Delegati ob svojem delu Delegatski sistem pri nas sl-cer že postaja resnimost, ven-dar pa njegovo uveltjaivljanje, kot pač vsaiko novost, sprem-ljajo tudi začefcne težave. Te-žave so večkrat sdoer bollj teh-ničnega značaja, vendar pa te logično vplivajo tudi na vse-bino detovamja. Tako v nažem delegatskem sistemu, na prvi pogled sila kompliciranem me-hanizmu našega samouipravilija-nja, prihaja do slabe iisklaje-nosti rokav in s tein časovne stiske. Prav tako sistem infor-miranja še marsdkje krepko škriplje. To so resda prehodne teža-ve, ki pa kljub vsemu utegne-jo vplivati destimulativno na sodelovanje delegatov. Pred-vsem zato, ker obravnavi na-menjeno gradivo ni vedmo po-vsem lahko raasumijivo — saj , je veoinoma pisano tako, kot da je namenjeno res le stro-kavnjakom, ki so na področ-ju, ki ga taiko gradivo obrav-nava, tako rekoč »doma«. Ra-zen tega je nmogokrat pdsano preobšimo, celo težko pregled-no. Tako gradivo je seveda de-lovnemu človeku — delegatu težje predelati, in če so še roki prenapeti, lahko i2^ubi tak delegat svojo osnovmo funkcijo — obravnavo proble-mov ui mneiija o njih z oko-ljem, ki ga zastopa. NaStete težave in razjmišlja-nja so pripeljale do sestamifcov predsednikov delegadj zbora krajevnih skupnosti in pred-sedndkov konlerenc delegacij zbora združenega dela. Posvetovanje z vcxlji delega-oij v krajevnih skupnosfcih je vodil tov. Dušan Kompare, predsednik zbora KS. Posveto-vanje je narekovala potreba, po čim tesnejšem sodelovanju s Skupščino občine Ljubljana-Center. Poleg vodij delegacij so bi-li na sestanku tudi predsed-nik IS, tov. Miloš Samardži-ja, podpredsednik IS, tov. Ru-di Veselič in sekretar OK SZDL, tov. štefan Praznik. Sad posvetovanja so nasled-nji sklepi: • Prisofcni iso bili minenja, da bi bilo potrebno še vedno obravnavati statut občdne, prav tako tudi statute krajev-nih skupnosti. Ob tem naj bl registrirali pomanjkljivosti, ki so se že ali se bodo pojavljale ter pripraviti predloge v zve-zi s tem za dopolnitev statu-tov. Ob tem so podprli pobudo tov. Praznika, da naj bi ne iz-delali vzorčnega statuta oziro | ma vzorčnega poslovnika, mar-več ustrezne srnemice, tako da bi v njih upostevali vsa raz-merja, ki izhajajo iz delegat-skega sistema. • Posv&titi je treba vso po-zornost ustanovljenim in na-stajajočim samoupravnim fa-teresnim skupnostim ter nji-hovi povezavi s kanferencami i delegacij na ravni krajevnih' skupnosti. Poleg tega naj se čim bolj povezujejo delegati, izbrani za seje, med seboj in se posvetujejo, preden o ne-čem poročajo a!i se odločajo o določenih zadevah. • Predla.aano je bilo, naj na osnovi orograma IS in zborov skupščine čimprej uskladijo tirograme dela delegacij.j programe dela krajevnih skup-nosti Jn družbenopolitičnih or- Nad. na 2. strani Nadaljevanje s 1. strani . ganizacij v občdni. Prav tako naj bi nekatera že sprejeta na-čela poskušale uporabiti tudi delegacije, kar praktično po-meni, da naj bo delegacija ti-sta, ki ta stališča zbira, jih obravnava in tako postavi kot svoja. • Dokler program še ni do-končno izdelan, naj se pred-sedniki zborov delegatov, mor-da tudi predsedniki svetov KS, predsedniki KK SZDL ter predsedniki svetov ZK v KS in razen predsednikov delega-cij tudi še predsedniki družbe-nopolitičnih organizacaj dogo-vorijo, kako naj bi posamezne • probleme, ki so sestavnd del okvimega programa dela IS in zborov SOb za obdobje maj— december 1974, obravnavali. • Mnenje prisotnih je bilo, . naj se UBtvari povezava med mestno skupščino, delegacija-mi in krajevnimd skupnostrni nasploh. Ta zamisel se de-lno lahko realizira prek gradiv, o kate-rih dajejo soglasje občinske skupščine, v nasprotnem pri-meru pa naj mestna skupščina paskrbi vsaj za minimalno do-stavo treh izvodov gradiva v krajevne skupnosti. Ta naj po-tem skupno z družbenapolitač-nimi organizacijami poišče najustreznejšd način, kako s ta-ko problematiko seznaniti svoje občane- • Izgraditi je potrebno tudi sistem komuniciranja. Sistem naj bi izgrajevali postopoma, toda začeJ naj bi delovati čim-prej. Dokler ta sistem ne bo izgrajen, naj krajevne skupno-sti za seje svetov KS ali za seje krajevnih konferenc SZDL same razmnožujejo nekatera gradiva. Na posvetovanju z vodji konferenc delegacij organizaoij združenega dela, ki ga je vo-dila tov. Iva Prosenc, predsed-ndk zbora združenega dela, so prisotni opozarjali na manjše probleme delovanja konferenc delegacij OZD. Omenjeni so bili stroški delovanja delega-cij, informiranja, preobsežno graddvo in podobno. Skratka, mnenja prisotnih so bila po-dobna mnenjem sodelujočdh na posvetovanju z vodji de-legacij iz KS. Vodje komferenc delegacij so se tudi strinjali z irneno-vanjem delovne grupe za pri-pravo osnutka poslovnika o delovanju konferenc delegacij. . Grupa naj bi izdelala osnutek v sodelovanju s predstavndki sindlkatov, SZDL in strokov-ne službe pri občinski skup-ščini. Na tem posvetovanju je več vodij konferenc delegacij izra-zilo mišljenje, da so nekatere konference delegacij preobsež-ne oziroma sestav delegacij v taki konferenoi ni povsod do-volj homogena celota. Na podlagi teh pripomb pri-sotni predlagajo abčdnski skupščini, da začne razmišlja-ti o novelizaciji odloka o koin-ferencah delegacij. Mišo Javornik