LJUBLJANA, dne 4. septembra 1921
Posebna Izdala ljubljanskega Velikega Semnja
Otvoritev ljubljanskega velesejma.
Ob poldesetih so se začeli zbirati na sejmišču zastopniki vlade, gospodarskih korporacij in gosti iz vseh pokrajin naše kraljevine, da se udeležijo slavnostne otvoritve velesejma, jinskih oddeiKov, ministerstev, na-jinskih oddelkov, ministersetv, namestništva, člani trgovske in obrtniške zbornice, Zveze industrijcev, Zveze gremijev, obrtniških zvez in Kmetijske družbe.
Točno ob desetih je prispel na razstavišče minister trgovine in industrije dr. Mehmed Spaho in minister za socijalno politiko dr. Vekoslav Kukovec v spremstvu pokrajinskega namestnika Ivan Hribarja in-bivšega ' predsednika deželne vlade dr. V'. Kal tiča. Obenem je prispel kot zastopnik vojnega ministra general Do-kič, komandant Dravske divizijske oblasti; v spremstvu trgovinskega ministra so dospeli šef kabineta naš rojak dr. Žižek in šef oddelka za notranjo trgovino Jalir Stankovič. Iz Zagreba so prispeli predsednik Zveze industrijcev S. A. Aleksander in tajnik Marko Bauer, dalje delegat trgovske in obrtniške zbornice in tajnik Zveze trgovskih društev banski svetnik dr. prof. Beloševič.
Ministra je pozdravil predsednik sejmskega odbora Ivan Bonač s sledečim nagovorom:
V	imenu predsedstva glavnega odbora Ljubljanskega velikega semnja, mi je čast, velecenjena gospoda, najprisrčneje pozdraviti Vas v pomembnem tem trenotku, ko obarjamo prvi veliki semenj v naši državi.
Po vojski, gospoda moja, so začeli rasti veliki semnji po svetu, kakor gobe po dežju in oglašajo se že vprašanja, če jih morda že ni preveč. Ob takem položaju bi se moglo zdeti predrzno početje, da v Sloveniji prirejamo veliki semenj.
Toda nujni vzroki in razlogi so nas naravnost silili do te prireditve. Kar je drugje privajalo do ustanavljanja velikih semnjev, namreč velike premembe v svetovnem gospodarstvu ne v medsebojnih političnih in gospodarskih odnošajih, se pri nas uveljavlja mprda še v veliko večji meri, četudi na manjšem teritoriju, nego drugje. Položaj Slovenije se je kakor y vseh drugih ozirih, tako tudi v gospodarskem, pre-menil na mah, ko je bila združena z bratskimi srbskimi in lirvatakimi deželami v eno državo. V prejšnji državi, ki je favorizirala industrijo, trgovino in obrt drugih dežela, je štela Slovenija med industrijalno in trgovsko v primeri z drugimi severnejšimi deželami, malo razvite pokrajine. Vendar se je vkljub mačehovskemu ravnanju države ž njo, iz lastne moči- jndustrijalno in trgovsko razvila tako, da je^ sedaj v lastni, v svobodni naši državi postala v razmerju z drugimi pretežno poljedelskimi deli države industrijalno, trgovsko in obrtno najbolj razviti del. V čim največjem razvoju industrije, trgovine in obrti leži gospodarska prihodnost, tega dela naše države, ki njega poljedelstvo daleko ne zadostuje tako, kakor drugim delom, da bi mogel živeti ob njem. Kolikor je
umevno, da zategadelj pričakujemo kar največjo podporo tega razvoja in vse razumevanje položaja Slovenije od države, pa se naša industrija, trgovina in obrt dobro zaveda, da se ne sme zanašati samo na podporo države, temveč da mora pred vsem sama napeti vse sile in uporabiti vsa sredstva za dober svoj obstoj in razvoj.
V	ta namen potrebuje v prvi vrsti kar najštevilnejših in najožjih tržnih stikov z vsemi deli naše države. lino nujpraktičnejših sredstev v to pa so veliki semnji.
Ljubljanski veliki semenj je torej nastal iz nujne potrebe, olajšati in utrditi mnogotere kupčijsice zveze, ki že obstoje, z ostalimi deli države, mnogokje pa jih šele ustvarjati. Ti stiki pa ne smejo biti enostranski, to se pravi, ni da bi eden samo prodajal, drugi samo kupoval. Treba namreč, da tudi v Sloveniji kupujemo, kar proizvajajo drugi deli države. Pospeševati tudi to, jo namen našega semnja.
In če še omenim, da je v Ljubljani kot obkrajno mesto na skrajnem severozapadu države, ne daleč od meje in ne daleč od morja, po svoji geografični legi in radi že obstoječih trgovinskih zvez z zapadnim inozemstvom jako prikladno mesto, kot tržišče za blago, ki ga treba uvažati iz inozemstva, se je industrija, trgovina in obrt Slovenije pač ne samo smela smatrati za upravičeno, ampak se je naravnost morala smatrati za dolžno ne le sebi ampak celi državi, da v svojem naravnem središču, v beli Ljubljani, ustanovi velike semnje. —
Ljuoljanski veliki semnji naj omogočajo za najboljši in najhitrejši, najprikladnejši in najpraktičnejši način stike gospodarskih krogov cele države, Ni pa nobenega dvoma, da sc bo z gospodarskimi stiki pospešil in okrepil stik in zveza med vsemi deli držiive sploh. S tem pa Ljubljanski veliki semenj v najizdatnejši meri pripomore k utrditvi našega narodnega in državnega ujedinjenja!
Da je veliki pomen našega semnja našel popolno umevanje v odločilnih činiteljih države, /a to mi je dokaz Vaša prisotnost, velecenjena gospoda. Čast mi je pred vsem iskreno pozdraviti gospoda ministra trgovine in industrije dr. Mehmed Spaho, ki je blagovolil prevzeti protektorat našega semnja in ki mu bodi iznova izrečena za to najlepša zahvala. Prisrčen pozdrav izrekam g. ministru dr. Vekoslavu Kukov-c u in iskreno zahvalo za zanimanje za naš semenj. Prav tako iskren pozdrav in zahvala za njegovo podporo g. ministru in pokrajinskemu namestniku Ivanu Hribarju.
Pozdrav pa tudi vsem Vam gospe in gospodje ,ki ste se blagovolili udeležiti otvoritve semnja’
Predno pa naprosim g. trgovinskega ministra, da otvori naš semenj, smatram, da bo zadoščeno ne samo običaju, ^veljajočemu za važne prilike, temveč tudi naši srčni potrebi, da’se spominjamo našega junaškega kralja. Storimo to danes posebno razigranih src, ko se je z žalostjo nad smrtjo nad vse ljubljenega našega kralja Petra Velikega Osvobo-
ditelja te dni družila žalost nad obolelostjo kralja Aleksandra in ko sedaj z veseljem napolnjuje naša srca
vest, da je Njegovo Veličanstvo po nevarni bolezni na potu popolnega okrevanja. Njega Veličanstvo kralj Aleksander: Živio, živio, živiol Gospoda moja! Siguren sem pritrdila Vaš vseh, da odpošljemo do Njega Veličanstva naslednji brzojavni pozdrav:
>0b svečani otvoritvi Ljubljan- • skega velikega semnja v mnogobroj-nem številu iz cele države zbrani zastopniki trgovine, industrije in obrti pošiljajo Vašemu Veličanstvu iskren pozdrav. Klanjajo se Vašemu Veličanstvu v neomajni zvestobi in udanosti, prisrčno se veseleč, da je Vaše Veličanstvo na potu popolnega okrevanja in izrekajo iskreno željo, da se Vašemu Veličanstvu zdravje čim prej utrdi popolnoma v neizmer-In sedaj se usojam prositi gosp. no radost in korist naše domovinek pokrovitelja ministra trgovine in industrije dr. Mehmed Spaho, da blagovoli otvoriti Veliki semenj 1
Na ta pozdrav se je zahvalil g. minister dr. Spaho s sledečim pomembnim nagovorom, s katerim je otvoriI velesejem:
Vrlo sam zahvalna gospodi priredji vačima, sto su mi namjenili časnu zadaču, da otvorim prvi veliki sajam u našoj slobodnoj i ujedinjenoj državi. U ekonomskom životu svih naprednih naroda igraju ovakovi sajmovi kojima je zadača, da širi trgovački i potrošački svijet upoznaju sa proizvo-dima bilo celokupne privrede, bilo pojedinih njezinih grana vrlo važnu vlogu. Oni su u prošlosti doprinjeli mnogo razvoju svetskOg trgovinskog saobračaja, pa su mnogi gradovi zbog svojih velikih sajmova stekli svetski glas.
I dok slični sajmovi u drugim državama imaju u pčvom redu zadaču, da upoznaju i privuku sto veta broj kupaca iz drugih zemalja i da na taj
način povečaju i otvore nove predele za prodaju i izmenu svojih proizvoda, dotle naš današnji veliki sajam imade
i povrh te svrhe još i taj zadatak, da se mi medjusobno na ekonomskom polju bolje upoznamo — inalc je ža-losno ali uza sve to istinita činjenica, da se i ako čerao na skoro da slavimo treču obljetnicu našega ujedinjenja na svim poljima pa i na ekonomskom slabo poznajemo. Ovaj veliki sajam prvi ove vrste v našoj državi daje nam pregledni! sliku proizvoda jed-nog od ekonomskih najnaprednijih krajeva naše države i daje prilike privrednioima i drugih krajeva, da ovdje vide mnoge naše domače proizvode, koje su dosele u inostranstvu kupovali. On nam daje najbolji primer šta se sve može marljivim i ustrajnim radom i u najtežim prilikama postiči.
Znam vrlo dobro, da nije samo medjusobno nepoznavanje krivo, da smo mnogo robe kupovali v inostranstvu, koja se kod nas kod kuče proizvodi, več, da torne imade i razloga, koji se ne dadu tako brzo ukloniti. Tu su u prvom redu težke saobračaj-ne prilike, koje omogočuju mnogim krajevima jeftiniju dobavu u inostranstvu nego ii u samoj zemlji. Neprija-tplje gradio željeznice onamo, kako je
odgovaralo interesima njegovih ekonomskih centara, a nas je po ekonomskom saobračaju razdvajao. I trebače još mnogo težka i ustrajna rada dok saobračajna sredstva izgradimo ona-ko, kako če najbolje odgovarati našim pravilno shvačenim ekonomskim interesima.
Mnoge privredne grane izložene su osjeljivoj stranoj konkurenciji zbog nedovoljne carinske zaštite, pa se kobne posljedice ovog nedoetatka u današnjoj svetskoj ekonomskoj krizi počinju i kod nas pokazivati. Obu-stava rada u mnogim tvomicama i s time u vezi socijalna nevolja neupo-slenog radništva i kod nas su na dnevnom redu. Naša je dužnost, da sve one zapreke u našom trgovinskom prometu koje se daju lakše ukloniti što više uklanjamo i da na taj način nastojinio kod nas ublažiti težke so-eijalne posljedice opšte ekonomske krize.
Ako nam to pode za rukom, ako u spijemo, da sve one potrebe, koje možemo kod kuče podmiriti i podmir jujeirro kod kuče, pa ako up«red s time pojačanom produkcijom povečamo i svoj izvoz, mi čemo brzo i svoju vrlo niško palu valutu poboljšati i ojačati finangijsku snagu naše države,
Ovim velikim zadacima ima da posluži i ovaj veleki sajam. Zahva-ljajuči priredjivačima na velikom iru-du i želeči što veču opču korist, ja Vam gospodo več unaprijed čestitam na polučenim uspjehom i preglasujem Prvi veliki sajam u Ljubljani otvorenim.
Sejma so se udeležili ,še:
Zastopniki tujih držav: generalni konzul Češkoslovaške republike g. dr. Otokar Beneš, generalni konzul poljske republike gosp. dr. S z c z e -panski iz Zagreba, konzul francoske republike J. de B e r n e - L a -garde in konzul avstrijske republike g. dr. L e i t m a y e r.
Poverjenik dr. VI. R a v n i h a r, predstojnik trgovinskega oddelka sekcijski svetnik dr. Mar n, inšpektor ministrstva saobračaja ing. Radiša Nikoli č, predstojnik trgovskega oddelka v Zagrebu g. Hu th, delegat ministrstva financ g. dr. Š a v n i k, dalje general Maister. Slovesnosti so se udeležili tudi zastopniki različnih javnih korporacij in kulturnih ustanov. Za državno železnico gg. šef inšpektorata g. Negovetič in ko-mercijelni referent g. K u n a v e r, za južno železnico obratni ravnatelj g. Bračič in centralni nadzornik gospod Pregelj. Za ljubljansko univerzo rektor dr. Gojmir Krek in prof. dr. Š e r k o, za trgovsko in obrtno zbornico predsednik g. Iv. K n e z, podpredsednik g. S c h r e y in zbornična tajnika gg. Viktor Murnik in dr. Fran W i n d i s c h e r, za odvetniško zbornico dr. Danilo Majaron, za notarsko zbornico notar g. Aleksander H u d o v e r n i k, za Slovensko zdravniško društvo dr. Kuko Gregorič, za teh. sred. šolo vlad. svetnik g. Ivan Š u b i c, dalje šef rudarskega višjega glavarstva g. ing. Vinko Stergar, za duhovščino ljubljanske škofije 'g. kanonik Sušil i k, generalni inšpektor vode ing. S b r i z a j, za Udruženje jugoslovanskih inženirjev g. ing. Šega, za Na-
\
rodno banko ravnatelj g. Gregorij, dalje dvomi svetnik Fran š u -kije, za gremij trg. gosp. Jelačin ml., za »Merkurja« g. L i 11 e g, za gostilničarsko zadrugo gg. Kavčič in Krapež in za Zvezo obrtnih zadrug g. F r a n c h e 11 i, za Zvezo industrij-cev v Zagrebu g. Aleksander in za zagrebško trgovsko društvo »Merkur« g. Josip K r a u s. Dalje je bil navzoč tudi bivši črnogorski minister g. Andrija Radovič. Navzoči so bili tudi zastopniki demokratske stranke: gg: minister n. r. gosp. dr. Kramer in poslanec dr. Žerjav ter poverjenik g. Adolf Ribnikar. Navzoče so bile tudi številne dame.
■	/
Rudarski oddelek pokrajinske uprave Bosne na razstavišču.
Pokrajinska uprava $osne in Hercegovine je odnedija svoj rudarski odsek, da nas z praktično sestavljeno zbirko vzorcev seznani z zakladi Bosne, z njeno rudarsko in plav-žarsko produkcijo ter z njenimi strojnimi in livarskimi izdelki. Na malem pj-pstpru S<\ tu zastopani vsi mnogo-orojni premogokopi Bosne, predvsem čakanj, Zenica, Breze, dalje vsakovrstni ‘nescenaki ligiiiti, Prije-dppke, Ljubjjske in Vareške železne rude, kromove rude in izdelki vareških železaren ter državnih solaren v Kreki. Velik stenski zemljevid, na katerem so zaznamovana vsa industrijska in montanska podjetja, seznanja obiskovalca z industrijsko geografijo Bosne
ftazpbešene fotografije nam predočujejo tovarniške naprave in delavnice Vareša, Zenice in Kreke.
Solarne iz Kreke razstavljajo briketno fino sol, jedilno sol vseh vrst, živinsko sol, denaturirano industrijsko sol, slani kamen in solno vodo.
Premogovniki v Kakanju, Kreki, -Zenici, Brezah, Banjaluki in Uglje-viku so razstavili vzorce rujavega premoga z 5000 do 6000 kalorij gorilnega efekta, katerega se dnevno producira 250 vagonov in vzorce lignitov z kaloričnim izdatkom do 4000 kal,, katerih dnevna produkcija znaša okrog 150 vagonov.
Razstavljalni vzorci železnih rud vsebujejo od 36 do 65% železa in sicer sideriti iz Prijedora 38%, limo-niti iz Ljubije 50% in hamatiti iz Vareša 65% brez drugih škodnih primesi. Vzorci kromovih rud imajo do 48% kromovih sestavin in vzorci psi-lomelana 45% mangana.
Bogata zbirka polfabrikatov predočuje vse faze produkcije surovega železa, besemesovega in marti-vega železa, besemerovega in marti-izdelkov železa in jekla iz Zenice, in sicer kotnega, okroglega, ploščnate-ga, šipke, kovnega železa, kvadratnega, okroglega in pravokotnega.
Vareške livarne razstavljajo vzorčno zbirko raznih tipov tračnic za industrijske in jamske železnice do 12 kg težine na tekoči meter, dalje vlite vzorce vodovodov, cevi, žerjavov, peči, štedilnikov, možnarjev, stojal, umetno okrašenih ograj. Posebno je omeniti v Varešu vlit kip sedanjega pokrajinskega namestnika dr. Gjurgjevica, ki je izdelan po kipu domačega umetnika.
Erarične solarne v Kreki so v obratu od leta 1891 in v Siminhanu pri Tuzli pa že od leta 1881. Produkcija solaren je znašala leta 1911 1834^053 hi slatine, odnosno 224.427 q soli, medtem ko. je bilo
1,117.766 hi oddano tovarni amoni-iakove sode v Lukavcu.
Predstavitelja železne veleindustrije v Bosni so železarne Vares m Zenica, ki sta razpolagale pred vojno s 8 milijoni kron kapitala. Vare-ška železarna je izdelala leta 1912 532.210 centov surovega železa in 62.710 centov vlitih izdelkov. Bosanske železarne so danes v enaki krizi kakor* naše železarne in jaklar-ne in ravno pred kratkim smo čitali v časopisih, da so morali ustaviti ■ obrat in odpustiti delavstvo. Na razstavljenih vzorcih še le vidimo jasno
celo nevarnost in uničujoč vpliv inozemske konkurence, ki grozi uničiti našo najvažnejšo industrijo.
Strojno industrijo no velesejmu.
Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani zavzemajo polovico paviljona in obsegajo vse vrste v tu-zemstvu izdelovanih strojev. Njih strojni oddelek je izredno zanimiv, ker nam predočuje cele vrste strojev v praktičnem obratu in s tem obiskovalcu demonstrira uporabo stroja in način obratovanja.
Takoj pri vhodu se nahaja na levi strani kompletna garnitura strojev za obdelovanje |esa za vrst , Industrije ‘Irt 'za mizarjfe. Stroje gdnf potom podtalne transmisije bencinov motor z okroglo 18 konjskimi jelami. Zraven, motorja stoji najprvo univerzalni poravnalni stroj, dalje skobelni stroj, ppjeg njega frezni, vrtalni in dubilni stroji in konečno brusilni stroj za nože’ in krožna
Nasproti se nahaja v obratu garnitura za izdelovanje lesenih cvekov, »estoječa iz stroja za špiSenje cvekov in hloda za cepljenje cvekov iz deščic, brusilni stroj za nožne kline, sodimo rešeto, dalje velik polimi boben za cveke in konečno tračni brusilni stroj za vpognjeno pohištvo, za poliranje sedal in skobelnik za okrogle palice za tovarne sfojov.
Pred vhodom je montiran pol-uojermenik (Vollgater) za Žaganje lijodov z vozički za dovaženje lesa.
Med mrtvimi stroji, ki se nahajajo ob strani paviljona je predvsem omeniti veliki lupilni stroj za lupljenje furnirjev vseh dimenzij, krožno žago za drva, brusilni stroj za žagne liste, prečno žago za hlode, škarje za žagne liste, beneške jerme-nike z eno ojnico in z avtomatičnim voznim premikom, dalje brusilni stroj za tračne liste, krožne žage, stiskalnico za klobuke, stiskalnico za luknanje, mlinsko opravo na zobati
in jermenski pogon ter konečno ležečo turbino za 18 konjskih sil in dvojno francis-turbino za okroglo vsaka 48 konjskih sil in en hidraulič-ni regulator. Po tleh so razstavljeni še najraznovrstnejši sestavni deli strojev in drugi izdelki livaren, med njimi vrtne klopi
Na prostem je montiran 10 metrov visoki jamski ventilator, ki je bil izdelan za Trboveljsko premogo-kopno družbo za zračenje jam. On dovaja na minuto 1200. m3 zraka in dela 200 obratov v minuti. Zračni pritisk znaša 23 m/m \VS.
Poleg ventilatorja se nahaja sesalna in čerpalna naprava za bencinov motor s centrifugalnimi sesalka-mi, ki iz inštaliranega rezervarja črpajo vodo, in kulisnimi sesalkami ler vodovodnimi napravami.
Poleg rezervarja se nahajajo pločevinasti požiralniki k lurbinam in turbo-sirena z direktnim motornim priklopom.
Strojne tovarne in livarne zaslužijo za svoje delo, posebno pa za požrtvovalnost in trud, s katerim so omogočile predvajanje živih strojev izredno priznanje, ker so s tem ogromno povzdignila cel vtis razstavišča. Razstavljeni stroji pa so za našo lesno industrijo, ki je pri nas uajbolj razvita in za katero imamo največ surovin v naših bogatih gozdovih, tudi praktičnega pomena, ker vidijo obiskovalci tehnični napredek in opremo za moderno in ekonomično obdelovanje in predolovanje lesa vseh vrst; druga skupina turbinskih naprav je važna za podjetnike za izkoriščanje vodnih sil in čerpal-ne naprave pa za naše kmetijske kroge
Strojne tovarne pa so pokazale svojo dovršenost tudi v finih medenih izdelkih, cerkveni ornamentiki in so razstavile bogato zbirko cerkvenih lestercev, svečnikov, stojal, kadilnic itd. ter za praktične strojne, vodovodne iq druge instalacijske svrhe armature vseh vrst in dimenzij.
Z zvonarskega odelka, ki je bil pred fuzijo last nad 150 let stare in po celi Avstriji znane Samassove
tvrdke, so razstavili tri bronaste zvonove v umetniški izvršitvi, ki so montirani na z zelenjem okrašenem stojalu.
Poljedelski stroji.
Največjo razstavo poljedelskih strojev na velesejmu je napravila kot producent tvrdka Ježek, Blan-sko, strojna tovarna in livarna. Ona razstavlja na prostem dve čistilne mlatilnice s parnim ali motornim pogonom, dalje mlatilnice na vitelni in ročni pogon, veliki vodni mlin, mlin z vertikalnimi kameni in sejalnimi siti, za motorni obrat, sejalnico, sejalni stroj znamka Sum-sej«, potem mali sejalni stroj za koruzo in repo,
verzalna pluga, okopavalnik in osi-pavalnik, stroj za izkopavanje krompirja, brane in slamoreznice.
V	paviljonu razstavlja trivinski stiskalnice, mlin za grozdje s siti in brez sit, mlin za mletje sadja, tri re-poreznice raznih tipov, dalje verižno slamoreznico, bobnovo slamoreznico, žitno čistilnico. Razen poljedelskih strojev se nahaja med vzorci tudi strojna naprava za izdelovanje cementne krovne opeke s posameznimi vzorci izdelkov in oblika za izdelovanje betonskih cevi. „
Podružnica tovarne Ježek v Mariboru razstavlja med samostojnimi izdelki lastne delavnice žitno čistilnico, sadni mlin, razna ležišča, vinske stiskalnice, vijake in transmisije.
Izmed trgovskih tvrdk, ki razstavljajo kot zastopniki gospodarske stroje in poljedelsko orodje je najbogatejša zbirka staroznanih tvrdk Schneider & Verovšek, Fran Stupica in Zalta & Zilič v Ljubljani ki zastopa tvrdko Jouza Cap iz Ohrasta pri Plznju. V teh skupinah so obsežene vse vrste orodja, žag, srpov, kos, sekir ,strojev ter raznovrstne čerpalke in vzorci štedilnikov.
Razstava poljedelskega orodja je za nazorno vzgojo naSega kmetijstva velikega pomena, le škoda, da se je morala ravno ta, za nas velevažna stroka na razstavišču zelo omejiti. Njen vpliv na modernizacijo obratovanja v kmetijstvu bo brezdvomno zelo znaten in gotovo bodo tudi naša vpostev prihajajoča strojna podjetja v najkrajšem času začela izdelovati vse vrste teh strojev in naprav doma, kjer je radi agrarnega značaja naše kraljevine proeperiranje takih tova-ren zajamčena. Ker imamo vse stroke železniške in lesne industrije razvite, bo snovanje te finalne industrije mogoče brez posebnih težkoč.
  /
arkolocDo železniških vagonov.
Kot vsako jesen je tudi letos nastopilo pri nas veliko pomanjkanje zaprtih železniških vagonov, ki postaja v glavnih naših agrarnih izvoznih centrih vedno bolj in bolj katastrofalno.
Ta situacija pa je nastala na ta način, ker nam Avstrija ne vrne 4973 zaprtih voz, ki smo jih tekom zadnjih mesecev z blagom naloženih . poslali v Avstrijo, Poljska 300 in Češka pa 800 vagonov. K temu pridejo še vagoni, katere uporablja železniška uprava za nastanjenje železničarskih rodbin in katerih število znaša vZagrebu samem nad 400 *in v Sloveniji pa nad 100 vagonov Na ta način je odtegnjen vozni park 6500 zaprtih vagonov prometu na škodo naše trgovine hi oskrbo s prehrano. Centrala za podjelu kola v Zemunu, ki vodi in nadzira ves vozovni promet v državi, se že mesece trudi, da bi izposlovala vrnitev vagonov vsaj od Avstrije, kjer jih je največ, toda brez uspeha. Prihajajo pismene note in obljube, toda vagonov ni in s tem je celo vprašanje našega izvoza problematično. Niti Comite inter-nationale de circulation na Dunaju, v katerem imamo svoje zastopnike, ne ukrene ničesar, da se izmenjava voz odnosno vračanje vrši v redu. Tudi železniško ministrstvo, ki bi
bilo lahko dobilo mnogo dobrih barak od stvarne demobilizacije, se ni dosedaj pobrigalo, da bi zidalo stanovanjske hiše ali pa vsaj preneslo barake in na ta način oprostilo ves zaseden vozni park' in ga vrnilo zopet cirkulaciji. Interesantno je, da so vagonarji špecijaliteta Zagreba odnosno Slovenije, in da v Srbiji kjer je bila za stanovanja velika beda, tega vprašanja ne poznajo.
Železnica pobira medtem od privatnih strank za vsako prekoračenje razkladalnega časa ogromne stojnine, na drugi strani pa sama v lastni upravi ne pozna ekonomije in nima discipline, da bi napravila red. Pri takih razmerah se ne smemo čuditi, da so naše državne železnice pasivne in dvomimo, da bo novo posojilo ta položaj kaj zboljšalo, dokler se uprava radikalno ne sanira.
Problem našega gospodarstva je predvsem prometno vprašanje in sicer ne' toliko ttove zgradbe In 'Mav-be, kakor predvsem red na obstoječih. ' t
Izvoz in uvoz.
Uro* tkanin u Poljske. Trgovci iz Romunske so došli v Lodz in nabavili v tamošnjih tvornicah tekstilnega blaga za več kakor 1.5 milijonov polskih mark. To se smatra za početek stalnih trgovskih zvez med Poljsko in Romunsko.
Omejitev izvoza žita v Rumaniji. Rumunski ministrski svet je sklenil, da zamore imeti le država pravico izvoz« pšenice in rži. Izvoz drugih poljskih pridelkov bo svoboden. Izvozne carine na žito bodo ukinjene.
narodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
7 vagonov starega železa ia 8—lt vagonov železnih ostružkov na prodaj.
Direkcija državnih železnic kraljevine SHS v Subotici razpisuje natečaj za prodajo gori imenovnnih količin starega železa in železnih ostružkov. Med starim železom vsebujeta dva vagona zgorjeno železo z 10—15% oksida. Železni ostruž-ki vsebujejo 15—20% oksida. Reflek-tanti naj vlagajo svoje pravilno taksirane ponudbe v zaprtih kuvertih in z napisom:	»Ponuda na kupovinu starega
gvoždja k br. 19082/21«, najkasneje do 30. septembra t. 1. do 12. ure dopoldne pri ekonomatu SubotiCke železniške direkcije v Subotici. Interesentom so pogoji tega natečaja pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled.
Načelnik trgovinske agencije v Cu-rihu. Za načelnika nove trgovinske agencije v Curihu je imenovan trgovec Gjorgje Grujič.
Industrija.
Mehanična vrvarna, terilniea in pre-dilniea v Grosuplju. Obče znana, v Kranju nad 40 let obstoječa vrvarna Anton Šinkovec, je povečala svoje podjetje in ustanovila v Grosuplju predilnico, da zamore še v večjem obsegu in še točneje ugoditi zahtevam svojih odjemalcev. Tvornica, ki je opremljena s stroji najnovejšega tipa, nosi sedaj ime: Anton Šinkovec, mehanična vrvarna, terilniea in predilnica, Kranj—Grosuplje, s centralo v Grosuplju .V terilnici za lan, ki je z najnovejšimi stroji opremljena, proizvaja vsakovrstno predivo, s katerim vsak čas lahko postreže svojini cenjenim odjemalcem v poljubni množini. V predilnici prede na preciznih angleških strojih konopniuo in predivo in izdeluje vse vrste motvoz (špago), dreto in raznovrstni suknec. V popolnoma preurejeni vrvarni izgotavlja vsakovrstno vr-varsko blago: vrvi za seno, transmisije, dvigala, splave itd., štrauge in ujzde za konje, vrvice in pasove (gurte) vseh vrst ter vse drugo vrvarsko blago. Vsi ti strokovnjaško urejeni oddelki dajejo imenovani tvrdki možnost, takoj in ceno posteči kupcem z vsakim v njeno stroko spadajačim blagom. Naročila sprejema imenovano podjetje naravnost nli potom svojega zastopstva R. Bunc in drug v Ljubljani, Gosposvetska cesta odnosno potom njegove podružnice Celje, Prešernova ulica. Posetnike Ljubljanskega velikega semnja opozarjamo na razstavljene predmete in jim pri tej priliki priporočamo poset in ogled tovarne v Grosuplju, ki je edina te vrste v Jugoslaviji.
Njeno zunanjost nam pokaže današnji oglas.
Fuzija v naši industriji. »Zorkat, prva jugoslovanska družba za kemično industrijo v Subotici, podjetje Slavonske banke v Zagrebu, nastalo po nacionalizaciji »Chlotildec, se namerava zružiti s »Tvornico in rafinerijo špirita d. d. v Os jeku.
Kragujevačka tvorniea najdena v Nemčiji. V Nemčiji je najdeno okrog 300 raznih strojev, katere so za časa okupacije odnesli Nemci iz vojno-tehnič-uega zavoda v Kragujevcu. Vse te stroje bodo merali Nemci vrniti.
Krna v švicarski industriji. Kakor je izvoz iz Zedinjenih držav radi visoke valute onemogočen, tako tudi Švica radi visoke valute ne more izvažati svojih izdelkov in pridelkov, kar povzroča v industriji zastoj. Število nezaposlenih je že naraslo na 130.000. Švicarska čokolada, ki je gotovo najbolj znana, ne najde trga, tudi v predilnicah svile in drugih tkanin ni dosti bolje. Medtem, ko je industrija svile dajala delo 13.738 delavcem, dela danes le še 2834 delavcev.
Denarstvo.
Investicijsko posojilo. Poštna hranilnica v Sarajevu je podpisala za 4 milijone kron investicijskega posojila, zagrebški čekovni urad za 8 milijonov K, naši okupirani bratje pa so po dr. Ma-ruliču prispevali 4,800.000 kron k našemu posojilu.
Povračilo odbitka od kolkovunja uovčnic. Finančno ministrstvo zbira ma-terijal glede ‘20-odstotnega odbitka o priliki kolkovanja kronskih novčanic. Do konca prihodnjega tedna bouo zbrani bloki, priznani od vseh denarnih zavodov in bank, nakar se bo v kratkem začelo izplačevanje priznanie.
Csrlna.
Trošarina na sodavieo je ukinjena.
Trošarina na sveče. Na odpadke
cerkvenih sveč, odnosno na sveče, ki so izdelane iz takih odpadkov, se ne plača nobena trošarina (pa naj si tudi imajo izveBteu del parafina ali eerezina), ker se mora domnevati, da je trošarina na te odpadke že plačana.
Pravilnik za izvrševanje določil o taksah iz začasnega zakona o trošarini, taksah in pristojbinah priobčuje današnji »Uradni list« v svoji 104. Številki.
Nova madžarska carinska tarifa. Ca-rinsko-politična centrala v Budimpešti izdelava načrt samostojne madžarske carinske tarife, ki naj stopi v veljavo v zmislu trianonske mirovne pogodbe. Doslej je Madžarska dolžna, dovoliti državam entente največjo pogodnost, a nova carinska tarifa bo ustvarjena na popolnoma novi podlagi in bo prilagodena interesom samostojne Madžarske.
Promet.
Naši delegati na konferenci Zveze narodov. Na konferenco Zveze narodov, ki se bo vršila v Ženevi dne 8. decembra t. L, bodo poslani sledeči delegati: g. Miroslav Spalajkovid, narodni poslanec in bivši minister, dr. Milutin Jovanovič, naš poslanik v Brnu in dr. Mileta Novakovič, univerzit. profesor. Delegaciji je dodeljen kot ekspert načelnik ministrstva za promet .
Lokomotive in vagoni. Pregovori o nabavi lokomotiv in vagonov na račun vojne odškodnine, katere vodi ministrstvo za promet z predstavitelji nemških podjetij, bodo kmalu končani. Rezultat teh pogajanj bo predložen reparacijski komisiji, da tudi ona sankcijonira naš sporazum z Nemci o nabavi železniškega materijala in poskrbi odpis svote za oddano blago od vojne odškodnine. Lokomotive in vagoni nam bodo poslani tekom prihodnjega leta.
Spremljanje blaga. Ministrstvo za promet je izjemoma dovolilo Jugoslovanski Eskomptni Agenciji, d. d . v Beogradu, da sme pošiljati z blagom do carinarnice spremljevalce. Njeno blago se bo odpošiljalo po 5 vagonov z 2 spremljevalci, ki bosta potovala s karto III. razreda v istem vlaku. Najbrže bodo za podobna dovoljenja prosila tudi druga večja špddicijska podjetja, ki se bavijo s prevozom blaga.
Znižanje železniških pristojbin v šviei. Švicarska vlada je znižala želez^ niške pristojbine v pričakovanju večjega dobička. Pričakovanje ni bilo opravičeno in švicarske železnice so imele
kljub zvišanju — deficit. Sedaj bo vlada pristojbine za osebe in neketero blago zopet znižala na inicijativo manjših železnic, ki se morejo le na ta način obra-uiti velike konkurence avtomobilov.
Novi vozni listki. Ker poljska vlada tako pogosto povišuje železniške tarife, da ni mogoče pravočasno natiskati zadostno količino voznih listkov z novo tarifo, so sedaj upeljani vozni listki brez cen, le z kilom. razdaljo. Tako sedaj ne bo treba nič drugega, kot objaviti od časa do časa povišanje pristojbin po kilometru.	,
Orient, mednarodna trgovska špe-dieijska in skladiščna delniška družba Maribor. Trgovci in industrijci cele Slovenije so si osnovah pred kratkim lastno »Trgovsko špedicijsko d. d. v Mariboru« pod imenom »ORIENT« ter se tako osamosvojili; uvideli so namreč, da jim je to nujno potrebno, ker gredo rame sped. tvrdke s svojimi pretiranimi tenami že v neskončnost. Izročeni so bili na milost in nemilost špediterjem in raznim carinskim posrednikom. Z ustanovitvijo lastne spedicijske d. d., ki je spojena z lastnim carinskim posredništvom to preneha. Predvsem bo novo sped. podjetje znatno znižalo sped. tarife ter nudilo trgovcem in industrijcem najrazličnejše ugodnosti. ORIENT d. d. bo imela zveze z vsemi trg. in industrij-sKiini centri tu- in inozemstva. Želeti bi bilo, da se brez izjeme vsi trgovci in industrijci oprimejo in poslužujejo lastnega'podjetja, katero bode sigurno zastopalo le njih interese. S poslovanjem prične d. d. ORIENT v najkrajšem času Ln ima za to zasigurano prvovrstno in vsestransko izvežbano pisarniško oeob-je. Na razpolag* bodo tudi obsežna skladišča spojena z industrijskim tirom juž. železnice.
Kmetijstvo.
Žetev koruze na Madžarskem. Kakor kaže, bo letošnja žetev koruze na Madžarskem jako slaba. Cene so se ji že zvišale na 1800 m. K. po met. stotu., kar približno odgovarja našim cenam.
Poziv. Srbski kmetovalci žele poslati nekaj svojih najboljših ukaželjnih sinov-mladeničev vsaj za pol leta k našim slovenskim kmetom v prakso. Oddelek za kmetijstvo je trdno prepričan, da bi bila ta akcija za oba bratska naroda velike koristi; zato se z zaupanjem obrača na naše kmetovalce, s toplim priporočilom, da bi zlasti oni posestniki, katerim primanjkuje delavnih sil, vzeli po enega ali več srbskih mladeničev na svoja gospodarstva v prakso. Vajenci bi naj opravljali vsa kmetijska dela in naj bi imeli tudi enako hrano in stanovanje kakor vsi ostali člani dotične kmečke družine. Skrb gospodarja bi morala nadalje biti, da se vajencem vsako važnejše delo primemo raztolmači, da se fizične sile mladeničev preveč ne izkoriste in da se ž. njimi vedno in v vsakem oziru lepo postopa. Dolžnost dotičnega gospodarja bi bila tudi, da sem in tja poroča (j vedenju in marljivosti vajencev na gotovo mesto in da dovoli vsako službeno naziranje vajencev. Blagohotne prijave za sprejem omenjenih vajencev se naj pošljejo do 20. septembra 1921 na pokrajinsko upravo, oddelek za kmetijstvo v Ljubljani.
Iz nailh orionlzscl].
Plačilni nalogi in prizivni roki. Sestanek gospodarskih korporacij in organizacij se je vršil na poziv trgovske in obrtniške zbonice za Slovenijo v zbor-čilnih nalogov ter skrajšanja prizivnih Na sestanku, katerega je vodil zbornični tajnik g. dr. Fran Windischer, se je obširno razpravljalo o posledicah, katere morajo nastati za davkoplačevalce v Sloveniji in Dalmaciji vsled odprave plačilnih nalogov ter skrajšanje prizivnih in rekurznih rokov v davčnem postopanju. Odposlanci gospodarskih korporacij so sklenili, obrniti se na merodajna mesta ter v utemeljeni prošnji prositi, da se vzpostavi stari pravni položaj glede plačilnih nalogov in prizivnih rokov. Trgovska in obrtniška zbornica je prevzela izvršitev storjenih sklepov. Naposled se je razpravljalo o volitvah, ki so razpisane za davčne komisije. Obvladalo je mnenje, da pripada skrb za priprave teh volitev lokalnim organizacijam.
Naznanila trgovske In obrt* niške zbornice v Ljubljani.
Obrtno-industrijska kmetijska razstava za Bosno in Hercegovino v Sarajevu bb v dneh od 24. do 27. septembra t 1. Priredi jo srbsko-trgovska in obrtna omladina v Sarajevu s sodelovanjem vseh sorodnih društev in zavodov. Razstava bo razdeljena v dva oddelka. I. oddelek je določen za obrt in' industrijo, II. oddelek za kmetijstvo. Razstave se morejo udeležiti s svojimi proizvodi samo obrtniki, industrijci in kmetovalci Bosne in Hercegovine. Seznam predmetov, ki se bodo razstavili, je interesentom na vpogled pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
Velika skladišča nemških industrijskih produktov. Tvrdka £|;hsischer Lloyd Dresden, Export-Gesellschaft m. b. H., ima v svojih skladiščih tekstilno blago, stroje, lokomotive, vagone, tftč-nice, avtomobile, ladje, motorne čolne, kakor tudi kmetijsko orodje.
Umetno gnojilo. Tvrdka v Alzaciji »Societa commerciale des Potasses d’Al-sace«, ki izdeluje umetno gnojilo, je ustanovila posebno zastopništvo za našo državo. Njen sedež je v Parizu: »Etabliss-ments Majobrin 63, Rue Taitbont, Pariš IX-eme«. Ta tvrdka bi rada vzpostavila velike zveze z našimi kmetovalci. V to svrho je pripravljena nuditi kmetijskim zdrugam, -katere so pod državno kontrolo in bi mogle dati dovolj garancije, vse mogoče olajšave glede plačilnih pogojev, kakor tudi glede transporta. Tvrd-• ka dobavi naročila franko prva postaja v naši državi.
Dobava, prodaja.
Prodaja raznega blaga na ljubljanski glavni earinarniei. Na podstavi člena 129. carinskega zakona bo glavna ljubljanska carinarnica dne 10. septembra 1921 ob petnajstih, v carinskem skladišču >A« na javni dražbi prodajala tole blago: 1. 1 balo Rg. 25 v nečisti teži 8 kg s 5.200 kg bombaževega žameta, barvanega, in 2.600 kg grobega platna za zavijanje, sirovega, do 18 niti v votku in osnutku; 2. 1 paket T. M. R. 0.10 v nečisti teži 9.500 kg s 5.300 kg bombaževega belega meriziranega prediva za nadrobno prodajo in 3.700 kg bombaže-- vega belega prediva za prodajo na drobno. Skupna cenilna vrednost tega blaga je 260 dinarjev. Licitanti polagajo v gotovini 20% cenilne vrednosti.
Dražba žrebcev. Dne 6. septembra j 921 bo v jahalnici državne žrebčarne na Selu pri Ljubljani dražba 7 toplokrvnih in 3 mrzlokrvnih žrebcev, dne
9.	septembra 1921 pa v državnem žre-betišču y Brdu pri Kranju, železniška postaja Kranj, dražba 6 do 7 dvoletnih in enoletnih žrebičkov, mrzlokrvne pasme. Pričetek obakrat ob devetih.
Natečaj za pohištvo Dijaškega doma v Zagrebu. Dijaški dom visokošolcev v Zagrebu odda napravo pohištva najboljšemu ponudniku. Pismene ponudbe do 15. septembra. Rok za izvršitev do 15. novembra t. 1. Pohištvo obsega 136 velikih omar, 12 manjših, 8 malih, 308 postelj, 308 nočnih omaric, 140 etažer 30/60, 8 etažer 38/88, 136 miz z dvema predaloma, 12 z enim predalom, 8 s tremi predali, 148 umivalnikov 60/60, 8 umivalnikov 60/88, 156 okvirjev za zrcala. Podrobnosti se dobe na visoki tehnični šoli v Zagrebu.
šenj za podaljšanje delavnega časa ni treba kolekovati, vse inteiesente, na začasni taksni zakon v Uradnem Listu št. 100, tarifna post. 1 in 2, glasom katerih je taksa tudi za te prošnje 5 dinarjev in za njih priloge 50 para.
Na trgovski šoli v Novem mestu se vrši vpisovanje učencev in učenk v I. in
II.	lenik dne 12. septembra od 9. do 12. Sprejemni in ponavljalni izpiti bodo 12. in 13. septembra. Šolsko leto se začenja dne 14. septembra s skupno sv. mašo v frančiškanski cerkvi ob osmih zjutraj. Po maši se bo v šoli prebral in razložil disciplinami red in naznanil urnik. Vpisnina znaša 20 K, prispevek za učila 10 kron. Šolnina je mesečno 60 K in se mora začetkom vsakega tečaja plačati vedno za pet mesecev naprej.
Ferjalni Savez se je obrnil do javnosti s prošnjo, da mu pomaga preurediti Karadjordjev kouak v Topoli v gostoljubno ognišče potujočim dijakom, profesorjem in učiteljem. Ker bodo tudi trgovski dijaki, profesorji in učitelji deležni te dobrote, pozivlje gremij trgovcev vse svoje člane, da to akcijo v največji meri podpirajo. — Načelnik.
[Mlinski Veliki Semen].
Sejmišče je danes v najzgodnejših jutranjih urah kazalo vrlo živabt no lice, ker so razstavljalci z mrzlično naglico še urejevali svoje prostore. Ob 9. uri je bilo vse v najlepšem redu ter so pričakovali cg- miniBtre na svoji hstojnicah. Ob 93/,. uri so že prihajali pozvani gostje z damami in ob
10.	uri pripeljal se je g. minister Spaho, g. minister Kukovec, g, pokr. namestnik Hribar, g. general Dokič, številne visoke osebnosti raznih mi-nisterstev iz Beograda in številne de-putacije, ki zastopajo trgovino in obrt iz cele države, posebno iz Zagreba. Predsednik ljubljanskega velesejma, g. Bonač, je v lepem govoru zaprosil g. ministra, da otvori ljubljanski ve-lesemenj, kar je g. minister po svojem zastavnem govoru tudi storil. Gg. ministri so šli v številnem spremstvu skozi paviljone, od stojnice do stojnice. Minister g. Spaho je vsakega razstavljal ca pozdravil in nagovoril in se prav živo zanimal za razstavljene predmeta. Ogledovanje je trajalo tri ure. G. minister je povdaril, da je cm, dasiravno dober poznavalec naše trgovine in obrti, bil v vsem tem, kar je videl, naravnost veselo presenečen. Tudi vsi ostali gostje od blizu in daleč so se naravnost čudili, kako je bilo mogoče v teku nekaj mesecev ustvariti tako dovršeno prireditev. Gostje so bili na restavracijskem prostoru sejmišča pogoščeni, vpisali so se v spominjsko knjigo, in ob 2. uri zapustili sejmišče.
Borza.
Beograd, valute: dola'- 44.60 de 44.70. franki 348, švicarski franki 740, leji' 54.50, levi 38 50, marke 52.50 avstrijske krone 4 20, češke krone 56, devize Ženeva 770, Praga 54.20, Dunaj 4.12, Berlin 52.60, Milan 199.
Razno.
Prošnje za podaljšanje osemurnega delavnika. Pokrajinska uprava, oddelek za socijalno skrbstvo, opozarja z ozirom na svoječasno notico v časopisju, da pro-
N
EMIR momici m HO.. 11
zastopstvo za SHS In skladllCo
B KOI ISIH. Riof mm
velotrg. Iplrlta ‘In Iplrlt. plJaC
priporoča svojo osenčijo za likerje, maline, razne nestrupene barve za izdelovalce likerjev, sode in maline.
N6 pozabite! Kadar pridete v Ljubljano na velesejem si ogledati veletrgovino manufakture
Dular & Fabiani, Punai,kac-prlBalkan-
aM6P«5giC$sl
,‘^^jS^uun ni*)im. £$5>(i<fo(nSi
c *n
juJi»iy sJ«iH
»VAP
GUMBOM *
h#wk- os«Mi w®m
>1 .vodov/« ju /fl*0ib mm-HnoJi fm o/hJeIsbH .ovJ«tUfljft}l im Avlvbbo A
ulica š'
gf4	1	Zahtevali®	cetiik!
: - Najnii]« cene 2	Tažna	postrežba!
bj	‘	-	■
'6%	Ljubljanski	veliki	semenj,	paviljon	E,	štev.	4.
OTROCI.EVO BI2JAK0\fl!
KEKSPVIfcrO
Uvoz in prodaja raznovrstnega inozem skega manufakturnega b’aga.
Posebni oddelek za pletenine, trikotažo
in periio.
-efcuuBM
SSSISZ mSESv IlfZflDillUfli
lil 17«)
-l tn‘K)Jj.\(KXl V H‘:»:nb 'ij, !«Vi£l4'>H
•i U/iS oJlV oitk\t!/i liimj Jlifn« * J IJj til-. o, r5iXan.cn s	oe	»oru!	pa
:a io}eoTq ©[ova iltr/^mi t>ž osilafln c i nM!q**i{an v o«v o| fnteidim .$3 ilfivoj q oi ob hu ., 0 dO __ ni imam ah s %tso^ in Av”q izdala tvrdka Jalni ni .s »i ok Ju;lyii:y^ •;	,
m .j KASTELIC IN DRUG
o -jnlivaJA ui ahir>;^MIkloSBČewa cesta štev. 6/1«
3	<nasProti	HS* »u«ion‘ >
niaaate / B89)Ie.m.!!jijt';	>ii;	n!‘
9iqas mo/o« m .
/ biftnailduil .hovjri r:	.
-c /h oq aetajnifii v/> a ,i si-,i 1 • ■;m«-	;J	.
-J| J -Ihota jbul in o /< •;.	ii,
«• ieoie<iqe	.7	il« <>* n^.nti' •
[otk h\) »>•: ’ i .■	:	’	■	■	■■	1	j; .
eU«OC«AT)^ t/HliiMU40V1
NAJFI&EJŠg IZOSLKI-TVORNICE KEKSOV,.
PREPEČENCEV, VAiFELJNOV IN SLAŠČIC.^
■	' • • • ••
V. BIZJAK & DRUG
ZDRAVILIŠČE ROCM>XA"*M!T!Nfl~
Prvovrstne
VEVČE, GORIČANE IN MEDVODE
delniška družim
1 • •	■	V	:	‘	.	1»
V LJUBLJANI
Telefon št. 1-67 (Ljubljana).	Brzojavi	PAPIRNICA	VEVČE.
>09(56«} jfiMSC
i i .viij!>•••:!'• ; <>.:r
t«otq
m os ilasitr/ ,i >
‘ Cflfi
««.Hi
•zjj- rodbinsko svo", jn
IPfl i|ip?ir
,,rlllfl „SIr[[fl5SS!J
t. č. centrala PAPIRNICA V VEVČAH. Pošta D. M. v Polju pri Ljubljani. Postaja južne železnice ZALOG-
Papirnice v Vevče,h, pa krnica — ttfprnlca cesu-loze in lesovine v Gorica .ah i?i ivornEca lesovine
V	Medvodah,	f
IGN..VOK
utisupi, fe ista šf. 1
CižiT/1. t< *
MHgfiffF ffi v t«# ¥ w
R,’^.s.^vi«i i/aviljo:--. H, ži. ^82.
gK~tic»c3C3K3C3irac3C^c^i3c;^«cicrxacr>c=ii=3cacac3cacaca£rt!
k      	”
Mesečno proizvajanje 100 vagonov raznih vrst papirja: Papir iz tkanine, brezlesni pismeni, pisarniški, tiskovni in konceptu papir. . Strojepisni, bankpest, karton in risalni papir. Brezlesni dokumentni koncept — rreliran, nebeljeni koncept.ii pan;r; srednjefini pisalni in tiskovni papir, karton za dopisnice. Brzojavni svitki in papir za naustn ke (stročnice). — Navadni tiskovni kular in papir za lepake v vseh barvsh. Rotacijski — tiskovni — papir. Ovojni papir iž čiste celolnze in navadni ovojni papir.
Lastni razstavni paviljon na
»ljubljanskem VELIKEM SEMNJU« 3. — 12. septembra 1921.
r v vseh vret S
CIRIL SITAR k* LJUBLJANA &a
MARIBOR
TRGOVCU
Ne pozabite ob priliki Ljubljanskega velesejma obiskati tvrdko
VASO PETRIČIČ
nasl- |. SAMEC
mestni tog št.
veletrgovina galanterijskega in norlm-berškega blaga, Šolskih potrebščin, sukanca, nogavic, igra«IHlž itd. itd.
i 3. dl 12.
LJUBLJANA."
m um v wm
:: jeglslro#ana zadruga z o. z. ::
Izdeluje se raznovrstne posoda' iz mehkega lesa, kot sodi za zelje, repo, sadje, med in ribe, nadalje sodi za mast, barve, cement itd. Naročila se izvrSujejo v vseh poljubnih velikostih; izvršitev naročil točna in- po ugodnih dnevnih cenah.
Za cenj. naročila se priporoča podpisana Sodarska zadruga v Železnikih.
Industrije!, krojni!!, obrtniki Poxor!
om zelo praktično novo
Podstavek za razlikanje športni^ čepic, za razlikanje rokavov v ramah, kakor tudi istih za izsoparjenje v ramah in okoli vratu. Neobhodno potrebno v vsaki krojaSki, kakor v krznarski delavnici. Izumitel:
ANTON ZAVODNIK
krojaški mojster v Kranjski gori.
„OBIO 2>T“
GASILNI APARATI, PRAGA
Paviljon H, št. 260.
Danes ob 3. uri popoldne so vrši praktična izknšnja z aparati na vrtu Narodnega Doma. P. T. interesenti dobro došli.
✓
\
<
/\/S/\/\/\/\/S
/ Veletrgovina
) A. Šarabon <
v Ljubljani (
priporoča	/
š špecerijsko blago S
\ raznovrstno žganje ^ /	moko	/
,n Neielne pridelke ^
\ ra*nowr*»no rudninsko v
/ 22,10-10 vodo,	J
\ Lastna pralarna za kavo \ / in mlin za dISavo	/
\ z električnim obratom. \ ^ Ceniki na razpolago. /
ENGROS. Double amerik., double srebrna bižuterija Ure stenske, budilke tovarne »Becker«. Zlato in srebro, izdelki »Zlatarke« (Pacchiaffo), tovarne v Celju in Zagrebu. China-srebrni jedilni pribori »Sandrik«. Alpaka jedilni pribori za
hotele in restavracije.
Zlomljeno zlato v vsaki množini, kupujemo po najvišjih cenah.
MODNA TRGOVINA
A. PERSCHE
pred Škofijo Si. ti.
priporoča svojo najvalio Izbiro
vsakovrstno svile,
4Ha modne predmete* pffllo In trlkotnio.
•.... '.	r
ML Rokove & Zanki,
Tovarna bemičnUi m rudninskih barv ter lobov.
prej: A. Zanki sl nol.
Centralo: Ljubljana.
D. z o. z.
Brzojavi: Merakl, Ljubljana.
Skladišče: Kovlsad.
Telefon: 64.
English uarnishes:
Anglelkl laki:
COPAL VARNISH. Kopalov lak za znotraj.
FINE COPAL VARNISH. Fini kopalov lak za znotraj.
SUPERFINE COPAL BODY VARNISH. Lak za kočije, najfin.
FINE COPAL CAR-RIAGEBODY VARNISH. Lak za kočije, fini.
PALE FLATTINO VARNISH SPRF. Brusilni fftii prep. lak.
PALE FLATTINO VARNISH UNIVERSALE Brusilni prepar. lak.
EXTERIOR COPAL VARNISH FINE. Fini zračni lak.
EXTERIOR COPAL VARNISH SPRF. Nalflnejšl zračni rap. lak
PALE SICCATIVE FLUID Sikatlf, svetel.
DARK SICCATIVE FLUID.
Sikatlf, temen.
SPRF. WELLRIGHT VARNISH.
Lak za kočijske stalke, najfinejši.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost:
barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
Mfwii*wgfVfWia
„MERAKL“.
Lak za pode.
„MERAKL“. Ltnoleum lak za pode.
„MERAKL“. Emajlni lak.
„MERAKL“.
Brunoline.
English uarnishes:
Angleški laki:
JAPAN BLACK VARNISH.
Lak za gvoždje, japan.
FINE JAPAN BLACK VARNISH.
Fini črni japonski lak.
QUECK BLACK . VARNISH Japon. lak s sikatlvom.
ISOLAT1NG BLACK VARNISH. Izoliral lak.
LIQU1D DRIERS PALE Tereblna svetla.
LIQU!D DRIERS DF.5P. Tereblna temna.
DAMAR VARNISH. Damarov lak.
ENAMEL VARNISH WHITE.
Emajl beli.
ENAMEL VARNISH
BLUE, RED, GRBEN.
Emajl moder, rudeč, zelen.
FINE ENAMEL VARNISH WHITE. Emajl beli, Izredno fini.
PmiM
Telefon interurban štev. 7.
Na ljubljanskem velikem sejmu Paviljon E, oddelek številka 57.
tvrdka
ID. ČL- ,
v ŠmarCi pri Kamniku.
CIGARETNI PAPIR
žlmnate in usnjate vezalke,-čistilo (krema), ličilo, mast za usnje, pralno in toaletno milo, fine sveče; nadalje
KRTAČE
za obleko In likanje, ribanje brez in z korenino, konjske, mazalke, zobne, omela, motvoz (Spaga), čevljarsko prejo,
TRŽAŠKE BIČEVNtKE
iz prave koprive, razne biče,
NOGAVICE
ženske in moške, sukanec, „Moderc“, kvačkanec.
ŽLICE
nože, vilice, pipce itd. nudi po najnižjih cenah veletrgovina
dVILD DOBEIL Lidijam. Si. Jahta In!.
•o»agogoiiewoicMC3«cai
0We«,Tr$oMRem Listu*!
■aaaaanaaiinaaaa«
V
II
s
:
■
m
I
za snaženje strojev (PutzwoIle) različne kakovo.sti gdda v - vsaki množini -
IDI!
	FrajQ.čišJs:sur3.sisa* "clIIcsi 4=	
	STCR “blstgroTraaaicsL deloelo	
■*		
Hedžet	SzHoritniDs:	— lij ul "bij a. 13. st
\
■MMBSSMBBBMB«BMBRBSHHm
ES
PRODA SE
zaradi preureditve obrata popolnoma nov in nikoli rabljen
DIESELMOTOR no sirovo olje
(Prazisions - Hochdruck - RohOlmotor) stoječe sestave, na en cilinder, z normalno efektivno storilnostjo 40 konjskih sil (PH) in vso opremo.
ELEKTROMOTOR zo veliko napetost
na vrtilni tok, za 3000 Volt, 50 konjskih sil, kompleten, fabrikat A. E. O. Union.
MOTOR NA SIROVO OUE
25 konjskih sil (PH), rabljen pa v popolnoma dobrem in porabnem stanu. — Fabrikat Marswerke.
KRANJSKE TOVARNE
Satani*« klJuCavnKarske In kovinska roka
„TITAN“ D. D.	Kamnik	pri	UnUUani.
Raznovrstno pohištvo nud! po jako ugodnih cenah, stara, po celi Sloveniji znana tvrdka
m
m
ES
m
LJUBLJANA,
DUNAJSKA C. 17,
(Medjatova hiša).
Detajlna prodaja izdelkov iz tovarne upognjenega pohištva I. Bahovec, nasl. Duplica.
- mehanična*vrvarna -n terilnica, predilnica
KRANJ - GROSUPLJE
CENTRALA GROSUPLJE.
priporoča
svoje vrvarske izdelke vsake vrste in množine.
PETER U i D.
= TRŽIČ =
Pisarna, zaloga in prodaja na debilo in drobno
LJUBLJANA, Breg it« 20.
Marnu v Sodražici
Slovenija
priporoča svoje izdelke, kakor politirane gostilniške in kavarniške stole, vrtne, zaklopne stole, mize itd. Ceniki na razpolago.
Izdeluje vsakovrstne čevlje za gospode, dame, dečke, deklice in otroke iz boks, ševro in lak usnja ter druzega materijala. Prvovrstna kvaliteta!
Najmodernejše oblike!
Konkurenčne cene!
Ivan Jelačin
Ljubljana
Uvoz kolonijalne robe
Telefon interurban številka 7.
Na Ljubljanskem velikem sejmu Paviljon H, oddelek številka 284a.
PRODA SE
KOMPLETNA MODERNA KAVARNIŠKA UPRAVA V KRANJU PRI TISKARNI »SAVA« D. D.
r'	.f-H
 j *•	v	Mirt.'V-V-i
,MERKUR,
veletrgovina z manu-: fakturo na debelo :
Maribor.
• • •
Priporočamo našo zalogo prvovrstnih fabrikatov čeho-slovaškega proizvoda vseh vrst manufakturnega blaga po dnevni konkurenčni ceni.
Lastnik Konzorcij za izaajanje »Trgovskega Lista«. — Glavni urednik: Peter Kastelic. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. —
KEMIČNA TOVARNA SHS
SvCOste pri Zjj-u-Toljaanj.
priporoča
aluminijev hydrat, aluminijev sulfat, glinozem, galun. Telefon: 351. - - Brzojavi: Kemična Moste — Ljubljana.
Trgovina s klobuki In perilom
G. ČADEŽ,
Mestni trg.
Galanterija, pletenine
I. KORENČAN Mestni trg št 20 in reklamni paviljon H — 263.
Papirna in galanterijska trgovina
IVAN GAJŠEK,
Sv. Petra cesta 2.
Modna trgovina
FRAN EGER Sv. Petra cesta 2.
Modna In Iportna trgovina
P. MAGDIČ Šelenburgova ul. in Aleksandrova cesta telef. št. 438.
pleskarji in slikarji
JOSIP JUO,
Rimska cesta 16.
Vulkanlslranja gumija
PETER ŠKAFAR,
Rimska cesta št 11.
Trgovina • poljskimi pridatki
PATERNOST <&REMlC,
Rimska cesta 2.
Trgovina i lalasnlno
ERJAVCiSTURK *pri zlati lopati«,
Valvazorjev trg 7.
Papir In galantarlja
IVAN BAHOVEC,
Sv. Jakoba trg 7.
Trgovina i urami, slatom In srabrom.
IVAN PAKIŽ,
Stari trg 20.
Špecerijska In delikatesna trgovina
J. FON,
Stari trg 6.
Konfekcijska trgovina n demo.
gospod«, dečke In deklice
FRAN LUKIČ Ljubljana, pred Škofijo 19.
A.SCHUMI
damska konfekcija * samo na debelo.
LJUBLJANA, Mtie St. 8.
Galanterija, drobnarija, papir in pletarski izdelki na debelo-Jurjevo, Ilirija, Cipulin-krema
po tovarniških cenah.
Baloh in Rosina
MARIBOR, Grajski trg i«. 3.
j. KORENČAN
Galanterija, pletenine
MESTNI TRG ŠTEV. 20.
in razstavni paviljon H, Stev. 263.
Josip Vidmar
tovarna teikov in solnčnikov Ljubljana pred Škofijo.
Unlilia ■nlnrm dvokoles, otroških vozičkov,. ICIIM idlUya šivalnih in različnih strojev, pnevmatike in vsakovrstnih delov. i. Bajtel, Ljubljana, Stari trg 28. Sprejemajo se v popolno popravo, za emajliranje z ognjem In ponikljanje: dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji 111 deli. Mehanična delavnica: Karlovška cesta 4.
if
VB3BEK1 ijEvj jSi66 tovarna dvokoles in 11 KIPUIS** otroških vozičkov..
LJUBLJAKA. Karlovška cesla lev. 4, Zvonarska ulita št.
Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.