri mariborski družini je rešila mnogo vra« tarica Starčeva. Družina igra precej ostro, kar je sodnik v 18. min. drugega polčasa kaznoval z izključitvijo Vodeoove. Zdi sc, da je bik kazen vendar prestroga.
Prva polovica je potekla v obojeStran« 8kih napadih, ki so prinesli Iliriji dva, Ma« riboru pa vodilni gol. V drugi polovici je Ilirija stalno pridobivala na terenu ter pet minut pred koncem , zabila serijo štirih go« lov. Gole so zabile Bemikova 3, Jermolova 2 in Privškova 2, za Maribor pa oba Vo« debova.
Tekmo je sodil g. Doberlet — razen prej omenjenega — v splošnem dobro. Žal je del publike tudi že na to polje prinesel svoje nesportsko vedenje.
S to tekmo je postala družina Ilirije si« guren favorit za prvaka Slovenije v haze« ni za leto 1927.
O motociklistični dirki na Teznu pri Mariboru bomo podrobnosti prinesli jutri.
Lacoste vdrugič ameriški prvaki V so« boto je bU v Forest«Hillsu zaključen t eni« širit urnir za ameriško prvenstvo v singlu. V finalu je zmagal Francoz Lacoste nad Američanom Tildnom 11 : 9, 6 : 3, 11 : 9 (!). Tilden se je moral že v semifinalu težko boriti s Huntrom, ki ga je naposled po dve in pol ure trajajočem boju (14 : 12. 6:1, 4 : 6, 9 : 7) odpravil z igrišča, med tem ko je imel Lacoste manj posla: zmagal je nad Johnstonom v štirih lahkih setih (6 : 2, 2 : 6, 6 : 4, 6 : 1). Tako je Lacoste že diru« gič ameriški prvak; prvič je bil lani, ko je v finalu premagal svojega rojaka Borotra.
Avstrijsko maratonsko prvenstvo na 42.2 km dolgi progi Dunaj«Tullnerbach in nazaj je prineslo prav dobre rezultate. Zmagal je Tuschek, čkn dunajskega WAC v času 2:46:15.2. Stairtalo je 33 tekačev, med njimi tudi Stefanovič, član Vietme, ki pa je v nedeljo tekel za beograjsko Jugosla« vijo. Dosegel je drugo mesto v času 2:59:31 pred hudim rivalom, Nemcem Kreglinger« jem, ki ima že 15 maratonskih tekov za se* boj.
Nov svetovni rekord dr. Peltzerja. Znani nemški tekač dr. Peltzer se je v ne« deljo v Parizu meril s Francoaom Marti« nom na 1000 m. Pri tej priliki je postavil na to razdaljo nov svetovni rekord v času 2:25.8. Martin je zaostal za dve desetinki sekunde. Dosedanji svetovni rekord Marti« na je znašal 2:26.8.
Češkoslovaška je v lahki atletiki zrna« gala nad Poljsko s 92 : 66 točkam. Rezul« tati so srednji: 100 m: 11.3, 200 m: 23.6, 400 m: 51.2, 800 m: 2.03, 1500 m: 4:08.3, 5000 m: 15:38, krogla: 13.61, skok v višino 1.75, kopje 56.19, 400 m zapreke 57.6, 110 m zapreke 15.6, skok ob palici: 3.40, etafe« ta 4 X 100 m 44.
SK Jadran. Danes ob 20. uri seja upr. odbora v Narodni kavarni. Udeležba za vse odbornike strogo obvezna. Dnevni red: sprememba pravil in sklicanje izrednega občnega zbora. — Predsednik.
40letni jubilej slovenskega kolesarstva. Ljubljanska pododbora koturaškega saveza kraljevine SHS priredita v nedeljo, dne 25. t. m. dirko za «Gorsko prvenstvo Sloveni« je» na Vrhniki. Ob tej priliki so poklonili tedanji člani prve slovenske kolesarske or* ganižacije «KIuba slovenskih blciklistov Ljubljana«, ustanovljenega leta 1887, pre« hodni pokal. Kolesarska sekcija vrhniškega športnega kluba priredi ta dan ^Kolesarski tabor«, na kar se vsi klubi, včlanjeni v ko« turaškemu savezu posebej opozarjajo, s po« zivom. da se polnoštevilno udeleže te pri« reditve. Zapljuček prijav za prvenstveno dirko je nepreklicno v četrtek dne 22. t. m. ob 19. Koturaškega saveza SHS. Ijubljan« ska pododbora.
Koturaški savez kraljevine SHS, ljub« Hanska pododbora. Zaključna seja za ne« deljsko prvenstveno dirko se vrši dne 22. t. m. ob pol X. zvečer na Vrhniki. U delež« ba skupnega odbora obvezna. Odhod ob 7. uri zvečer izpred kavarne «Zvezda». Ljub« Ijanska pododbora.
Gospodarstvo
Vinska razstava na velesejmu
Poleg sadne razstave tvori na pokrajinski razstavi v paviljonu <G» vinska razstava posebno privkčno Silo ie s svojo pestro zunanjostjo, še bolj pa a izborno kakovostjo razstavljenega vina, ki potegne liki magnet vsakega mimoidočega k sebi.
Posebno v nedeljo popoldne je bil pri tem oddelku že tak naval, da so se posamezniki komaj prerili naprej.
Razstavili so štajerska vina Clotar Bou-vier iz Gornje Radgone (16 vrst raznega vina, med temi tudi 2 izbora in 3 vrste šampanjca), uprava veleposestev grofa Her-bersteina v Ptuju (10 raznih vrst), Osterber-ger Fr. iz Ptuja (3 vrste, med temi tudi lastno vermut-vino), vinske veletrgovine in vinogradništva Pugel & Rossmann iz Maribora, Canjko Franjo iz Slovenjgradca, Ornig Josip iz Ptuja, Ffirst & sinovi iz Ptuja ter tvrdka Hintze iz Prešja pri Ptuju (3 vrete lastnega šampanjca). Razstavljena so vina raznih letnikov (od 1912., 1917. in od 1921. do 1927.) ter raznih vrst kakor laški rizling, renski rizling, šipon (mozler), traminec, navadni in dišeči, muškatni silvanec, burgun-dec beli, bufgundec modri, stara portugalka (zadnja dva uprava Herberstein), murski biser, sladki murski biser, izbor (Bouvier), je-ruzelemec ter od Šampanjcev Demi Bec Bouvier sec in Cuvee Reservee (Bouvier), Im-pefial, Diamant in Elite sec (Hintze Ernest); kot edini znani šampanjski tvrdki v Sloveniji.
Katerim vseh teh vin naj bi se dala prednost, je pač pri taki obilici in brezhibnosti težko odločiti. Vsekakor pa prednjačijo Bou-vierovi rizlingi in izbori, traminec (Herce-govščak), oranžerica, dalje Herbersteinov traminec, laiki rialing letnik 1925. in 1920. in modri burgundec, Osterbergerjev nepre-kosljivi dišeči traminec, rizling letnik 1925. in tako zvana <MSdchentraube» letnik 1925., Pugel & Rossmannov muškatnl silvanec tn burgundec, Fiirstov jeroialemec, Cajftkov silvanec letnik 1924. ter Ornigov muskatni silvanec letnik 1925. iz Železnih dveri in mozler letnik 1926. iz Zavič. Nekatere teh tvrdk kažejo tudi, da so na višku umnega kletarstva, kar je pač gkvni pogoj. Od štajerskih vinogradnikov - razstavljavcev nam je omeniti vinogradnike Murso Josipa h Krapje fcri Ljutomeru, ki razpolaga s finim ljutomerskim vinom, Gajška Fr. iz Žuzma z izrazitimi žusemskimi vini.
Samostan očetov trapistov v Rajhenburgu je razstavil originalno rdeče vino <Gamay» in sremiški burgundec letnika 1923. in 1924.
Od dolenjskih rflzstavljalcev so se odlikovali: kmetijska šola na Grmu z belim bur-gundcem letnik 1925., graščina Klevevž pri Hmarjeti (A. Ulm) z močnim rulandcem (letnika 1924. in 1926.) ter t burgundcem letnika 1924 (Tudi tu se. vidi, kaj premore umno kletarstvo). Kartuzijsk! samostan v Ple-lerjah je razstavil rasna namizna bela in rdeča vina, ki jih ima še na prodaj; Bon Vinko is Krškega svoj dolenjski cvieek in črnino, gosp. Susnik svojo dobro hovo por-tugalko iz Trške gore pri Novem mestu in Boecio Josip iz Brežic belo in rdeče navadno vino.
Vsi ti razstavljalci imajo od teh vin večje ali manjše količine v Steklenicah in sodih na prodaj, ter se interesenti lahko obrnejo naravnost na te tvrdke aH potom razstavnega vodstva v vinski razstavi gg. višjega »adz. Gombača in strok, učitelja Kafola. Zal se v steklenicah more prodati le malo v Ljubljano, ker mestna užitnina, ki maša ea vsako steklenico 10, odnosno b driavno trošarino 12 Din, podraži zrtatno taka naročila.
Razstava bo sicer otvorjena do zaključka, t. j. do 27 t. m., toda vprašanje je, če btxk> pri takem dnevnem zanimanju sedanje zaloge dotlej trajale, zaradi česar priporočamo osobito večjim odjemalcem, da se Čim prej posluSijo te ugodnosti.
= Poiikugno oranje. V sredo 21. t. m. ob 2. popoldne se bo vršilo na travniku za ve-lesejmom poizkusno oranje z raznimi plugi, ki so razstavljeni na kmetijski razstavi. Kmetovalci se vabijo, da si to oranje ogledajo in da se prepričajo o temeljitem pre-obračanju zemlje z novimi plugi.
= Konkurs ladjedelnice v Kraljeviči. V soboto je bil otvorjen konkurz nad imovino ladjedelnice v Kraljeviči. Pasiva znašajo baje 9 milijonov Din. V naših pomorskih krogih vzbuja la konkurz veliko zanimanje. Zatrjuje se, da podjetje ni pasivno in da obstojajo najpovoljnejši pogoji za obratovanje in razvoj te ladjedelnice. Za prevzem ladjedelnice se zanimajo naše banke, predvsem Jadransko podunavska banka. Splošno se sodi, da je treba najti način, da se ohrani ta ladjedelnica, ki igra v naši pomorski industrij! veliko ulogo.
= Podaljšanje roka sa valorizacijo bilančne vrednosti investicij. Kakor poročajo iz Beograda namerava ministrstvo za trgovino in industrijo podaljšati rok za predložitev valorizacije bilančne vrednosti investicij, ki je po zakonu od 7. avgusta 1926 potekel 1. L m. Tozadevni predlog je bil že predložen ministru za trgovino in Industrijo v odobritev. Dosedaj se je ugodnosti tega zakona po-služilo le majhno število delniških družb. Zdi se, da gospodarski krogi še niso b poznal i pomembnosti valorizacije.
= Situacija na bflrnberškem hmeljskem tržišču. Na nOrnberškem hmeljskem tržišču je pretekli teden znašal dovoz 1950 bal, prodanih pa je bilo okrog 1250 bal. Navidic sla-
bemu povpraševanja cene nišo nazadovale. Povpraševanje je predvsem za prvovrstni hmelj, ki se tudi dobro plača. Koncem tedna so bile naslednje eene: t rini hmelj dober 200 — 290, srednji 140—190, slabi 100—130, hallertau&ki dober 230 — 260, srednji 160 do 220, slabi 120 — 150, halleftauški zapečateni 240 _ 270, wfirtemberški dober 240 do 270, srednji 160 — 230, slabi 120 — 150 mark zsl SO k^.
= Promet Beograjske feett«. Pretekli teden Je znašal devizni promet na beograjski borzi 38 milijonov Din napram 29.75 in 47.5 milijona Din v zadnjih dveh tednih.
= Umetni bencin. V Nemčiji in v inozemstvu se mnogo komentira dejstvo, da bo nemški barvni trust (I. G. Farbenindustrie) v kratkem pričel prodajati umetni bencin. Barvni trušt je dosedaj igradil dve tovarni za proizvajanja umetnega beddfia iz premoga, ki že obratujeta.
Boi*2e
19. septembra.
Na ljubljanski devizni borzi je bila tudi daaes privatna ponudba prilična. Narodna banka je intervenirala le v devizah na Curih in London. Večji promet Je bil tudi v devizah na Dunaj in Newyork. Deviza na Trst je bila čvrstejSa, vendar ni prišlo dO zaključka (V Zagrebu se je trgovala po 309.5 — 309.75). Tudi deviza na London se je ponovno dvignila Za 5 točk, dočim je deviza na Berlin nekoliko popustila.
Na Hubljafiski efektni borsi so danes delnice Celjske posojilnice v zveri t valorizacijo in povišanjem delniške glavnice popustile na 164 denar.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda popustila. Promptna je bila zaključena po 370 (v soboto je v prostem prometu notirak 374.5). Cvrstejše je bilo investicijsko, ki notira 83.75 - 84.50 (brez kupona); agrarne obvessnice pa so bile igaključene po 54. Med industrijskimi papirji je dalje na«a-dovala Slavonija (zaključek 10). Pri čvrsti tendenci so bile zaključene delnice Še€erana po 552.5 in delnice Drava po 570.
Devize iu vatate.
Ljubljana. Berlin 13.5025 - 13.5325 (135175), Curih 1094 - 1097 (1095.5), Dunaj 7.9925 — 8.0225 (8.0075), London 275.95 do 276.75 (276.35), Newyork 56.64 — 56.84 (56.74), Pariz 222.5 - 224.5 (223.5), Praga 168.02 - 168.82 (168.42), Trst 309 - 307.75
Zagreb. Amsterdam 22.77 — 22.88, Dunaj 7 991125 — R02125. Berlin 13.52 — 13.55. Budimpešta 9.645 - 9.975, Italija 306.630 do 810.639, London 275.95 — 276.75, Pariz 221.38—223.38, Newyork ček 56.633—56.833, Praga 168 — 168.8, Švica 1004 — 1097; dolar 56.175 - 56.375.	_
Beograd. Pariz 221.94 - 228.94, London 275 96 276.75, Newyork 56.61 — 56.81, Italija 808.5 — 310.5, Praga 168 - 168.8, Dunaj 799 — 802, Budimpešta 093 — 996, Berlin 13.515 - 18.545, Švica 1094 — 1007, Bukarešte 35 — 35.5, Atene 75.16 — 75.66, Sofija 40.75 - 41.26.
Dunaj. Beograd 12.47875 — 12.51375, Berlin 168.63 - 169.13, Budimpešta 12892 do 124.22, London 84.« - 34.57, Milan 38.6850 do 38.7350, Newyork 708.20 — 710.70, Parit 87.78 — 27.88, Praga 20.98 — 21.06, CMrih 186.58 — 187.08.	_ ,, „
Curih. Beograd 9.18, Berlin 128.46, London 25.2225, Newyork 518.80, Pariš 8ft.82, Milan 28.25, Praga 15.37, Bukarešta 3.21, Dunaj 73.10.
Trst. Danes ni bilo borne.
Deviza Beograd na ostalih tonah: v Pragi 59.195, v Berlinu 7.396.
Efekti.
Liubjtaa. Celjska 164 — 0. Ljubljanska kreditna 140 — 0, Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Strojne 0 —80, Vevče 135 - 0. Ruše 260 - 270, Kranjska industrijska 400 — 0, Stavbna 56 — 0, šešir 104 _ 0.
Zagreb. Državne vrednote: Investicijsko 83.76 _ 84.50, Vojna škoda promptna 270 do 871, za oktober 373 — 874, za november 875 — 376.5, agrarne 53.5 — 54; bančne vrednote: Eskomptna 91 — 92, Hipo 55 do 56, Praštediona 850 — 360, Jugo 91 — 93. Ljubljanska kreditna 140 — 147, Narodna 5025 — 5150; Industrijske! Gutmann 255 do 260, Skveks 100 — 105, Slavonija 9 — ti, Našice Union 1700 — 1810, Šečerana Osijik 551 — 552.5. Trbovlje 480 — 490, Vevče 135 — 140, Isis 45 — 46, Dubrovacka 390 do 400, Drava 565 — 570, Danica 160—163
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna borsa (19. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 5 vagonov, in to 1 vagon tramov merkantilnih, 7/9, 8/10, 10 in 11 m, fco vag meja po 330; 3 vagoni bukovih plohov, naravnih, ostrorobih paralelnih pravokotno očeljenih, suhih 38 mm, od 2 m naprej (do 10 % od 1 — 1.90 m), od 15 cm šir. naprej, leo vagon meja I.a p>o 925, Ii.a po 725; 1 vagon desk, paralelnih, jelka 28 mm, 4 ni, monte, 10—16 cm, fco vagon meja po 400. Deželni pridelki: Tendenca mirna. Zaključkov tti bilo. Nudi se pšenica (78/79 kg 2 %, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 90 dni): baška, promptna 340.50 — 342.50, za oktober po 350 — 352.5, sremska, promptna po 387 — 389; turščica, baška, plač. 30 dni. slov. postaja, navadna tarifa po 245 — 250, mlevBka tarifa pa po 240 — 245; moka <0», fco Ljubljana, plač. po prejemu pO 490.
Vremensko poročilo
Meteorološki tavnrt » Ljubljani 19. septembra 1927,
Višina barometra 308.8 m
Cm
ipaiotafiju
Ljubljana (dvorec) ,. »
Mariboi « • t Zagreb i h ■ Beograd • t * Sarajevo , • t Skoplje Mil Dubrovnik . i Split . . . , Praha . . ;
7.
.60-7 759*1 71)9-6 7617 761*4 762-^ 761-2 /i 0*5 '601 760*2 753-7
142 19-2 17-3 120 14-0 240 160 17-0 22-0 190 9-0
r i*
92 7« 79
93 76 75 64 72 79 71
Smet »etra tr brsihe t metrih
g 2 W 2
W 2 NE 5 NE 9 mimo E 2 mirno mirno NNE W 2
I
10 10 10 10 10 9 9 h o 10 8
Padavini
Vrst«
del
del
dež
i te I. en
1.5

5.0
Solnce vzhaja ob 5.42, zahaja ob 18J, luna vzhaja ob 23.26, zahaja ob 15.11. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 19.7 C, najnižja 13.6 C. Dunajska vremenska oapoted ia torek: Sedanje vreme bo tfajalo 'dalje; od Časa do
časa se bo zboljšalo.
Tržaška vremenska napoved ia torek: Lahni vetrovi z raznih strani: nebo oblačno, dež; temperatura od 18 do 28 stopinj; morje nekoliko ratitafkft&a
Mladen Kostov (Pariz):
<rJutro» je svojčas sklenilo pos sebno pogodbo z znanim jugoslovanskim publicistom Mladenom Kostovom, ki je v želji, da dobi objektivno sliko o slovanskih raz» merah ter jih popiše z objektiv: nim peresom, odpotoval v Rusijo. G. Kostov je prebil na Ruskem več tednov in otvarja s pričujoč čim člankom serijo svojih vtisov iz bratske slovanske države, ki je sedaj pod boljševiško upravo. Prepričani smo, da bomo s temi članki zelo ustregli naši javnosti, ki si želi nepofvorjenih poročil iz Rusije. Članki izhajajo istočasno tudi v pariškem «Tempsu».
«JUTRO».
V	začetku novembra t. 1. (meseca oktobra po starem koledarju) bodo ruski boljševiki svečano slavili desetletnico oktoberske revolucije. Da, že deset let je minilo, odkar, vlada v Rusiji boljševizem, vendar pa je boljše viška Sfinga slej ko prej zagonetna . . .
V	teku poslednjih let je obiskalo Rusijo veliko inozemskih novinarjev in politikov. 0 boljševiški revoluciji je izšlo nešteto knjig in dopisov. Nekateri za, drugi zoper. Za komuniste vseh sekcij III. internacijonale je položaj delavskih množic v Zvezi sovjetskih republik, kajpak, idealen. Voditelji III. internacijonale so ustvarili in fanatično širijo med velikim delom delavskega razreda in inteligence vsega sveta bajko o «boljševiškem paradižu*. Prav posebno kolportirajo to bajko tuji komunisti. ki so obiskali sovjetsko Rusijo. Po njihovem pripovedovanju je življenje ruskega delavca in kmeta vredno zavidanja in uspeh ruske revolucije naj bi bil vsemu človeštvu primer in vzor.
A «onstran barikad«, kakor pravijo komunisti, nastaja in se širi z enako trmo in fanatizmom legenda o «boljše-viškem peklu«.
Kje je resnica? •
Kdorkoli skuša objektivno proučiti ruski boljševizem na osnovi tega, kar je bilo doslej napisano o ruski revoluciji, bo prišel s tema dvema tezama navskriž. Zaradi tega marsikdo želi, da bi videl na lastne oči deželo revolucije in na licu mesta spoznal ruske razmere. Ta želja pa se ne da lahko realizirati: boljševiki so vzpostavili med svojo državo in ostalim svetom visok kitajski zid. Vhod v Rusijo je prepovedan. To pa ne samo protirevolucijonar-jem. marveč tudi novinarjem in politikom. ki — čeprav niso komunisti — simpatizirajo z rusko revolucijo. Morda imajo rdeči komisarji s Kremlja prav, če ne dovolijo tujcem vstopa v novo Rusijo, zakaj v vsak paradiž se težko pride . . .
Na drugi strani pa seveda večina evropskih listov z naslado prinaša najbolj fantastične pripovedke o boljševiški Rusiji. Številne izmišljotine raznih dopisnikov iz Rige-, Varšavp itd. se-zmerom tiskajo z velikim zadovoljstvom. Kolikokrat so že ti ubogi «pero-grizci», ki se dolgočasijo po kavarnah v Rigi. Kovnu in drugod, internirali Trockega v Sibiriji na Krimu ali pa ga zaprli v moskovske ječe! In kolikokrat je že izbruhnila protikomunistična revolucija . . . seveda v uredništvu raznih listov.
Nesporno je. da se vsa taka senzacionalna poročila izrabljajo v Rusiji za boljševiško propagando, hkrati pa tudi omalovažujejo sleherno resno kritiko. Ko sem se v Moskvi razgovarjal z nekim uglednim sovjetskim politikom o pro tire vol ucijonarnih senzacijah, mi je dejal, da so take vesti sedanjemu režimu samo v korist.
— Ali mislite, da ne bi bilo bolje, če bi dovolili vsem, ki se zanimajo za vaše razmere, vstop v Rusijo, da bi jih lahko na licu mesta proučevali?
Opazil sem, da to vprašanje omenjenemu politiku ni prijalo in ga nisem še dalje nadlegoval ž njim.
Preden poročam natančneje o svojih vtisih, še par načelnih besed. Nisem komunist. Odšel sem v Rusijo kot novinar. Prebil sem ondi več kot mesec dni. Obiskal sem med drugim Moskvo, Ljeningrad, Kronštat, Minsk itd. Povsod sem se prosto gibal in si ogledal vse, kar me je zanimalo. V primeri z drugimi inozemskimi novinarji in politiki sem imel to prednost, da popolno-
ma obvladam ruski jezik, kar mi je omogočilo, da sem lahko vsak trenutek in na vsakem mestu stopil v direkten stik z vsemi ruskimi družabnimi sloji, kar mojim predhodnikom nekomuni-stom, ki so bili doslej v Rusiji, z malimi izjemami ni bilo mogoče. Našel sem v Moskvi mnogo znancev in prijateljev, ki so bili vsi zelo prijazni in naklonjeni. Njim, zlasti pa g. Rakovskemu, sovjetskemu poslaniku v Parizu, sem hvaležen, da so mi omogočili ta poset v sovjetski Rusiji.
Vse svoje impresije bom priobčil v «Jutru» in v pariškem «Tempsu».
Prvi vtisu
Iz Pariza sem odpotoval v drugi polovici meseca julija tega leta. Potovanje do ruske meje, zlasti če potuje človek prvikrat v sovjetsko Rusijo, je dokaj nezanimivo.
Ob pol 10. zvečer je krenil vlak po običajnih formalnostih z obmejne poljske postaje Stolpci proti obmejni ruski postaji Negoreloe. Bil sem edini potnik v vagonu. Okna so bila zaprta, a na vratih je stala poljska vojaška straža. Če hočem biti iskren, moram priznati, da se nisem najbolje počutil v taki družbi. Po 10—15 minut vožnje čez obmejno ozemlje se je vlak ustavil. Poljaki so izstopili in službo je prevzela ruska obmejna straža. Bili smo že na ruskih tleh. Kdorkoli je bil v Rusiji, ne bo nikdar pozabil tistega trenutka v svojem življenju, ko je lahko dejal: «Zdaj sem pa v Rusiji!« Zakaj Slovani ljubimo rusko zemljo in ruski narod. Dežela je ogromna, skoraj neskončna. Široka in mistična kakor ruska duša... Toda danes vladajo v Rusiji rdeči . . . Kaj neki me čaka v tem zagonetnem kosu sveta?
—	Zdravstvujte graždanin! Krasno-armejec (vojak rdeče vojske) je stopil v vlak in me prekinil v tem premišljevanju. Izročil sem mu potni list, nakar mi je rekel, da ga vrne na postaji v Negpreloe.
—	No, do svidanja!
Do svidanja, tovarišč!, mu odvrnem. Zopet sem ostal sam v vagonu. Bilo je ob 10. zvečer, ko smo privozili na prvo obmejno postajo v Negorelu. Čeprav se je vlak ustavil, sem sedel mirno na svojem mestu in čakal. Kdo pa ve, kakšen red in kakšne navade imajo sedaj na ruski meji.
Tedajci pa so se odprla vrata in vstopili so postreščki. Prijazni so me pozdravili in vzeli mojo prtljago. Krenili smo skupaj v carinarnico. Tu so že stali moji sopotniki. Ni bilo več kot 10 do 12?oseb, med temi samo 2 inozemca, in sicer neki nemški inženjer in jaz. Nemec je potoval v Moskvo, kjer je dobil službo v neki tovarni, jaz pa sem se napotil v Rusijo.' da jo .vidim in proučujem. Ostali popotniki so bile žene in otroci, sami emigranti, ki so se vračali v domovino.
Medtem ko sem motril ljudi okoli sebe in poslušal njihove pomenke, sem opazil na steni veliko Ljeninovo sliko. Šele sedaj sem opazil tudi to, da so vse stene pokrite z lepaki. Med njimi so bili sledeči veliki napisi: «Varujte se pred vohuni!« «PripravIjajte se za odgovor Chamberlainu!» «Čuvajte Ljeninovo oporoko!« in v takem duhu in stilu dalje.
Prtljaga inozemcev se pregleduje dokaj površno, prav skrbno pa brskajo sovjetski cariniki po prtljagi vračajočih se ruskih državljanov. Priznati moram, da so obmejni uradniki prijazni in po-strežljivi. Na svojih številnih potovanjih sem imel priliko spoznati skoraj vse evropske meje, vendar nisem nikjer srečal tako dobrovzgojenih in toli vljudnih carinskih uradnikov kakor na prvi postaji boljševiške Rusije — v Negore-lovem. Žalostno je le to, da so v novi Rusiji samo na mejah res idealni urad-
Nesrečno igralko
miss Nemboy je prišla k preizkušnji in ie bila kljub svoji lepoti in talentu odklonjena. Zakaj? Ker ni priš a v modernem Kasha-plašču Višek mcde je danes Kasha piašč, za katereg< izbe re»e blago po najnižii ceni pri tvrdki DRAGO SCHV/A3. Lubjana.
Newyorški župan v Parizu
Te dni je iz Rima pripotoval v Pariz nevvorški župan James J. \Vatker, ki že dlje česa potuje po Evropi in proučuje prilike našega kontinenta. Ko je izstopi v Parizu mu Je bila ena prvih njegovih poti poset pri materi ponesrečenega atlantskega letalca Nungesserja, ki ji je izročil ček za 1 milijon' frankov, nabranih med newyoršk;m pre= bivalstvom. — Na sliki od leve na desno: mati Charlesa Nungesserja, predsednik pa> -iškega občinskega sveta Delsol, dr. Gibbons in mr. VValker.
niki. Pozneje se mi je često nudila prilika, da sem o tem razmišljal.
Kakor hitro je bila revizija končana, je postrešček št. 14 vzel mojo prtljago in mi pokazal, kje naj kupim vozno karto. Plačal sem za vozovnico do Moskve 17 rubljev, v jugoslovenskem denarju približno 450 Din. Postrešček mi je vzel karto in me sam peljal v določeni mi vagon. Na vsaki vozovnici je namreč označeno število vagona, ku-peja in prostora. Takoj sem tnoral reči, da je to zelo praktično. Ne poznajo pa razlike med moškimi in ženskimi popotniki, tudi v spalnih vozovih ne. Po-streščku sem plačal 40 kopejk, po 20 za vsak kovčeg. Brž mi je izdal potrdilo, pozdravil in odšel. Poznavajoč navade v ostali Evropi, sem ga ustavil in mu hotel dati par kopejk napitnine. Pomislite, kako presenečen sem bil: to-
variše postrešček ni hotel sprejeti «na čaj». «Saj ste plačali takso«, je dejal. Ko je opazil mojo osuplost, mi je postrešček št. 14 na železniški postaji Negorelovem dal celo lekcijo o dostojanstvu delavca in človeka v sovjetski državi, kjer bakšiša sploh več ne po znajo ...
Kolikokrat sem se pozneje, potujoč po notranji Rusiji, spomnil tega po-streščka s človeškrm dostojanstvom Ne samo, da so povsod vsi postreščki zahtevali napitnino — s tem sem se takoj sprijaznil — marveč niso bili preveč zadovoljni niti s 50 kopejkami. Pre pričal sem se, da v Rusiji res ni napitnine — toda samo r»a meji, kjer dobi tujec svoje prve vtise o boljševiškem paradižu.
Ob 11. uri zvečer je prispel naš vlak v Moskvo.
Iz življenja in sveta
Zakaj se je vrnila »Princesa Ksenija"
Že v nedeljski številki smo poročali, da se je izjalovil irski polet letalskega kapitana Maca Intosha iz Dublina v Newyork. Kapitan in njegov pilot, ki sta zapustila letališče Baldonner ob 12.36, sta se vrnila po šestih urah vožnje, ker je letalu delal nepremagljive ovire veter, ki je pihal z brzino 40 milj na uro. Letalca sta napolnila tanke s 3600 litri bencina. To gorivo bi bilo zadostovalo za 7000 km vožnje .in je bilo tako težko, da sta morala letalca pred povratkom izprazniti rezervoarje. »Princesa Ksenija« je namreč kljub temu, da je motor deloval brezhibno, letela večinoma jedva 50 m nad morjem.
Robert Mac Intosh je letalec angleške trgovinske mornarice, ki je že šestkrat obletel svet. Sedaj mu je 42 let. Med vojno se je udejstvoval kot aero-pilot na bojišču, po premirju 1. 1918. pa je vodil aeroplane na progi London-Pariz.
Kapitan Intosh spada med prve angleške tekmece za prekooceanski polet. Do začetka letošnjega poletja je pripravljal ekspedicijo iz Londona v New-york. Nameraval se je vrniti v London po 8 urah odmora v Ameriki.
Kakor rečeno, je letela «Princesa Ksenija« samo dobrih šest ur. Zašla je v meglo in v viharje, ki so pihali v za-padni smeri. Bila je ves čas v dežju, ki ie poleg drugih činiteljev slabega vremena onemogočal orijentacijo po kompasu. Pristanek v Bally Bulyanu v gro-
fiji Kery na Irskem je bil srečen in gladek. Letalca izjavljata, d;, sta polet samo odgodila in da hočeta prvo priliko
izrabiti za ponoven start.
*
Levine se je hotel v soboto podati na distančni polet. «Miss Columbia« pa se ni mogla dvigniti, zato jo je velel Levine zopet spraviti v lopo. Njegovih letalskih načrtov za letos bo menda definitivno konec.
Doživljaj princese Heane
Bukareški «Universul« poroča iz Pa-sardžika naslednjo zanimivo avanturo princese Ileane:
Princesa se je odpeljala sredi prešlega tedna na izlet s torpednim čolnom <Stihi». Na odprtem morju je prestopila v ladjo v spremstvu šestih častnikov. Napočila je trda noč. Na morju je nastal vihar, ki je premetaval barko sem in tja kakor Iešnikovo lupino. Moštvo torped-nega čolna je bilo v veliki zadregi ter ni vedelo kaj naj stori. Rado bi bilo šlo družbi na pomoč, toda o barki ni bilo ne duha ne sluha.
Nad eno uro se je morje poigravalo z barko, katero so valovi slednjič prignali v Cavarno, kjer je bil zasidran nemški parnik «Arta». Parnik je sprejel princeso in častnike na krov, nakar je bil obveščen rumunski torpedni čoln «Pinquin«, ki je odpeljal princeso in častnike nazaj v Mamajo. Princesina mati kraljica Marija in ministrski predsednik sta prejela obvestilo o srečnem izidu tega pustolovskega izleta šele ob 3. ponoči.
-sa-
Hisjerija Terezije Neumannove
Kako tolmači «čudežne krvavitve« zdravniška znanost. — Stigmatiziranci — nevrotiki! — Histerične reakcije kot posledice organičnih bolezni. — Slučaj Terezije Neumann pred vatikansko komisijo. — Tudi Vatikan odkriva med stigmatiziranci sleparje! — Neumannova se ie preselila.
Slučaj Terezije Neumannove, ki krvavi v Konnersreuthu na Bavarskem, je zbudil takšno pozornost, da so se ž njim začele baviti tudi medicinske kapacitete. Problemi organične nevroze so spričo dogodka zainteresirali posebno nemškega psihijatra prof. Schulza, da je posvetil stvari v strokovnem listu «Deutsche medizinisehe Wochenschrift« izčrpno študijo. V njej prihaja do vele-zanimivih zaključkov. Profesor Schulz izvaja:
Ze psihijater Jacoby je dokazal, da so krvave stigme zadeva, ki jo je treba obravnavati s stališča psihologije mistike. Stigmati so se vedno pojavljali, izvzemši janzeniste, samo pri katoličanih, in sicer pri ženskah, ki so prebolele kako težko bolezen in "ri katerih so nastopile histerične reakcije. Pri normalnih in zdravih ljudeh se krvava znamenja ne kažejo nrkoli.
P--: stigmatiziranih je starost postranskega pomena. Zgodovinska izročila pravijo, da je Angela della Pace krvavela, ko ji je bilo jedva devet let. Krvavitev je nastopila, če se je ozrla na podobo sv. Frančiška. Skoro vsi stigmatiziranci imajo za sabo težke organične bolezni. Stigme niso vedno enake: kažejo podobo trnjeve krone, potem zopet prebodenih rok in slično. Francozinja Luiza Lateau je krvavela celo iz ramen.
Glede stradanja stigmatizirancev je treba pripomniti, da je to povsem normalen in čest pojav. O stigmatiziranki Mariji Lazzarijevi se govori, da je živela od 1. 1834. do 1. 1845. brez hrane, izvzemši obhajilo, ki ga je prejemala redno. Ta ženska je torej stradala od svojega 21. do 33. leta! Luiza Lateau in Marija Lazzari pa sta krvaveli kakor Terezija Neumann, samo vsak petek. Sugestivnost je na tem polju najdaleko-sežnejšega pomena. Klinično preiskanih slučajev te vrste je brez števila in vsi pričajo, da je glavni element stigmatizirancev v glavnem preboljena, a še vedno recidivna organična nevroza.
Cerkev, nadaljuje prof. Schulz, je v srednjem veku smatrala stradanje brez omršavljenja za hudičevo delo. Danes pa molči k slučaju Terezije Neumannove, ko je vendar jasno, da gre tu za očitno prevaro. Po sodbi imenovanega psihijatra je edinole mogoče, da za-vživa Terezija Neumannova hrano naskrivaj in da so njene krvavitve celo posledice razpraskane ranice, katere si
je »svetnica« odprla sama s šivankami *
Prošli teden je predaval strokovnjak za relikvije pater Ludovik Wegmann o Tereziji Neumannovi iz Konnersreu-tha. Izjavil je, da postopa cerkvena oblast v tem primeru točno po navodilih papeža Benedikta XIV. Vatikan je o stvari obveščen in je izročil zadevo v
proučevanje posebni komisiji, da stvori mnenje, na podlagi katerega bo zavzel papež svoje stališče. Cerkev, je rekel pater Wegmann, je preiskala doslej že kakih 300 sličnih slučajev. V šestih primerih se je ugotovilo, da gre za sleparske špekulacije.
Medtem, ko se v znanstvenih in vatikanskih krogih z vso natančnostjo in resnostjo proučuje slučaj konnersreuth-ske »svetnice«, pa prihaja iz Monako-vega poročilo, da so Neumannovo prepeljali iz Konnersreutha. Odpeljala se je prošli četrtek z avtomobilom v Vier-zenheiligen, kjer se je ob njenem prihodu zbralo kakih 3000 ljudi. Spremljala jo je številna svečeniška asistenca.
Najboljše,
Šah
Boj za svetovno prvenstvo v šahu
Buenos Aires, 19. septembra, (lo.) V bo« ju za svetovno prvenstvo v šahu je v prvi
partiji Aljehin premagal Capablanco. *
Prva partija obeh šahovskih mojstrov je bila igrana v petek. Partija je bil« po ogor« čeni borbi po 42. potezi prekinjena v boljši poziciji za Aljehma. V nedeljo se je partija nadaljeval? ter je končala z zmago Aije« hma.
Po lastni izjavi Aljehkia, je on momenta« no izredno dobro razpoložen in upa, da bo zmagal Capablanco.
Ljubljanski šahovski klub otvori igral« no sezono v sredo 21. t m. ob 17. v svojem lokalu v kavarni Skra. Na programu je velik brzotumir za prvenstvo v septembru. Na članskem sestanku v soboto 17. t m. je bil izbran nov odbor, ki ima nalogo utr« diti položaj našega kluba m dvigniti nje« govo moč na višino onih prireditev, ki so za »Ljubljanski šahovski klub« častno kon« čale. Dalje mora pripraviti redni občni zbor ki bo dal klubu trdno in sposobno upravo. Sestava Je sledeča: predsednik Rud. Mrzli« kar, tajnik C. Vidmar, blagajnik L. Furlani, gospodar A. Vogelnik. Igralni večeri kluba so v sredah in sobotah od 17. ure dalje. V soboto priredi naš vicemojster Ljudmil j Furlani ob 19.30 veliko sknuhanfco, ki se je -naj udeleže tudi nečlani.
Porota
m
Ljubljana, 19. septembra.
Oprostitev v tajni razpravi
Danes se je otvorilo jesensko porotno zasedanje. Poroti je predsedoval podpredsednik deželnega sodišča Keršič. votiraia sta svetnik Kralj in sodnik Lederhas. Državno pravdništvo je zastopal pri prvi razpravi prvi državnik pravdnik dr Ogoreutz, a pri drugi razpravi namestnik dri. pravd-ništva dr Fellacher. Prva dva obtoženca je zastopal dr. Tornago, a draga dva dr. Novak in dr. Tominšek.
Pri prvi razpravi je bila javnost izključena. Pavel Bogataj, 20 let star, posestnika sin iz Dol Dobrave, nekaznovan, in Janez Mezek, 19 let star, samski sin posestnika iz Do!. Dobrave, nekaznovan, sta bila ob--dolžena hudodelstva posilstva.
Oba obdolženca sta na dobrem glasu in sta vsako krivdo tajila.
Porotniki so z zanimanjem zasledovali tek razprave, bfli so večinoma z dežele. Stavljeno jim je bilo samo eno vprašanje, če sta obdolženca kriva hudodelstva posilstva. Poročniki so to vprašanje z desetimi glasovi zanikali.
Na podlagi prostorekov porotnikov sta bila oba obtoženca oproščena obtožbe, da sta v noči od 5. na 6. aprila letos na cesti iz Dol. Dobrave v Brebovnico zlorabila 50-letno Marjano Lesnjakovo.
Tobak sta kradla
Pri drugi porotni razpravi sta se zagovarjala 30tetna France Kos iz Zaloga in Rudolf Dobnikar iz Spodnjega Kašlja. Oba sta delavca in že stara grešnika, ki sta bila večkrat kaznovana. Posebno Kos je zares
Ptič . . .
Ko se je braila obtožnica so porotniki zadovoljno kimali in takoj se je opazilo, da so ju v svoji notranjosti že obsodili.
Ponoči na 6. maja letos je bilo vlomljeno v vagon št. 66.556 na železniški progi med Zalogom in Lazami. Vagon je bil zaklenjen oziroma zalivkan. Iz vagona sta bila ukradena dva zaboja zetskega tobaka, težka 80 kg, katerih prodajna cena znaša 16.000 Din, dočim kupna samo nekaj nad 10.000 Din.
Več tobaka se je izsledilo na skednju blizu Dobnikarjevega doma. Oba tatova sta dobro živela, veselo popivala ter trosila denar, a delala nič, zato sta bila tudi takoj osumljena.
Kos m Dobnikar sta šla tisto noč ob progi proti Lazam. Kosa so srbeli prsti in dejal je, da mora nekaj suniti. Ko je privozil vlak, se je zavihtel nanj in res sunil tobak. Dala sta ga v vreče in ga nekaj skrila tudi pri Kosu ni domu.
Kos se je zagovarjal, da sta bila oba enako krrva, češ. da je šel tudi Dobnikar z njim v vagon in da sta skupaj odnesh sladko travico.	.
Predsednik: »Dobnikar, le po pravici povejte, ali ste tudi vi sodelovali na vagonu ali ne.«
Dobnikar: »Ne, tisto pa ne, na vagonu nisem bil kar sem rekel, to mora držati, saj sem resnico govoril. Kos je rekel, da mora nekaj suniti, ko sem mu pomagal ne-sti tobak, seim mislil, da ga je res našel.«
Predsednik: »Pa oba sta zelo na slabem glasu. Vi, Rudolf, ste oženjeni, pa že par let ne skrtate za ženo, otroke imate, pa jih mora sirota sama preživljati.«
Dobnikar: »To je, ali pa tudi ni, ljudje narede iz komarja slona. Ne rečem, da imam dober glas. ampak zato sem pa vseeno pošten človek.«
Kos: »Jaz tudi.«
Predsednik: »O, seveda, zato ste bili že šestkrat kaznovani.«
Kos: »Tega so pa bile samo nedolžne ribice krive, ki smo iih lovili.«
Predsednik: »O, pa tudi zalivali ste jih in sicer prav pošteno, saj ste leta 1919 na kolodvoru v Zalogu v družbi ukradli kar tri sode vina, za kar ste postali potem lOmesečni abstinent pri nas v zaporu, pa še neka druga podobna kazen vas krasi.«
Kos molči.
Senat je stavil porotnikom štiri vprašanja o krivdi, in sicer prvi dve, če sta bila obdolženca kriva te železniške tatvine, tretje, če sta storila tatvino v družbi kot tatinska tovariša, četrto pa samo za slučaj, če bi bila Dobnikarjeva krivda deloma zanikana, ali je on kriv, da si je prilastil tobak, oziroma ga prikril, čeprav je vedel, da je ukraden.
Vsa tri prva glavna vprašanja so porotniki kar soglasno potrdili in obtoženca sta bila obsojena takole: France Kos na 5 le<t težke ječe s poostrenjem. Rudolf Dobnikar pa na 1 leto težke ječe s poostrenjem.
Razprava je trajala do 14.30. Poslušalcev (ni bilo. samo par radovednih ženic -je šuš-Ijalo v zadnjih klopeh.
Za danes sta razpisani dve razpravi zoper Alberta Korinška radi goljufije ter Urbana N. istotako radi hudodelstva goljufije.
Novo mesto, 19. septembra.
Obravnava proti morilcu Mihiču preložena
Danes bi se morala vršiti porotna obrav« aava proti morilcu Josipu Mihiču, katere« ga zagovorništvo je v zadnjem času sua sponte prevzel dr. Vašič iz Novega mesta. Dr. Vašič je namreč prepričan, da je Mi« hič norec ter da kot tak ne more odgovar« jati za svoja krvava dejanja. Tega mnenja je postal predvsem na podkgi soglasne sod be dveh ljubljanskih zdravnikov«psihija= trov, ki sta ugotovila, da je obdolženec pred leti zbodel na tkzv. shioofreniji ter da je svoje najbolj strašno dejanje — usmrti« tev posestnika Matije Kobetiča v Jelševni« ku zagrešil v stanju popolne blaznosti.
Ker je novomeško državno pravdništvo želelo vedeti tudi še za mnenje zagrebške medicinske fakultete, je odstopilo Mihiče« vo zadevo v pretres zagrebškim zdravni« kom. Njihova sodba je bila nasprotna so« glasni sodbi ljubljanskih kolegov, iz česar bi sledilo, da je Mihič izvršil svoja grozo« dejstva pri popolni zavesti. Ta njihova formulacija sodbe pa je taka, da je vzbu« dila v pravniških krogih kar najživahnejše •tomentarje. Tik pred obravnavo je pred« ložil dr. Vašič sodišču več predlogov, k a« terim se je sodišče uklonilo in obravnavo preložilo. Pričakovati je, da se bo Mihiče« v» zadeva v kratkem vsestransko pojasni« k in da bo Mihič romal tja, kamor spada — v biaznioo.
Jutri pride pred poroto morilec Albin Plot iz Žužemberka. Tudi za njegovo ob« ravnavo vlada silno zanimanje, ker so tudi njega moraJi preiskati psihijatri. Spoznali so ga kot rdroveca, ki je odgovoren za svo« ja dejanj«.
Naročila, in, ut+dopu*. liiotorjv malih, oglasov, jf podob.> na, Oglasni odr ddtk -Jutra,'Jtiubljaiui,. PrtstMtoua,4.TdL Jt. 2AQ1	Malivglasi		V J* pristojbin* j* upada, li ootAam. c *szwUzm,,s<,~ cu-s* oglasu** priooajo^ tdurun*, raca/upam* bar nilnir,■* Cjabtjaiu%,šL ttSi2.
XalL oglasi, bi slutijo »posredoval** tA, sodjaL nt, nJarZn*. obSuutoa,: usaJka, Ustda, ^opar^-Naj' msujsi ziusak. DU. 5 - Vntbjbuia, za, JufroVut,3-.		tuuiUM., dopisovala, uu oglasu Jzycprtu&a>aU> 1 mkJMMga. vtačajar. vsaka, buuiarPjA, 1 manjši zjustk Via, to v Pristojbin* za, šifro Vuo |	
Plesna šola
trg. nameščencev v Celju.
Kakor vsako leto, priredimo tudi leto« plesne vaje, katere pričnejo »redi oktobra. Vaje bodo vsaki četrtek t
veliki dvorani Narodnega doma. Zanimanje je Je sedaj veliko ter upamo, da bomo vse plesalce zadovoljili, kar se tiče plesov, učitelja in godbe. Začetek bomo pravočasno objavili. Plesni odbor.	29327-»
OfH*t
Vulkaniziram
T»e rrste avtogume ter
gaioše in snežne gumijeve čevlje
Popravljam koleea in motorje. P. Škafar, Ljubljana, Rimska cesta 11.	12
Snežne čevlje
in gaioše
popravlja Avgust Skof, BorScnikov trg X. 29090
Čedno dekle
zmožno opravljati vsa hišna dela, ki razume nekaj kuhe in šivanja, sprejme majhna družina na Gorenjskem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Pridna 72».	28Z73
Banka
sprejme takoj za tu kraje v Sloveniji zanesljive in dobro vpeljane disponente za 6talno. — Ponudbe na poštni predal 138, LjuMjjuaa
Fotograf
dober in samostojen delavec dobi letno službo s >lačo po dogovoru. Atelje 'oliik, Onnož.	29252
Več čevljarskih pomočnikov
dobrih delavcev takoj sprejme t trajno delo s hrano in stanovanjem v hiii Ja^ nez Jerala, Ljubno, poita Podnart. Vstop brez dojit sovanja.
Žagarja
jrvovrstnega, k dobrimi sprl-i ovali, sprejmem k polno-jarmeniku. Naelov t oglas.
oddeiku »Jutra«.
Avtomobili
B. 8. A. motocikli, svetovno
mani, za ture; «TATRA» AVTOMOBILI za v kvaliteti in ta »lab« cest p breikonkurenčni; VSI REZERVNI DELI za zgorajšnja vozila t zalogi DELAVNICE za Tsa motorna »ožila, strokoTnjalko delo in solidne cene; GARAŽE redno na razpo-
BElfciN 1» sesalke — tudi ponoči — po konkurenčni dnevni ceni. JUGO-AVTO, 4. a o- a., Ljubljana, Dunajska ceata štev. 86. — Telefon 2286.
178
Motor
za vrtilni tok, 29 konj. sil, 220/380 voltov, 60 pe-rijod, 1400 okretov, t najboljšem stanju, radi povečanja obrata zelo ugodno naprodaj. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Industrijam	29137
Pisarn, uslužbenko
začetnico sprejmem t trgovino s kurivom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »RV«.
Izurjena pletilja
dobi trajno tlužbo v Rožni dolini, cesta 11/13. 29247
Potnike
zanesljiie in pošten« zastopnike in agente sprejme proti dobri proviziji tvorni-ca pijač. Ponudbe pod Iifro »Zaneeljiv 28» na oglasni oddelek »Jutra«. 29313
^^ «Karbon» d. d.
Sarajevo, Aleksandrova 45
sprejme ia svoj -pcemogo-kop v Kogatici nadstojnika z večletno prakso. Reflek-tanti, ki so dovršili rudarsko šolo, imajo prednost.
350 motor A. J. S.
Luius-Touren - Model 1927, prevoženih 1400 km, v sijajnem stanju, proda Oblak, lekarna Trnkoczj. 28957
Auto
itirisedežen, Bkoraj nov — brezhiben, prodam. Naslov t oglasnem oddelku Jutra.
29053
Motor
300 voltov, 6 PS, 1450 obratov in »Regulienriderstaod« za 50 % zmanjianje obratov kupim. Ponudbe pod •Motor 300» na oglasni oddelek <Jutra>.	29299
Bencin-motor
z vozom za žaganje, kupim Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Bencin-motor«.	29302
Kttji&e
Brehms Tierleben
4. izdaja, 13 zvezkov, po-bro ohranjeno, kompletno, in tudi druge naravoznan-f-tvene knjige kupim. Dopise pod šifro »Narava« na oglasni oddelek »Jutra«.
292S8
Slovar
slevensko-neniški. Pleteršni-kov ali Jaaežičev kupim. -V«lov v oglasnem oddelku ♦Jutra..	29260

Več krojaških pomočnikov
vprejme takoj za izdelavo velikih komadov Pregled. Ruie pri Maribora. 29236
Damsko frizerko
prvovrstno poelovodkinjo — sprejme NiTinšek v Ljubljani.	29194
Učenko
sprejmem v manufakturno trgrino v večjem mestu. Prednost imajo močne in dobre računarice. Ponndbe pod »Učenka« na oglasni oddelek »Jutra«. 29126
Strojnika
za bencinski motor, zanesljivega, »prejmemo takoj za dobo 2—3 mesecev. Ponudbe z navedbo plače na »Belco«, le»o industrijsko družbo na Jesenicah, Gorenjsko.	29138
Knjigovodmjo
zmožno vseh pisarniških del sprejme podjetje na deželi. Prednost z znanjem italijanščine. Nastop taioj ali 1 oktobra. Plača po dogovoru Ponudb« na naslov, ki se izve v oglas, oddelku Jutra
Praktfltantinjo
z lepo pisavo, za 2—3krat na teden sprejme podjetje pri Kranju. Pnane Sf}^6 na: »Kolektor«, StraBt __ J935o
Baletna šola
slovanska, poučuje ritmično gimnastiko, balet in narodne plese. Pojasnila in dopise pod šifro »Balet« na oglasni oddelek «Jutra>.
29191
Boljšo natakarico
inteligentno, mlado in prijazno, ki bi Hla tudi za blagajničaAo, zmožno nekoliko hrvatskega jezika, ki dobro razume posel — sprejmem za večjo kavarno, obiskovano od boljše publike. Stevo Sekulič, Narodna kavarna, Petriaje, HrvaUko 29312
Brivskega
pomočnika
dobrega delavca, kateri je dobro izvežban v striženju bubi-frizure, rabim takoj. — Stalna služba, hrana in stanovanje v hiši, nastop takoj. Ilko Petkovič, brivski mojster, Domžale št. 62 29284
Prodajalko
prvovrstno, z dobrimi spričevali ter povsem verzira-no v modni stroki sprejmem. Nekoliko spretnosti za prirejevanje izložb za. željeno. Ponudbe na oglas, oddelek cjutra» pod šifro »Trajno 1927».	29617
Praktikantinjo
za pisarno sprejmemo a 1. oktobrom. — Dobre strojepiske imajo prednost. N tančne ponudbe na oglas, oddelek <Jutra» pod šifro »Poizkušnji«.	29262
Učiteljiščnik
poceni in uspešno in&tmira Naalov v oglasnem oddelku cjutra*.	2&109
midd&B&šh JužrfdM
Agilnim osebam
nudim velik zaslužek. Ponudbe pod »Sigurna eksistenca* na oglasni oddelek »Jutra«.	29085
Fina šivilja
samo za perilo, gre šivat na dom. Naslov
oddelku »Jutra«.
oglas. 28950
Ročna dela
vzamem na dom. Nizka cena, tečna izvršitev in na^ tančna vezilja. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. — Od »nogih priooroeana.
29375-a
Potnice
■ prejme za prodajo bigi-eničnih naprav veliko podjetje za vso Slovenijo. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Agilna 68».
29069
Mlada vdova
želi primerne službe. Sla bi tudi k otrokom. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«.
29221
Pek. pomočnik
mlad, želi službe. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
Zanesljivo dekle
pridno in pošteno, želi službo pri dobri gospodinji — gre tudi na deželo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
29264
Učenka
močna in zdrava, poštenih staršev, iz dežele, z VIII. razr. šole, bi se rada učila S—4 leta v trgovini meša-ne stroke. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 29310
Knjigovodstvo
vpeljujem strokovnjaško trgovcem, obrtnikom, uradom in podjetjem ter organiziram trg. prometne pisarne. Podjetnikom dajem tozadevna navodila, na željo tudi po nekaj ur na dan. Honorar po dogovoru. Re-flektanti naj pišejo pod »Želim točnost* na oglasni oddelek «Jutra». 29274

Drva
hrastova, parketne odpadke od žage ter mehka drva po nizki ceni dostavlja na dom parna žaga V. Scagnetti —
Brivski pomočnik
ki zna striči bubi in je zmožen vseh lasnih del, želi službe. Reflektira samo na Ljubljano. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Bubi«. 29206
Potnik
agilen in marljiv, ki ima priliko potOTati z avtom, želi primerne služba. Prev-
zame tudi zastopstvo. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Gotov uspeh*.
Inkasant
0 kavcijo, išče primerne službe. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Inkaeant«.	29092
Račun, natakarica
zmožna kavcije, želi službe t mestu. Naslov v ogl«. oddelku cjutra*.
Gospodična Bolničarka
dobro izvežbana, želi službo. Gre tudi k otrokom ali kot opora gospodinji. Ponudbe pod »Bolničarka« na podružnico Mariboru.
Knjigoveški
pomočnik}
mlad in priden, izučen za splošna dela, želi službe — najraje pri zasebnem mojstru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrai. 29244
Pek. pomočnik
mlad. želi službe ti takoj. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro •Pekovski pomočnik*. 29327
Začetnica
vešča strojepisja, stenografije in drugih pisarniskih del, želi primerne službe v pisarni ali gre kot blagaj-ničarka. Cenj. ponudba na oglasni oddelek »Jutra« pod •Marljiva št. 11». 29311
Ključavničar
zmožen stavbnega, strojnega in mehaniškega dela — gre tudi sa deželo. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*
Učenje jezikov
Vpisovanje za učne tečaje (Orthaber) francoščine, nemščine, angleščine in ruščine sem podaljšal do 1. oktobra Vpisovanje in pojasnila v trgovini Kleinmayer & Bam-berg. Miklošičeva cesta 16.
29058
Balet
ritmično gimnastiko ln ples
poučujeta t 1. oktobrom t. 1. Lydia Wisiakova in Vadav Vlček, prva plesalca Kar gledališča t Ljubljani. Pnjave kakor tudi tozadevna pojasnila dajeta vsaki dan od 2.-3 ure t dram. gledališču. 25897
Absolventinja
praškega konservatorija poučuje klavir. Naslov v ogl. oddelku <Jutra>. 28787
Klavir poučuJem
Po najboljši metodi tudi doma. Naslov v oglasnem oddelku <Jutra>. 29318
Pianistinja
Jadviga PoženeJ, diplomirana asistentfea slovite Sel-ve Blanche. ima le še nekaj privatnih ur na razpolago. Pouk prične s 1. oktobrom.^Zglasite se od 26. oktobra dalje med 14. in 15. uro popoldne na Mestnem trgu itev. 17/11.
292S3
Nemška dama
poučuje nemščino in francoščino ter daj« konverza. 'le. — Naslov t oglasnem idelku »Jutra«. 29S1T
clji odi
Knjigovodja
bilancist, zmožen tudi italijanskega dopisovanja, želi primerne službe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Knjigovodja 11*.
29324
Dekle
srednjih let, z dobrimi izpričevali, vajena vsakega dela, kakor tudi gospodinjstva. želi primerne službe. Ponudbe z navedbo plače je poslati na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Zanesljiva 86».	29286
Boljša deklica
z znanjem slovenskega in nemškega jezika, želi službe k otrokom, najraje izven Ljubljane. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Anica«.	29319
Knjigovodia
perfekten in zanesljiv, vešč vseh kont. podov, bilancist z večletno baično prakso žeii službe. Glavno je mnogo dela, plača stvar šefa. Da dokaže svoje zmožnosti, gre brezobvezno na dvame-sečno poskušnjo ter napravi v slučaju potrebe ali zahteve, čisto bilanco. — Ponudbe na Oglasili oddelek •Jutra* vod »Jasno stanje* 29275
Žagar
dobro izvežban b r u 8 a č. vešč venecijanke. z 2 ali 3 klinami. kakor tudi polnega jaremnika. želi stalne službe. Nastopi lahko takoj. — Naslov v oglasnem -oddelku »Jutra*.-	29254
Tovarniške mize
velike, kupim. Ponudbe pod <Mize> na oglasni oddelek •Jutra*.	29298
Stare kovine
baker, med, svinec, cink iverje od rnedi, aluminij, nikelj, p I oče akumulatorja, svinčeni pepel, stare sifonske glave, črke kupuje vsako Količino in plača najbolje ,Calln' k. d.,
Zagreb, MaudaMčina l. ■■■■■■■■■■■■■■
Vridtlki
Semenski krompir
selekcijoinran, prodaja dokler zaloga traja Alma in Jubel, 220 Din 100 kg — bogatorodeo t vsaki zemlji — srodnjezgoden. Uprav, ništvo »Kraljev vrelec« — Podplat.	29619
Opuntia kaktus
velik 160 cm, širok SO cm, naprodaj pri vrtnarju Ven. cel Tomšič, Mklošičeva 21.
29019
—i—N 1 - ,----«--- kolodvorom. 36	Sadje J
Železno stiskalnico (prelo) veliko, brez koša, železni pogon za mlin ali lago, žično vrv 40 mm moč. no, črez 100 m dolgo in 50 kg Blaubobr-Ekstrakta proda F. Cvek v Kamniku. 29201	
	Dolenjsko grozdje krasno, bo razitavljeno na velesejmu. Grozdje najfinejših vrst bo naprodaj v zabojčkib po 6 kg. Prodajali ga bomo tudi na Vodnikovem trgu. na vogalu
Čistilni stroj čevljarski (Schuhputzmaschi-ne), avtomatični, skoro nov, po nizki oenl naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29043	pri Jugoslovanski knjigarni — kg samo po 8 kg. lo bo grozdje, ki bo prišlo narav, nost iz vinogradov t roke kupca, torej nobenega posredovalca, zato tudi čisto in zdravo. — Istotako bodo naprodaj lepa jabolka najboljših dolenjskih vrst po Din 3 kg v poljubni množini 29026
2 žrmnici na vzmete prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 29316	
	
	m Mm m
	
Češnjevo spalnico leipo, masivno, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29326	Vilo s 4—7 večjimi sobami in pritiklinami, s priključkom na mee&ni kanal, vodovod,, električni vod in plinovod, kupim ali vzamem v najem v Ljubljani. — Ponudbe z vsemi podatki in ceno ai oglasni oddelek »Jutra« pod »Vila 94«. 29094.
Salonsko garnituro novo, moderno, fin pli5 — prodam na Goapoevetaki c, Itev. 12/1, levi zvonec. 29296	
Za kavarno-gostilno inventar proda po nizki ceni Jurij Krušič, trgovina v Celju. 29253	Hišo eno ali večdružinsko kupim v Ljubljani ali na periferiji Ponudbe na oglu. oddelek »Jutra« pod »Din 300.000«. 29044
Razni predmeti: brek, kočija, več pohištva, pisarniške opreme in 2 pisalna stroja, vse v dobrem stanju, naprodaj. Vprašanja na poštni predal štev. 160. 19250	
	Enonadstropno hišo s korporacijsiko pravico prodam v Kamniku. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra«' pod šifro »Kamnik«. 29022
	Novo vilo s praznim stanovanjem in lepim vrtom prodam v Rožni dolini. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod »Suhi kraj«. 29287
Pohištvo kuh. opravo, moško perilo, obleko itd. prodam radi selitve na Bleiweisovi cesti št. 20, prtličje, levo. 29273	
Več avstr. zlatnikov 10 in 20kronskih prodam. Ponudbe s ceno pod šifro •Radio« na oglasni oddelek •Jutra«. 29277	V/najern
	Trgovske prostore oddam v najem na prometnem kraju v Zagorju ob Savi. Jos. Simončič, posestnik na Bregu pri Litiji. 29164
Veliko kredenco vitrino, omaro za obleko, pi3. mizo, več slik in etaro obleko prodam. Resljeva c. št. 13/1, levo — med in 4. uro 29241	
	Ugodna prilika! Odda se v najem že nad 25 let obstoječa trgovina z mešanim blagom v lepem industrijskem kraju v Sloveniji. Pripravno za samsko osebo, začetnika. Ponudbe pod »Samska oseba 50.000«' na oglasni oddelek »Jutra«. 29061
Moško obleko staro, za srednjeveškega gospoda, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29303	
	
1 Kupum	
	Mešano trgovino oddam radi prevzetja drugega podjetja, v lepem Industrijskem kraju tik železnice, z inventarjem ln vso zalogo. Stanovanje za samca v hiši. Zelo ugodno za začetnika ali začetnico. Ponudbe pod »Lepa eksistenca 27« na oglasni oddelek »Jutra« 29040
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Černe — Juvellr Ljubljana. WolfOTa ul. 3. 38	
Srebrne krone kupuje in plača dobro F. Cudan, Ljubljana. Prešernova ulica 1. 238	
	Gostiln, prostore ozir. restavraL-ijeke, veliko klet, hlev in več posameznih lokalov etc., vse _ na ugodnem prostoru v Ljubljani oddamo v najem. — Vprašanja na poštni predal 169, Ljubljana. 29249
Moške obleke ponošene, čevlje, perilo in preproge kupim. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. — Jurečič, Ljubljana Gallusovo nabrežje št. 27. 29117	
	
	[ £chafi
Bukovo oglje vilano Ia in bukova suha drva. suksesivna dobava, kupim proti akreditivu. Ponudb? na oglasni oddelek .Jutra, pod šifro <0<rlje». 29268	
	Lokal z vodno močjo in stanovanjem oddam v najem pod ugodnimi pogoji. Naalov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29281
Majhno preprogo 2X1 ali 2 X 2.5 kupim. Ponudbe pod «Smyma» na oglasni oddelek »Jutra«. 29269	
	Poslovne prostore 3 sobe ali več. rabim za odvetniško pisarno. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 29291
Stare obleke moške čevlje, pohištvo itd. kupujem. Dopisnica zadostuj*. da pridem na dom. A. Drame. Ljubljani. Gallusovo nsbrefj> štev. 29. 29»!	
	Prostor primeren za krojaško delavnico oddam. — Naslov v oglunem oddelku »Jutri«. 29297
ftimrnanja
»Posest"
Realitetna pisarna
družba a e. a.
LiubUana Miklošičeva cesta 4
za oddajalea brezplačno.
Nudi prevzemnikom veliko izbiro stanovanj, sob, trgovskih ia obrtnih lokalov, po
vseh strolkOT.
195
Stanovanje
2 sob. kuhinje in z elektriko in vodovodom v stanovanju, želim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Do 30. novembra*.	29052
Stanovanje
1—3 sob, s pritiklinami in kuhinjo želitu s 1. oktobrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zakonca brez otrok«.
Kupec pohištva
dobi lahko v sredini mesta lepo komfortno stanovanje. Pismene ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod šifro »Glavna pošta«. 29290
Stanovanje
S—4 sob želim s 1. ali 15. novembrom Dopise na ogL oddelek »Jutra« pod Eil »Samo odrasle osebe«.
29259
Stanovanje
2 sob, kuhinje, balkon, vodovod, elektrika in priti-kline, oddam takoj v novi hiši. Naslov t oglasnem
oddelku »Jutra*. 29285
Stanovanje
2 sob in pritiklin želi uradniška vdova z dvema sinovoma za 1. oktober. Ugodno, ker je instrukcija brez honorarja na razpolago. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Centrum*.	29618

, Lepo sobo
z" zajtrkom, event. vso oskrbo oddam dvema gospodoma, ozir. dijakoma. Naslov v oglasnem oddelku <Jutr»».	29179
Sobico
takoj oddam na Tržaški e. it. SNI (Stan in dom).
• 29263
Gospodu
oddam sobo na Taboru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
Dijaška stanovanja
Boljša družina
sprejme na lepo stanovanje, event. tudi na boljšo hrano
2 vlsokošolea Naslov v oglasnem oddeHru »Jutra«.	29270
Dva dijaka
in enega sostanovalca sprejmem na hrano in stanovanj« t sredini mosta. Cena nizka. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 29271
Dijaka
ali dijakinjo Christofovega zavoda sprejmem na stanovanje ia hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
29300
Vjrehrana-
Nekaj gospodov
sprejmem takoj ali s 1. oktobrom v centru mesta, po zmerni ceni na dobro domačo hrano. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
29267
Kapital
Družabnika
s kapitalom od 130—200.000 Din želim za podjetje pod drž. nadzorstvom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra, 29124
Podjetje
dobro idoče, žeU financirja, ki bi razpolagal t gotovino od 80—100.000 Din, ali pa bi žiriral ca to vsoto podjetju v svrho otvoritve kredita za blago. Odstopi ca to dogovorjen del čistega dobička. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Kredit«.	28953
Družabnik
mlad trgovec bi pristopil v vsakatero dobičkanosno in
nezadolženo podjetje z Din 100—120.000 proti garanciji ali vknjižbi. Naslov t ogl. oddelku »Jutra*. 29265
Drž. uslužbenec
mizarski mojeter — vdovec brez otrok, star 43 let, želi znanja z gospodično v starosti 25—35 let, z nekaj premoženja ali kako hišico, v svrho ženitve. — Šivilje imajo prednost, tudi vdov« niso izključene. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Srečna ljubezen 1882«.
29248
Veliko sobo
oddam stranki brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	29276
Sobo s 3 posteljami
poleg univerze oddam s hrano ali brez. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
29306
2—3 sobe
oddam s 15. oktobrom za pisarne ali ordlnacijske prostore t neposredni bližini glavnega kolodvora. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	29028
Lepo sobo
s posebnim vhodom, poleg obrtne iole oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 29323
Opremljeno sobo
oddam takoj ali s 1 oktobrom. Kaalov v oglasnem oddelku »Jutra*. 29261
Opremljeno sobo
oddam 1 ali 2 osebama v sredini mesta. Elektr. razsvetljava. Naslov v oglas, oddeiku »Jutra*. 29245
Opremljeno sobo
lepe, z električno razsvetljavo ln posebnim vhodom, v bližini aodnije in kolodvora oddam takoj ali s 1. oktobrom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 29240
Sobo
prazno ali opremljeno, pripravno za delavnico, želim v centru, blizu drž. učiteljišča. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro •Delavnica 80*.	29280
Opremljeno sobo
oddam takoj ali s 1. oktobrom v I. nadstr. Posebni vhod in postrežba. Cena 250 Din. Trgrvina Orthek, Kolodvorska ulica štev. 26 29295
Opremljeno sobo
s popolnoma separiranim vhodom, v bližini Prešernov« ul. ali Sv. Petra c. želi mlad gospod. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zdravnik*. 29321
Sobo
strogo separirano želim s 1. oktobrom pri meščanski obitelji v centru mesta. — Ivica Pipan, kavarna F.vro-pa.	29304
Prazno sobo
' prostim vhodom želi solidna gospodična, ki j« ve« dan odsotna. Ponudb« na oglasni oddelek <Jutra> pod »Takoj 320«.	29330
2 gospoda
svetska, simpatična, čedne zunanjosti, profesioni&ta v državni službi, stara 25 in 35 let, želita resnega znanja z gospodčnama čiste preteklosti, radi ženitve. Resne ponudbe na oglasni oddelek •Jutra« pod »Bodočnost* ali »Iskrenost*.	29309
Dvpifi
Faniko Počrvina
ki je leta 1925. bila pri gosp. Oražmu na Selu pri Ljubljani, prosim naj pošlje naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod oglasno itev. «29144«.	29144
Hlromant
prišel za kratko dobo. — Gleda na roke in pove: prošlost, sedanjost in bodočnost. Sprejema vsak dan od 10—12 dopoldne in od 3—7 popoldne. V. Timofi-jev, Ljubljana, hotel »Južni kolodvor«, soba št. 9/1.
Škrjanček
vzbudil si pomlad v moji duši, nato pa si se vrnil v 6voje gnezdo. Jaz pa sem ostal sem s svojm hrepenenjem in čakam... — »Pinija*.	29325
Čitajte torkovo »Jutro«!
Sestanek mogoč? Cenj. odgovor na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mercedes«.
19293
Dve dami
inteligentni in samostojni, v zapuščenem kraju, želita znanja z akademsko na-obraženimii gospodoma — oziroma častnikoma — v svrho krajšanja jesenskih večerov. — Gospodje malih postav in izpod 35 let izključeni. Ponudbe pod šifro •Bogat* na oglasni oddelek »Jutra*.	29294
Samostojen deklic
inteligenten in temperamenten. želi živahne korespondence pod «škrat> na oglas, oddelek »Jutra*. 20243
Selce 179
Prispelo, dvignite. 29257
Lilija bela
makov cvet iu skromna vijolica si želijo dopisovati z lenimi in elegantnimi gospodi. Le resno dopisovanje na ogl. oddelek Jutra pod gornjimi imeni. 29251
Mara!
Dvignite pismo danes, 20. tept. od 5. ure pop. v ogl. oddelku <Jutra>. Dalmacija.
29236-a

Pianino
fin Stiagel pada Milkovi«,
Vidovdanska cesta št. 16.
2SS06
Vijolina
najboljšem stanju, s krasno doaečim glasom, s šatuljo naprodaj za 600 Din Naalov v oglasnem oddelku •Jutra*.	29279
SvetovnozoMe
LUTZOVE PEČI
t« 8lui»n« «
in emajltablice z napisom
ima v zalogi od 1. oktobra 1927 inž. MATE GUZELJ, LJUBLJANA • ŠIŠKA, Jemejeva cesta 5 (tik stare cerkve). — NaraSla »e že zdaj sprejemajo.	204
Pianino
ali klavir vzamem v najem proti odškodnini. Naalov t oglasnem oddefku »Jutra«.
39307
Pianino
tvrdke Broseh, a la maha-goni, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
29314
Koncertni glasovfr
prvovrsten — Čistega glasu, prodam. Naslov y oglašam oddelka »Jutra«. 29315
Živali
Lovska ptičarka
mlada, ugodno naprodaj t NoTem Vodmatu Stev. «3.
Kanarčki
dobri pevci vrvivci naprodaj po izredno nizki ceni na Rimski cesti št. 7, vrata 3.
28999-a

Mlad doberman
se je utekel. Kdor ga je izgubil se naj oglasi pri Alojziju Erman, avto taksa, Kranj.	29064
Rokavico
rjavo, usnjeno, sem izgubil Najditelj naj jo odda proti nagradi v oglas, oddelku »Jutra«.	29282
Meh. pletilnica
H SMenit?, M
išče mojstrastrokovnjaka za samostojno izdelovanje receptov. Pogoj poznanje Jaguard-strojev. Nastop takoj. Ponudbe z navedbo zahtevane plače.
Pljuča'
Zdravniški zavod (AnstaltJ dr. Pečnik-a za pljučn« bolezni, na gori Janina, oblina Sečovo, pošta Rogaška Slatina. — Prospekt 3 Din.
24953-a
Vaše mobilije, avtomobile, motorje in kolesa negujte samo z	9930
,6LANZ-POLIT
osveževalno sredstvo. Posetite nai paviljon ,1 660' na sejmišču
Baiin
DALIN, najboljše oglje za likanje, prodaja Jos. šerec v Mariboru.
Samoprodaja za S. H. S.
POZOR l 9927 POZOR t Oglejte si prvovrstne različne
perzijske preproge
po najnižjih cenah na velesejmu
. (Pokrajinska razstava) zunanji paviljon št. 334—335.
L.Mikuš
Mestni trg itev. 15
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic.	vii.
Zimsko perilo
copat«, raznovrstne obleka Itd. husite najbolje pri
JAKOB LAH, Maribor,
samo Glavni trg 2.
fc'832 2
Knjigarna Tiskovne Zadruge v Ljubljani
priporoča
Dr. Ivana Tavcarla zbrani spisi
Urejuje dr. Ivan Prijatelj.
IV.	zvezek. Grajski pisai. 4000. V Zali. Izgubljeni
Bog. Broširano Din 84—, v platno vez. Din 100-—, polfranc. Din 106-—.
V.	zvezek Izza kongresa. Broš. Din 84*—, platno
Din 100—, polfranc. Din 106—.
VI.	zvezek: Cvetje v jeseni. Visoška kronika. Broš
Din 72--, platno Din 86--. poltr. Din 92--
TOVARNIŠKO HALOGO
POHIŠTVA
priporoča za nakup in vabi na ogled
ANDREl KREGAR
ST. VID n. Ljubljano nasproti kolodvora
Vižmarje. Zahtevajte cenik
GlOVANi BOCCACCIO:
DEKAMERON
Prevel Dr. ANDREJ BUDAL.
i. knjiga. Broš. Din 56-—, platno Din 72—, :uksuzna \c daja na boljšem papirju polfranc. vez. Din tOO-— z ilustracijami.
<1. knjiga. Bro5. Din 56-—, plaino Din 72 — , luksuzni iz-daja na boljšem papirju polfranc. vez. Din 100 —
z ilustracijami.
II. knjiga. Broš. Din 56'—. platno Din 72'—, luksuzni izdaja na boljšem papirju, poltrane. vez. Din 1CO--ilustracijami
Knjige se dobe v knjigarni Tiskovne Zifrnjc v Ljubljani, Prešernova ul. 54.
J. O. Cnrwood:
64
preganjana žena
Roman.
-Danes je četrti diarr. Mislim, da dospemo najdelj v desetih dneh, morda pa že v devetih,« je rekel Mac Donald. »Zdaj, vidite, smo v tistem delu Skalnih gora, kjer je pravo gorovje in kjer grebeni niso preveč razklani. "Vse kaže, da bomo imeli do konca prijetno pot.<
Tisto-noč je spal Aldous od osmih do dvanajstih. Naslednjo, peto noč, je imel stražo od polnoči do jutra. Ko sta minila šesti in sedmi dan in noč brez kakega dogodka, se je domneva, da jim neprijatelj ne sledi, izpremenila -v gotovost. Voda Aldous in Mac Donald tudi poslej nista opuščala opreznosti.
Ko se je zazoril o smi dan, se je Donalda Mac Donaida spet polastilo razburjenje. Jama in Aldous sta opažala, kako si prizadeva, da bi io potlačit. Pred starčevim duhom so vstajali tragični dogodki davno minulih let; Old Donald se je pripravljal na uro plačila za iskanje, ki ga je neutrudno in goreče nadaljeval štirideset zim in štirideset pomladi. Malo so govorili tisti dan. Mac Donaldove oči so se svetile s čudnim bleskom. Na večer se je obrnil k Aldousu in je rekel s hripavim glasom, v katerem je slišno odmeval notranji napor:
»Mislim. Johnny> da bomo jutri tam — baš takole ob solnčnem
zat<
Kmalu nato so se u ta borili in Aldous se je zavil v odejo, kakor hitro je Jana v svojem šotcuru upihnila luč. Toda izprevidel je, da ne bo' mogel zaspati; že ob enajstih je poiskal Mac Donalda, da bi
ga zamenjal na straži.	_
»Idite, Mac, in spite, dokler le morete,« ga je sihl. »Jutri okoli solnčnega zatona bo gotovo kaj dogodkov.«
Mesečine zdaj ni bilo kdo ve koliko, a zvezde so jasno sijale na nebu. Zapaiil si je pipico, obesil puško preko hrbta in se začel počasi izprehajati po prostoru kakih sto yardov sredi ozke doline, v kateri so taborili. Ta večer so bil zakurili ob podrtem deblu, ki je zdaj brez plamenov tlelo v mrak. Nezadnje je sedel kakih petdeset korakov od Janinega šotora in se je s hrbtom naslonil na skalo, ki je štrlela za njim. Bila je krasna, noč. Zrak je bil hladan in dišeč. Ko se je nagnil vznak, tako da mu je glava počivala na kamenu, ga je zdajci obšla pogubna izkušnjava, da bi zaprl oči in bi ujel minuto spanja, ki so ga bile prve nočne ure ukanile zanj. V tem polsnu ie slonel, ne pazeč na tihe glasove noči, dokler ni zdajci presunil njegovih možganov vzkrik. oster kakor švist strelice. Kakor bi trenil je stal na nogah.
V rdečkastem žaru tlečega debla je stala Jana v dolgi nočni halji. Ko jo je uzrl, se mu je zazdelo, da omahuje. Z rokami prekrižanimi na prsih je srepo strmela preko žarečega debla v noč in njene oči so bil polne groze. Tisti mah, ko je on priskočil k njej, je planil že tudi Mac Donald iz teme za njenim hrbtom. Z vzkrikom se je obrnila k Aldousu in se trepetaje in hlipaje vrgla v njegovo naročje. Z bledim obrazom in z očmi iskrečimi se kakor dva žareča ogla je stal Mac Donald korak za njo, držeč svojo dolgo puško v rokah.
»Kaj je?« je viknil Aldous. »Kaj se je zgodilo, Jana?«
Še na njegovih prsih je drhtela od groze.
»Resnično — resnično so bile sanje,« je izpregovorHa. »Prestrašilo me je — tako zelo me je prestrašilo! Strašno je bilo, John! Zal mi je, a nisem se zavedala, kaj delam.«
»Kaj je bilo dušica?« je Aldous silil vanjo.
Mac Donald je stopil tesno k njima.
Jana je vzdignila glavo.
»Prosim, John, dajte mi, da se vrnem spat. Saj so bile samo
sanje. Povem vam jih jutri, ko bo sijalo solnce in bo spet beli dan.«
V Mac Donaldovem napeto oparujočem pogledu je bilo nekaj, kar je priklenilo Aldousove oči.
»Kakšne so bile te sanje?« je vztrajal.
Ozrla se je nanj in na Mac Donalda ter vzdrgetala. »Vhod mojega šotora je bil odgrnjen,« je rekla počasi. »Zdelo se mi je, da bedim. Bilo mi je, kakor da vidim zarjo ognja. In vedar so bile sanje — samo sanje, čeprav strašne. Zakaj ko sem pogledala, sem videla tu zunaj v svitu ognja bled in prežeč obraz — njegov obraz!«
»Čigav obraz?«
»Obraz Morthnera Fitz Hugha,« je odgovorila z grozo.
Aldous jo ie nežno odvel v šotor.
»Da take sanje so res neprijetne, ljubica,« jo je tolažil. »Poizkusite, da spet zaspite. Potrudite se na vso moč!<
Tako govoreč je zagrnil vhod in se je vrnil k Mac Donaldu. Stari lovec je bil izginil. Deset minut je prešlo, preden se ie spet prikazal iz teme. Stopil je naravnost k Aldousu.
»Zaspali ste. Johnny.<
»Bojim ce. da — čeprav samo za minuto.«
Mac Donaldovi prsti so ga stisnili za komolec.
»Samo za minuto, Johnny — a v tej minuti ste zamudili sijajno priliko.«
»Kaj mislite s tem?«
»Mislim« — glas starega Donalda je bil poln tajnega, pošastnega trepeta, ki ga Aldous dotlej še ni bil opazil — »mislim, Johnny, da niso bile sanje. Mortimer Fitz Hugh je bil nocoj v našem taboru!«
Kdor oglašuje, ta napreduje!
Glsvnl dobileK drLranedne loteriie
je zade! kupec srečke 12.950
pri Komercijalnl banki d. d.
Ljubljana. Dunajska cesta
Sečiie zd 4. razred li Kola oa ipolaoe.
TVORNICA BATE
Inž. Eškenazi « Ko.
BEOGRAD, Banatska ulica br. 8
Telefon 37—71	Brzojavi: Vatalabrika
Odlikovana na izložbi v Subotici 192". leta
izdeluje vse vrste bate po najnižjih cenah in odličnih kvalitetah. Oaične bate za posteljne odeje, pavolnino in gnidnjske F ne kardirane bale vseh vrst;
umetniške volne; jute za tapeciranje. Gumirane bate v tablah in zavitkih za konfekcionarje, krojače, tvornice kap m šuberie Hidrofilne bate za drogerje in lekarne. Bolniške bate, za sanatorije in bo niče. Vzorci na zahtevo brezplačno.
Razprodaja
na drobno, raznega manufakturnega blaga, čevljev in čipk po zratno znižanih cenah od 30 do 4O°/0
se vri na veiES&mu X paviljon 642«
Pozor! Novost!
,,ADLER" pisalni stroji modela 11 najnovejše konstrukcije z latinico in cirilico dospeli. Na ogled pri tvrdki
Ivan Jax in sin
Ljub>jana
Gosposvetska e- 2.
,.Juniper"
trancosko žganje je najDo jše sredstvo pioii revmatizmu, glavobola, zobobolu, trganju, že lodčn rn boleznim itd. Dob se povsod
Glavna zaloga,
Vitomir Doiinšek
Celje, Gosposka ulica št. 26
Za časa velesejma pavljcn H štev. 442 v Liubiiani od 17 do 27 septembra 'W27
ff pisalni stroj ima svetovni slo ves, nad 2,000.000 strojev v prometu, nedosegljiv v trpe-
jnost m vs ed tega najcenejši
LUD. BARAGA. LJUBLJANA,
„Underwood


■■■■■
p r* trne vitka — it hoče
Uspeh viden x«? r par dneh. — To doeezete * a pora ho anrleikega radioaktivnega prepara-a «SAXOS» čudo. ki daje moderno ravao linijo! Cspeb zajamčen, ticer povrnemo denar Cena zavojčku franko S5 Din. 1" poraba znnanja. navodilo priloženo.' Naročili Da na&lov: «Sanitiris>. Crikvenica — Primorje.

1.1 d. kupu e vsako količino
Vlili
Ljubljana.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pietresujočo vest da je nebo zahtevalo od nas mlado življenje naše nepozabne nad vse ljubljene soproge, oziroma hčerke sestre, tete, svakinje, gospe
Anice Štrubelj
roj. Šetina
učiteljica v Črnomlju
ki je Bo^u vdano preminula v nedeljo ob pol 3 uri.
Pogreb se je vršil v ponedeljek dne 19. septembra ob pol 4. uri popoldne.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Črnomlju.
Črnomelj, dne 18. septembra 1927.
Žalujoči rodbini Štrubelj — Šetina.
Naša ljubljena, edina hčerka, oziroma sestra, gospa
Anica
nas je za vedno zapustila.
Čruomelj, 18. septembra 1927.
Mama in bratie Šetina.
: : :
t ♦
♦
t
S :