Leto V.
Szombathely, majus 19. 1918.
Štev. 20.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin na leto je vsakomi na njegov naslov 8 K. Sküpno od deset več   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   6 K.
Naročniki k Novinam brezplačno dobijo vsaki mesec „Marijin List“ I na konci leta „Kalendar Srca Jezušovoga.“
Cena ednoga drobca je doma 10 filerov.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
pleb, v Dolencih, NAGYDOLÁNY, Vasmegye.
K tomi se more pošilati naročnina i vsi dopisi, ne pa v tiskarno ali v Črenšovce.
Lastnik i izdajatel Novin i Marijinoga Lista je Klekl Jožef vp. pleb. v Črensovcih, Cserföld, Zalamegye.
Risalska nedela.
Či štoj lübi mene, reč mojo bode zdržavao.	Jan. XIV.
Kristuš je v nebesa stopo, apoštolje so pa šli v Jeruzalem, da bi čakali prišestje Düha Svetoga. Vküp so ostali i so Boga molili. Na deveti den — na risalsko nedelo — so znovič vsi vküp bili vu ednom mesti. Teda je na ednok nastanolo velko šümenje, kak kda velki veter piše i je napunilo celo hišo, kde so sedeli. I so se skazali njim razdeljeni jeziki, liki ogenj i je spadno na vsakoga med njimi. I vsi so se napunili s Dühom svetim i začnoli so gučati po razločnih jezikah, kak je njim sv. Düh dao gučati.
Spunilo se je obečanje Kristušovo. Prišo je Düh „pravice“, Düh „lübeznosti“, Düh „novorojenja“. I vsi so se napunili s Dühom. Düh sveti je nje navčio na vse, ka so od Jezuša čüli, vužgo je vu njih ogenj lübeznosti, velke dare je njim dao, posebno dar jezikov. Po razločnih jezikah so gučali, eden ovoga so razumeli i drügi so je tüdi razumeli. Greh, gizdost je razločila lüdi na jezike, Düh pravice je nihao razločne jezike, nego včino je, da so se lüdje po razločnih jezikah eden ovoga razumeli.
Düh sveti je apoštolom vse podelio, ka je njim potrebno bilo. Včio je nje, — apoštol more vučeni biti, da de znao pred prostimi i vučenimi Kristuša glasiti. Dao je njim vu srce lübezen do lüdih, — apoštol brezi lübežni bi ne vzeo na sebe bremen lüdi včiti. Lübezen do lüdih je nje gnala, liki veter, da med jezero pa jezero nevarščinami so lüdi h Kristuši spravlali. Düh sveti je njim vse dao, ka je potrebno bilo na to velko delo, najobprvim dar jezikov. Apoštolje so po celom sveti razodišli. Ka bi njim vse valalo, či bi je lüdje ne razmeli?
Düh sveti je vse jezike posveto, po njih zove lüdi h Kristuši. Vera, kak apoštol pravi, pride po vühah, da se čüje. Kak bi pa čüli, či bi njim ne predgali. Kristušov navuk se po vseh jezikah predga. Maticerkev vse jezike poštüje. Pravico spozna vsakšega jezika i naroda: pred njov je sloven, nemec ali francoz vednaki. Lüdje so začnoli, da eden ali drügi jezik zametavajo ali da tühinski jezik prisiljavajo na človeka, da bi materinski jezik zatajo. Na naravnoj i cerkvenoj pravici stojimo, da naš materin jezik branimo i ga poštüjemo i ga za lepšega držimo od vsega drügoga dela na sveti. Po njem je mati k nam gučala. Po njem nas maticerkev vči. Materin jezik je sveti.
Kak smo čüli, apoštolje so bili napunjeni s Dühom svetim. Dveri so gor odprli, štere so bile zapreta za volo bojazni od židovov i naprej je stopo sv. Peter. On, ki se je vu poposkom dvori bojao edne slüžbenice i zatajo Kristuša, zdaj je pred velkim narodom začno gučati od Kristuša, koga so židovje kakši 50 dnih na križ pribili. „Čüjte reči:	Nazarenskoga Jezuša,
moža, od koga je Bog svedočo s čudami i z znamenjami, ste morili, koga je Bog obüdo. . . On je na nas vlejo Düha svetoga, kak zdaj vidite i čüjete. Židovje so pitali, ka so čineči. Peter je njim pravo: Delajte pokoro i se dajte okrstiti vu imeni Jezušovom na odpüščenje grehov i zadobite dar Düha svetoga. I dalo se je okrstiti tri jezero lüdih.“
I zdaj vas pitam: Ste vi že dobili Düha svetoga? Dobili ste naj obprvim vu krsti. Botra je mesto vas pravila, da odpovete vragi, vsem njegovim pompam i gizdostjam. I po krsti ste dobili miloščo i dare Düha svetoga i vu drügih svestvah, vu molitvah, vu bla-
goslovah. Dale pitam. Ste vi ob držali krstno obljübo? Ali pa pridete vu cerkev Boga molit, po tistom pa hüdomi dühi slüžite? Sveti Augustin pita: ka iščeš ti pri pompah, pri gizdoštjah vrajžih, šterim si odpovedo?
Prosite Düha svetoga, naj se i na vas razleje. On je kral risalski, naj on kralüje vu vaših srcah, či ste pa grehšniki i Düh sveti ne more k vam priti, — spomnite se reči Petra: Delajte pokoro.
Bojna.
6. máj. Ukrajna se je zavezala, da do 1. julija najmenje eden milijon ton silja pošlje centralnim deželam. Rada je ne bila vu položaji, da bi spunila, ka je obečala. Sami sme se mogli trüditi, da si zagvüšamo obečano silje. Prebivalstvo je to za lagoje vzelo, to je zrok, da so se proti nam obrnoli. Vu hiši vojaškoga ministra so celo spravišča meli, kde se je pogučalo, da morijo vse nemške častnike, s vojakami si te že lehko denejo. Med takšimi okolnostmi smo mogli hitro delati, krivce neškodljive včiniti. Zato so bila postavlena vojaška sodišča.
Angluški ministerski predsednik Lloyd George je hodo na zahodnom bojišči. Generali so njemi pravili. Či šče nemec postor — zemljo — zadobili, drago more plačati. Vu toj ofenzivi se vsikdar da zemlja küpiti, či se doli plača cena, nego stroški za nemca so veliki i vsikdar rasejo. Nemci bodejo obžalüvali, da so ofenzivo začnoli, či njim je že ne žalo. Eden del američke armade je že tam, ešče več čakamo te mesec; francozi, ki so je vidili vu bitji, pravijo, da so američke čete prve vrsti, pune navdušenosti. — Bivši car je bio do zdaj v Tobolski. Pavri so šteli njemi pomočti, da bi
2
NOVINE
1918. majus 19.
pobegno, zato je ruska vlada cara dala odpeljati v Jekaterinburg. Od careviča se ne spomina vu glasi. — Američki minister mornarski je izjavo, da či ne bode zadosta možov 21—42 let, bodejo brali do 50 let. — Finska bela garda je že samo 20 km. daleč od Petrograda. — Kavkaška republika, eden del indašnje Rusije je bojno napovedala z novič Törkom. — Wekerle je imenüvani za vogrskoga ministerskoga predsednika. Kral žele, da se volilna prava razprestre i da vu onom mišlenji, kak je vu pismi 28. aprila 1917 popisano. Wekerle je dobo pravico, či nači ne bode šlo, da razpüsti deželno spravišče i novo postavlanje poslancov razpiše. Vu političnih krogah vse vre, samo Tisova delavna stranka je tiho, ona tak pravi, da vse po njenoj voli ide. Oni so bili že od začétka mao na stališči, da se volilna prava vküp potegne i tak so se tüdi s Wekerlejom pogodili.
7. maj. Rumunska mirovna pogodba je podpisana. — Na volilnoj reformi so se te čas pogajali, da so jo na menše spravili. Smo i mi pisali 13. jan. toga leta od volilne prave. Volilec de, ki je zvršo 4 razrede ljüdske šole, — zdaj želejo, da de mogo magjarski znati. Od krala je obečano bilo, da vsi, ki majo Karlov križec, bodo meli votum, zdaj jih eden del v kraj spadne. Wekerle se hvali, da več magjarov proti drügimi narodami dobi pravico postavlati poslanike, da proti drügim narodom število magjarskih volilcov raste. Vladna 48 ustavna stranka se raznok češe, polojno je kre Wekerleja, polojno pa proti njemi. Na drügom kraji je pa Tisa i za njim velka stranka.
8. maj. Na Taljanskom fronti topovski boji. Nemci čakajo vsako vöro, da angluši spraznijo fronto pri Yperni. Poleg rumunske mirovne pogodbe Austrija dobi na južno od Černovica 600 kvadrat kilometrov, vogrska 5000 kvadrat kilometrov, z vekšega brežno mesto. Ka se tiče bojne odškodnine, vu prvom redi se morejo kvari  v Erdélyi včinjeni nadomestiti. — Velki župan železne županije dr. Ostffy Lajoš je doli zahvalo, ar on k onim sliši, ki ne bodejo Wekerlejovo vlado podpirali. Tak je i doli zahvalo saladski velki župan Bosnyak Geza.
10. maj. Topovski boji na Kemmeli Sovražniki so napadali. Topovski boji pri Yperni. Nemci so dosta topov i čet vküp potegnoli na zahodnom bojišči. Angluška mornarica je znovič napadala pristanišče Ostende. Angluši javijo, da so ob vhodi vu pristanišče staro ladjo
potopili i tak zaprli pot ladjam. — Vu rumunskoj mirovnoj pogodbi je vogrska država več rumunskoga ozemlja dobila, kak Austrija. Austrijski časniki agitirajo, da doblena zemlja celoj monarkiji sliši, zato pa koma naj sliši, monarkija more odločiti. Obsedena rumunska zemlja i na dalje obsedena ostane.
11. maj. Na zahodnom bojišči topovski boji, napadi pešakov.
Risalšček. Risali.
V risalščeki je dobro tisto roso brati, štera od zavcov pet v kraj kaplje, pravijo v Soboti. Za koj je dobro? sam pito. Za vse potrebočo. Kak ti, sam dalje pito. Za pljüča, je bio odgovor. Dalje sam ne pito.
Rakičanski gospodski ertar je preveč rano vögnao na risalsko nedelo. Vsaki se boji ešče i zdaj, da bi risalski sopi bio. Ki dugo spi, onomi okoli okna kroplive speletejo.
Či risalski tjeden sever piše, dosta bo hajdine, prosa, pravijo kre Müre. V Dolenci na risalsko nedelo na roso želejo sever. Či ne piše veter ali pa preveč po mali, na risalsko nedelo vgojdno ogenj naložijo, na dimi vidijo, kde ta piše.
Moj sosid je čüo, da najboljše vrastvo proti podganom je, na risalsko nedelo pred suncom trikrat vrezati travo — nego nagi —, pod streho jo djati. Te, prej, ne bode več podgani. Koso si je naleko. Kda se je zorilo, je gori stano, trikrat je vrezo, šo je na pod, potisno pod lato. Nego nika je ne valalo.
Okoli risalov so inda sveta, prej, compernice hodile. Zato so na risalsko soboto na dveri ščipek devali, da bi comprnice ne mogle priti vu dvor i v štalo. Več mestah pojbje z bičami pokajo, da compernice v kraj držijo. To že več nišče ne verje, nego staro navado obdržimo na veselje, da smo se risalskih svetkov včakali.
Inda sveta je dosta guča bilo od compernic, kak se prej, dönok more napraviti na compernico. Pa so lagoje bile. V Adrijanci je bio eden gosponek, malo se je napio. Domo je šo i je na poti naišeo compernice. Beštije pa vse je njim gučo. So ga pograbile i v Čaren log odnesle. Drügi den večer je domo prišeo, vse blaten i brlizgani.
Dragi moj Ivan!
Že sam ti od vüzma mao ne piso. Ne mam papira. Pa ti dosta novoga tüdi ne vem pisati. Po dugoj suhoči
smo na križov den lepi dež dobili. Pri nas krave rekvirirajo. Glasi se čüjejo, da znovič bodo rekvirirali silje pa što zna, ka ešče več. Vse se tak po tihoma pripravlja. Teličke pali ne smemo odavati. Pa je to kriva odredba. Či je štoj pred bojnov, kda je vse obilno bilo i vsaki paver je meo starino, ne mogo krmiti od 3 falatov več, kak more zdaj krmiti 5 falatov, posebno teoce. Njim je potreben obrok. Toga pa ne ga. Skrivoma küpüjejo po 3 — 4 koronah. Pa je to ne zgüba za siromaka? Nego ne ga pomoči. Nit se tüdi tam trga, kde je tenša, kde je kusta, tam se ne vtrgne.
Vse nas mantra. Ne čüdo, da so lüdje tüdi tak čemerasti. Inda sveta po našem borovjej je nišče ne gnao krave na štrikaj, zdaj že eden pa drügi to žele. Stare poti eden ovomi stavlajo. Svet se vküper vleče, ne ma smilenosti. Jaj, onomi, ki kaj da delati, ogülili bi ga. Ne samo pri nas je tak, po celom sveti se tak godi. Ka bi komi poštenje skazali, ali nad njim smilenje meli ali da bi eden ovoga razmili, — to je bojna že davno požrla. Bojna je zadüsila ljüdnost, štera iz düha i düše shaja, bojna je med ljüdi samo nevoščenost prinesla. Liki države eden ovo ščejo podjarmiti, tak se je ta misel i na lüdi prek zgrabila. Ne zagovarjam jas nikoga za volo njegovih čemerov, nego razmim i njemi odpüstim.
Na dale ta bojna je prinesla med ljüdi grdo navado, da eden ovomi nepodpisana pisma pošilajo. Vse na njega zmečejo. Ništeri bi ešče to želeli, da bi naše Novine drügo ne prinesle, kak samo kakše spake.
Novine! Je li zdaj so male postanole? Nego jas tüdi tak morem delati, kak čeden človek, ki te čas špara, dokeč ma. Kda že ne ma, te se že zaman vküp vleče. Ka pa či ešče hüjši časi pridejo, — pa bi te Novine stavili? To ga ne de. Ne sme biti. Ne pišem jas to, da bi koga kaj proso, Novine na svoje noge ščem postaviti, naj same sebe gori držijo.
Dragi Ivan! Jas sam tebi šteo pozdrav poslati na risalske svetke, — pa koma sam zavdaro. Človeki ležeše postane, či se komi kaj potoži.
Zdaj pa z Bogom ostani. Piši mi, kak ti kaj ide.
Dom i svet — Glási.
Na znanje. Kalendare l. 1918. je Balkanjijova tiskarna vsem odposlala, vojakom tüdi. Ki jih je ne dobo, naj se hitro glasi za nje pri Balkanji Ernesti v D. Lendavi — Alsólendva,
1918. majus 19.
NOVINE
3
Zalam. Tü se dobijo küpiti po 1 K. Vredništvo „Novin“ tüdi pošlje za 1 korono. Marijini listi letos samo ednok prido sküpno v takšoj velikoči, kak to ta nezgovorna dragoča dopüsti.
Romanje v Veržej. Na naprejoznanjeni svetek Marije, matere dobroga tanača je tüdi to leto na stotine pobožnoga lüdstva priomalo. Mnogi Marijini častilci so občüdovanja in pohvale vredni. Nje ne prestraši nikaj, njim je vse edno, če je lepo ali božno vreme, če majo ali nemajo lepe poti, če je daleč ali blizi, ar znajo, ka Marija bogato poplača vse njüve trüde. Tega občüdovanja in te pohvale so pa vredni posebno naši vogrski Slovenci. Skoro bi lahko pravo, ka, čem dale so, tem raje in tem večkrat priromajo k Materi dobroga tanača. Brezdvomno vleče naše ljüdstvo v Veržej lepa božja slüžba, lepo petje, lepota kapelice in še znabiti, kaj drügo, nego pred vsem je vleče Marijina dobrota. Komaj je ta mala kapelica 8. sept. l. 1913. od visokočast. knezopüšpeka lavant. bila posvečena v čast Mariji, materi dobroga tanača, je postala cil romanja našega pobožnoga lüdstva. Vsaki romar zna in čüti, ka je ne zaman bodo k Materi dobroga tanača.
Vu somobotelskom seminišči se šolsko leto zapre slednje dni t. meseca, potem klerike domo püstijo. Poposko posvečüvanje bode vu stolnoj cerkvi 13. junija zajütra ob 8. vöri.
20 maja se bo v salezijanskom zavodi v Veržeji slovesno obhajao svetek Marije Pomočnice Kristjanov.
„Hvaljen Jezus !“ je popolnoma dobro in se dobi ravno telko (50 dni) odpüstkov, kak za drügim pozdravom. Zdovoljenjom sv. Očo 16. nov. 1917.
Tisa je pohvalo katoličanske pope, posebno onoga jezuita, s kem se je vsikdar srečo vu strelnih jarkah.
Na misijone so dali protestantje vu Zdrüženih državah, vu Angliji 231 milijon koron. Na katoliške misijone komaj pride vküper kakši 2—3 milijon koron. Največ mestih, nönč ne vejo, ka je to, da na misijone dare pobirajo. To se pobira na preobrnenje poganov.
Bodo črevlji. Odredba je prišla, či te že bodo ali ne bodo. Vlada vse leder pod zapor vzeme. Črevlje, cipele samo na nakaznico dobimo. Nego to je pitanje, či dobimo nakaznico, cedalo, posebno mi po vesnicah. Dokeč k nam pride, črevlji minejo i samo papir mo v rokaj stiskavali, či ga kjer dobimo. Poleg odredbe cena fabrične obüteli, leseni poplat, 20 — 33 k, obütel za delavce, vse z ledra 54—66 k. Obütel
za moške, teleči, box, ševro leder cvekano 68 k, šivano 77 kor. Obütel pri mojstrah: Šivano, vse z ledra 140 k, cvekano vse z ledra 120 k. Obütel na skladišči cvekano, 95 k. Črevlji 120—150 k. Počivavanje i poplat 38—46 k. Pri detinskoj obüteli 25 — 38 k. Poplat 10—14 k. Peta 4 k. Popravlanje poplatov 2.50 — 3.50 k. Kapli 10 k. Pri deci 6 50—8 kor.
Tele s šestimi nogami se je skotilo v Vančavesi (tišinska fara.) pri Šoštarec Jožefi. Kda so mi te glas poslali, 10 maja, tele je že vu štrtom tjedni i zdravo raste. Peta i šesta noga je malo kračiša od ovih štiraj, ali pajžle ma na vsakšoj štiri. Čüdno.
Toča je bila 11. maja v Šalovci, Domašavci, na Krplivniki. Kvar včinila na drevji, vu žiti i vu grabi. Žito je bogato zraslo, že začnolo cvesti.
Mešo za mir je odredo rimski papa na Petrovo po celom sveti.
Pri mlatitvi se pod zapor vzeme pov. Niha se gospodari na domačo i gospodarsko potrebočo, kak ti semen, konvencija i. t. d. Vüpajo se, da letos de boljše, do zdaj je mogla vogrska dežela armado hraniti i austrijcom tüdi kaj dati, zdaj pa pride na pomoč ukrajinsko i rumunsko silje. Te že či pride, ali ne, pogodba je tak napravlena. I letos de slobodne küpiti, nego samo od Vojnoga Pova i samo vu vesi.
Rekvizicija živine. Prostni lüdje pravijo, da, od koj se guči, vse pride. I k nam je prišla rekvizicija živine. Kda bi cena živine od ministra menša odredjena bila, kak je dnevna cena, v več mestih so kmeti odločili, tak i v Somboteli, da nadomestijo ono, ka je razločka med odredjenov i dnevnov cenov. Tak vsaki kmet za vsako živino da 40 koron, za živino od ednoga leta do drügoga 20 koron. Čedno je; zakaj bi samo eden zgübo, drügi bi si pa vu roke smehao?
Gumijov cecek se dobi vu apotekah za 60 filerov — na krsten list.
Največ mleka ma krava, kda tretjo tele skoti, s 6. ali 7. teletom pa doli jemlje. Vu prvom tjedni je mleko ne za človečo rabo.
Doma žeifo napraviti. 1 kg maščave, 1½ kg lügovoga praha, malo smole, 3½ litra vode i edna puna prgišča soli se 7 vör po mali i vednako küha. Gotovo žeifo siplemo na kišto, štera je v več mestih prevrtana i s mokrov cotov pokrita. Kda se žeifa küha, se pene morejo doli grabiti.
Na omodah v kraj z ledrom pred očami. To je lagoja navada. Prej, da se
konji ne bodo bojali. Siromaškomi konji je velka nevola, da samo pred sebe gleda. Vkraj s tem ledrom, dobro bode za poplat.
Griža teocov. Ne ščejo cecati, nika ne jejo. Ka od njih ide, je vodeno, ne prekühano mleko i preveč vunja. Domače vrastvo ne pomaga, živinozdravnika trbe zvati. Edno je, ka lehko včinite sami, da vam griža z štale mine i drügi teoci ne dobijo, očistite pod, obelite steno, ešče jasli močno zriblite.
Muzika na vse kraje. V ednom mesti so se dekle vu vojaški gvant oblekle i s bajonetom so vu krčmo prišle i sem-tam se mlatile. Po drügih krajinah je prepovedani ples. Ve pa je bojna.
Dari. Od Nedele več jih je dalo na podporo Novin 10 K.
Hanc Štefana žena z Črensovec na podporo Marijinoga lista 5 k, na misijone 5 k. dala.
Vdobljeni so penezi: Toplak Janoš 6 k. Kolenko Janoš 10 K. Schadl Jožef 6 k. Mesarič Števan 4 k. Joh. Luttmann 4 k.
Brezplačno za dar zlato vöro i drügo vredno delo dobiti je takši dobiček, šteroga vsaki čtevec lehko zadobi či pri Suttner H. Laibach 386 Nr. med küpce stopi, ka je preveč lehko, ár firma ma fabriko vör na Švicarskom, zato so pa njene cene zvünredno fal. Što dobro vöro i s ednov potjov vreden dar šče meti, naj küpi pri firmi Suttner H. Laibach 945. ali pa naj prosi brezplačno lepi cenik.
Nove cene! Gotovo je, da ni nobenoga izdelka, kateri se od izbruha vojne ne bi najmanje za trikrat podražil, a tim prijetnejše, ako se izdelovatelj tako priljubljenih in skozi desetletij za mnogo ljudi nepogrešljivih preparatov odloči za samo tako malo spremenje cene, katere komaj krijejo zvišane poštne stroške, surevine, plačilo dela in pakovanja. Ti preparati se torej izdeljujejo takorekoč samo zato, da stotine odjemalcev istih ne progrešajo. To velja za širno znane Fellerjeve Elsa izdelke in sicer za priljubljeni Fellerjev fluid z znamko „Elsafluid“ kateri olajša vsako bol in se more dobiti sedaj 6 dvojnatih ali 3 špecijalni steklenici za kor. 14·32 franko, 12 dvojnatih ali 4 špecijalne steklenice za kor. 27·32 franko, med tem ko se dobi od želodec okrepčujočih in ljagodno odvajajočih Fellerjevih rabarbara krogljic z znamko „Elsakrogljice“ 1 zavitek za kor. 7·37 franko ali 2 zavitka za kor. 13·47 franko. — Elsa pomada da obraz in varstvo kože (močnejše vrste) stane sedaj kor. 4·50, tanochina pomada za povspešenje rast las (močnejše vrste) kor. 4·50, usipalni prašek kot dodatek kor. 1·—, Fellerjevo lilijno milo, boraksovo milo in še dragi Elsa preparati se radi prilože po današnji ceni, dokler je še zaloga. Pri danasnjih razmerah na poštah svetujemo naročilo natančno nasloviti sledeče: E. V. Feller, lekarnar v Stubici Centrala štev 146 (Hrvatsko). Cene, katere so navedene v raznih tiskovinah še od preje, sedaj niso več veljavne.
4
NOVINE
1918. majus 19.
Breskvi.
Spisao: Gorski.
Na drügi den komaj se zorilo, Slivnjekova Meca že puno drevenko breskv proti vároši nese. Na kraji váraša stoji i čáka dosta gospodskih žensk. Tak vö vidijo, kak doma vu vesi židovka. . . Gda Méco zavárajo, proti njoj bežijo i pitajo: ka nosite?
Breskvi!
Počen dáte?
Meci te na pamet spádne, ka si ne premislila ceno. . . ne ve, ka keliko naj prosi. Brezi premisli právi záto: edna eden krajcar. Gospa edna na ovo pogledne i vse naednok kričijo: seksar edna?
Ne! krajcar, pravi Méca.
Ta naj bole glasna gospá právi: jas vam vse dol küpim. . . Ta drüga čemerno právi, jas vam dam 2 krajcara za edno. Jas tri, jas štiri, jas deset kričijo porédi i čemerno glédajo na ono, štera je deset obečala. Méca je takše kaj nigdar ne vidila, samo stoji, pa samo ednok čüti ka pétdesetko má v roki za breskvi. . . Méca pozábi na črevlje i na vse drügo, hitro domo beži, naj na drügi den pa na odajo nese doma niháne breskvi.
Drügi den Méca že rano vu várasi na trgi (pláci) z breskvmi küči. Na trg je nesla i ne odála na poti, ar je zvedila, ka na trgi se vse bolše odá. — Méca je ne dugo küčala na trgi. Njene breskve so najlepše bile, hitro so njoj küpili. Dobila za edno 15 krajcarov.
Méca gori stane, naj küpüvat ide Vaneki črevlje. . . Te pride redar (policaj) i pita: ka ste odávali?
Breskvi, právi Meca, sam si nigdár ne mislila, ka varašanci teliko penez majo, ka za edno breskev 15 krajcarov dájo.
Ka? právi redar. Vi ste ceno gori gnali, vi bodete kaštigani. Hodte z menom k okrajnomi poglavári.
Z Mécov se vrti celi svet. Takši špot! Ne valá niti prošnja, niti molba, redar pela Méco na sodišče. Sodnik ne razmi slovenski, ne razmi, ka Méca guči, ka je ne ona prosila 15 krajcarov za edno breskev, nego židovke so na teliko gori gnale, naj one spolovijo. Meco osodijo. Sodnik vöpove: poldnéva bodeš zaprta. Méca to nikaj ne razmi, zapréjo, jo. . . vu vozi sedi . . . pa ránč to ne ve, zakaj i kak dugo . . . Redár pa zadovolno govori sam sebi: sam pokázao toj tótskoj ženi . . . pa mislim on tüdi te materski jezik ma. Ešče je ne bilo poldne, so jo püstili, gda bi joj ne trbelo jesti dati, ár sami ne majo.
Meca potom ide k čižmari i küpila Vaneki črevlje. Vanek je črevlje dugo noso, ali Meca je več nigdar ne nesla vu váraš breskvi. Na drügo leto pridejo varašanci k njoj domo po breskvi i ešče bole plačajo, kak prvlé.
Konec.
Rešimo si vlase
da nam popolnoma ne odido. Mnogo okolščin zroküje, ka nam vlasje pred časem odido, osivijo, slabo rastojo, ka plešljivi gratamo, sa nam vlasje terejo. Zrok je to tüdi, ka se koža naglavi čisto ne drži, se gosto setkani, zrak skoz ne püščaješi klobüki nosijo, nadale vlasne igle, žganje i farbanje vlasi. Potom postanejo vlasje lomljivi, püsti, hitro oserijo, izkapljejo i ne doraščajo zadostno. Nadomesti se pa to z Fellerovov Tannochina pomadov za vlase, štere jakost potrdi vnogo jezero zahvalnih pisem. Vlasje mladih let dorastéjo po njej, püste vlesé mehči, svetli, da se dajo lepo česati. Vnogim gospam so zrasli po njej bujni lasje, gospodje so preplečili plešo, starci pa oserelost. Lonček I. Št. 3 K močnejše kakovosti II. št. 4 K 50 fill. Za negovanje brk (mustačov, bajusi) piporačamo Fellerova mazalo za brke. Lonček 1 K. 80 f. Fellerova sredstva za negovanje lási so po denešnjem stališči znanosti neobhodno potrebna za vse, ki si ščejo ohraniti najlepšo naravno diko i jo negovati. Naročajo se jedino pri lekarniki E. V. Feller, Stubica Centrale 146. Horv. Poštnina i pakivanje po sebim 2 K 30 fill.
Tei preparati so sestavljeni po znanstvenih načelah so od takših pomad i past več vredni, kakše ponüjajo nelekarniki.
Neuničljivo
je kolesje Suttnerjevih ur, kajti sestavljeno je le iz najbolšega materijala najskrbneje. Dobra Suttnerjeva ura traja pri veščem ravnanju z njo dalje nego tri navidezno „cene” bazarske ure.
410. Št. Nikel anker Roskopf vöra 500. „Roskopf vöra s kazalcom sek. minut 513.  Tula nikel vöra, dvoje pokrivalo 114.    Duble zlati lanc na šinjek 1546.   Lederna narokvica s srebrnov vörov 330.   Duble zlati privesek
468.   Duble zlati privesek da se odpreti
25.   Križ na zlatom srebri
463.   Duble zlati križ
1575.   14 kar. zlate zavühnice
1212.   Srebrni prstanek s lepim kamlom 188.   14 kar. zlati prstanek
188.	On isti iz novoga zlata
989.   Srebrni privesek, žmeten
600.   Radium žepna vera vnoči sveti 1544.   Narokvica, poleg mode.
Za volo bojne i nje posledice pred tiskom toga glasila je ne mogoče bilo točne cene odločiti. Ki se interesirajo, se cena vu pismi naznani.
Razposiljatev
po povzetju ali naprej-pošiljatvi denarja. Za kar ne dopade, premeniti je dopüščeno.
Tisoce
ure za gospode in dame, verizic, prstanov, predmetov za kinč iz zlata in srebra dobite v bogato ilustriranem krasnom ceniku, ki se pošilja zastonj in franko, krščanske svetovne razposiljalnice
H. Suttner
samo
v
Ljubljani
Štev. 945.
Firma nima nobene filijalke. — Lastna fabrika ur v Švici Svetovno znana vsled dobave najnatančnejših ur.
6
škatül
cena brezi poštnine 7 kor.      37 fil.
Pri potrebnom i cenjenom deli od cene se ne pita. Nego dvakrat vekša je radost, či štero potrebno i vredno blago s ednov potjov i fal lehko si spravimo i to je pri küpčiji žalodec okrepčajočih, po mali poganjajočih, prekühanje regulirajočih Fellerovih Rebarbara
„Elsa-pilul“
Na pomoč so nam:
či ne mamo teka, či naj sklezen peče, či krč mamo vu žalodci, či za volo bolezni vu žalodci nas glava boli, či za volo božnoga prekühanja
bojaznost čütimo, či vu žalodci tišči nas hrana čl moremo vömetati, čl za volo žmetnoga stolca smo odnemogli i smo vt-
ragtjivi
či je naš stolec ne vu redi, či nerednost prekühanja nas lagoje vole včini, či smo božno skühano hrano vživali, či smo ne mogli meso zgrizti,
čl smo božno zgriženo hrano požrli,
či smo preveč dosta i preveč hitro jeli, s rečjov, či poleg kakšega zroka smo stekom, s prekühanjom i s spremembov ne zadovoljni. Po reguliranji spremembe materij krv čistijo i odstranijo nepotrebno doli sedanje tučave. Celo so neškodljive, gotovoga vspeha, ne navadimo se jih i ojačijo žalodec. Za volo toga so več vredne, kak one poganjajoče sredstva, štera oslabijo človeka, dražijo ga i so škodljiva. 6 škatül pravih Elsa pilul 7 K 37 fil, 12 škatül samo 13 K 47 fil.
Što te že davno skušane, neobhodno potrebne sredstva vu pravoj kakoršnosti šče si spraviti, naj je naroči i naslovi
Lekarnar V. Eugen Feller Stubica Centrala 146. Žup. Zagreb.
Naši čitatelje se najboljše branijo
proti menje vredno mi imitiranomi blagi, či pri küpčiji bol vtihšajočega Fellerovoga „Elsafluida“ vsikdar pazijo na „Fellerovo“ ime i na znamenje „Elsa“. S temi rečmi ne ščemo reklam delati tomi davno sprobanomi sredstvi. Što ga ešče ne pozna, naj pita doktora, kak to pomaga pri posledbah prepiha, mraza i mokroče
Pri bolah reumaticnih i protinskih
i pri drügoj nerednosti zdravja. 12 malih ali 6 duplinskih ali 2 specijal glaša brezi poštnine 14 K. 32 fil., 36 malih ali 18 duplinskih ali 6 specijelnih glašov brezi poštnine 39 K 32 fil. vu pravoj kakoršnosti pri lekarneri V Eugen Feller Stubica, Centrale 146. Žup Zagreb.
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda gyorssajtóján, Szombathelyen.