Štev. 194.	V	hjubljani,	v	četrtek,	27. avgusta 1042-XX.	I^eto	VII
Izlcljačna pooblaščenka u oglaševanje Italijanskega tu tujega | Uredništvo m apraiai Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Conceaaionaria esclnslva per la pubblldtd dl provenienia ttallana izvora: Uniona PnbblidtA Itaiiana 8. A_ Milana	=	ttedazione.	Amininistrazione:	Kopitarjeva k Lnbiana. =	ed	eatera:	Uniona	PubblicitA	ttallana	8	A.	Milana
Prezzo ■ Cern Ur 0.50
SpedMone In abbonameni« aartaft
Poštnina plačana v gotovini
Rinnovata attivita delle artiglierie e dell’aviazione
Velivoli rnglesi attaccanti distrutti Vano tentativo nemico di attacco contro un nostro convogiio
D Quartier Generale delle Forze Armate co-fflunica in data di 26 agosto 1942-XX il seguente bollettino di guerra n. 821:
Sul fronte egiziano piu frequenti tiri delle artiglierie ed aumentata attivita dell’aviazione: Due velivoli venivano abbattuti in combattimento dalla caccia tedesca, un terzo risulta distrutto dalle artiglierie contraeree di Tobruk durante una incursione. Catturati altri cinque aviatori di un apparecchio nemico fatto precipitare nei pressi di Sollum.
Un nostro sommergibile non e rientrato alla base: Le iamiglie dei componenti l’equipaggio sono State iniormate.
Nel Mediterraneo, cacciatori germanici hanno 'PP^žnato combattimento contro una iormazione bombardieri inglesi che tentava 1'attacco ad un nostro convogiio in navigazione, costringendo nemico a sganciare le bombe lontano dalle navij un »Beaulighter« colpito, si inabissava in mare.
Obnovljeno delovanje topništva in letalstva
Neuspešen napadalni poskus na skupino ladij
Na egiptski fronti oživljeno delovanje topništva in ojačena delavnost letalstva. Nemški lovci so sestrelili dve letali v zračni bitki, tretje letalo >e sestrelilo protiletalsko topništvo iz Tobruka med sovražnim poletom. Ujetih je bilo pet drugih letal-®*v s sovražnega aparata, ki je bil sestreljen v "lizini Solluma.
Ena naša podmornica se ni vrnila na svoje oporišče. Svojci posadke so bili o tem obveščeni.
Na Sredozemskem morju so se nemški lovci spopadli z nekim oddelkom britanskih bombnikov, . 1 )e skušal napasti našo skupino ladij. Sovražnik le bil prisiljen odvreči svoj tovor bomb daleč od napadenih ladij. Med bojem je bilo eno letalo »Beaulighter« zadeto in je strmoglavilo v morje.
Nemci prodirajo po Kavkazu in proti Stalingradu
Planinske čete zavzele več gorskih prelazov — Stalingrad v plamenih — Pri Kalugi, Medini in Rževu
sovjetski napadi zavrnjeni
Hitlerjev glavni stan, 27. avgusta. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
Na Kavkazu so nemške planinske čete kljub čvrstemu sovjetskemu odporu zavzele več važnih gorskih prelazov.
Na prostoru zapadno od Stalingrada so bili Sovjeti v ogorčenih borbah vrženi nazaj proti vzhodu. Stalingrad, v katerem divjajo veliki požari, je bil od nemškega letalstva podnevi in ponoči bombardiran z eksplozivnimi in zažigalni-mi bombami. Na Volgi je bila ena tovorna ladja potopljena, tri poškodovane, ena petrolejska ladja pa zažgana.
Jugozapadno od Kaluge, severovzhodno od Medina in pri Rževu so Sovjeti nadaljevali s svojimi, od oklepnikov podpiranimi protinapadi brez ozira na izgube. Vsi sovjetski napadi pa so se zlomili na neomajni obrambni sili nemških čet. 85 sovražnih oklepnikov je bilo uničenih. Letalstvo je zadalo Sovjetom zlasti pri Rževu hude in krvave izgube.
Pred Leningradom se je izjalovilo več sovjetskih napadov, deloma v ogorčeni borbi moža proti možu.
V času od I. do 24. avgusta je izgubilo sovjetsko letalstvo 2.505 letal. Od tega jih je bilo sestreljenih v letalskih bojih 1.932, od protiletalskega topništva 307, po četah ali zaplenjeno 195, ostala pa so bila uničena na tleh. V istem času smo izgubili 140 lastnih letal.
Zaščitni oddelki vojne mornarice so potopili v Severnem morju 1 angleško podmornico.
V večernih urah dne 25. avgusta so preletela posamezna angleška letala zapadno nemško ozemlje in vrgla posamezne eksplozivne bombe.
V	borbi proti Angliji je bombardiralo nemško letalstvo podnevi in ponoči vojno važne naprave v srednji in vzhodni Angliji z eksplozivnimi in za-žigalnimi bombami.
Berlin, 27. avg. s. Med Donom, Volgo in na Kavkazu se vojaški nastopi razvijajo prav zadovoljivo. Nemške in zavezniške sile so povsod osvojile nova ozemlja, potem ko so strle in po-gazile sovjetski odpor. V pristojnih vojaških krogih poudarjajo, da je prav značilno, kako natančno po načrtu deluje nemško vrhovno poveljstvo, ki je dalo povelje za naskok na Stalingrad ter Sovjete pognalo še dalje proti vzhodu. Prvič se torej omenja, da so zdaj bitke tudi zahodno od mesta. To pomeni, da napadajo nemške čete Stalingrad tudi s te smeri. Vsi sovjetski posku-' si, da bi pritisnili proti levemu boku nemških sil, ki se bijejo zahodno in severozahodno od Stalingrada, so bedno propadli. Vsa zasluga gre italijanskim četam, ki so zavrnile celo vrsto sovjetskih napadov. Da je bitka za Stalingrad prišla v odločilno dobo, je razvidno tudi iz anglosaksonske propagande, ki pravi: »Položaj je zelo nejasen«. Kaj pomeni beseda »nejasen« v jeziku vojaških cenilcev onstran Rokava, je znano. Kadar potem položaj označujejo z besedo »zelo nejasen«, pomeni to, da je prav jasen in da se je treba pripraviti spet na slabo novico.
Berlin, 27. avgusta, s. List »Borsenzeitung« se obširno bavi z razvojem vojaških nastopov na južnem odseku vzhodnega bojišča ter med drugim pravi, da so stalni nemški uspehi hudo potlačili Anglijo, ki ceni Stalingrad kot srce Sovjetske zveze. Dogodki v poslednjih dneh so se razvili v ne-posrednjo grožnjo temu mestu, ki s svojo vojaško silo še vedno zaposluje Nemčijo. List nato objav-
Grof Ciano in von Ribbentrop v Budimpešti
V imenu italijanskega in nemškega naroda sta izrazila madžarskemu regentu sočutje ob izgubi njegovega sina podregenta Štefana
Budimpešta, 27. avg. s. Italijanski zunanji minister grof Ciano je včeraj ob 17. uri s svojim spremstvom prispel v Budimpešto in takoj odšel v veliko dvorano parlamenta, da bi izkazal poslednjo čast truplu madžarskega podregenta Štefana Horthyja.
Angleške skrbi zaradi nemškega približevanja
Stalingradu
Angleško časopisje ne prikriva stiske, v katero bi zašla ruska vojska,
če bi Nemci prispeli do Volge
Ženeva, 27, avg. s. Londonski dopisniki Svinskih listov poudarjajo vedno bolj naraščajoč n®njir med angleško javnostjo zaradi nemškega napredovanja proti Stalingradu, Dopisnik lista »La ■tribune de Lausanne« piše: »čeprav v britanski Prestolnici ne dvomijo v silne napore, s katerimi skušajo Rusi ustaviti nemško napredovanje in “drstiti svoj odpor na tej življensko važni točki, vendar morajo pripoznati, da je nemška ofenziva f^ro .Ingradu, ki se razvija iz smeri od juga in od zahoda istočasno, povzročila silno težko sanje. In ,v«like težave za branilce Volge. Če bodo emci pnšli do spodnjega teka reke Volge, in če .? j^asedh rečne in železniške proge, po kate-prihaja bakujski petrolej po Kaspiškem morju v sredisce Kusijg, bodo sovjetskemu gospodarstvu zadali najhujši udarec in hudo omajali ruski odpor, Angleški listi pa prinašajo tudi odmeve slabega razpoloženja, ki prevladuje v širokih britanskih in ruskih množicah. Vsi angleški dopisniki iz Moskve poudarjajo naglo poslabševanje položaja na vzhodnem bojišču. Dopisnik »Timesa« javlja, da je nemško napredovanje blizu Stalingrada postalo tako naglo, da morajo ruske ladijske sprevode po Volgi zaščititi s protiletalsko obrambo, kajti ta reka je od nemških čet oddaljena le še za deset
P°Ieta',E,° drug! strani pa isti list podčrtuje tudi izjavo, ki jo je pred nekaj dnevi razširil moskovski radio, ko je govoril o težavah, ki jih nem-,? Jjapredovanje utegne prinesti boljševiški vojski. Dopisnik »Daily Maila« pa opozarja angleško javno mnenje, naj ne bo preveč optimistično, kajti tudi v ruskih krogih si ne zakrivajo oči pred možnostjo hudega udarca, ki bi ga padec Stalingrada zadal vsej sovjetski obrambi. Končno so si v Londonu na jasnem, da utegnejo prihodnji tedni prinesti odločilne dogodke glede poteka bodoče voj-ne. Posebno značilen glas, objavljen v angleškem tisku, pa je članek Lady Showden v »Daily Sket-chu«, ki opozarja angleško javnost, da je čas za stvarno gledanje, nikakor pa ne za utapljanje v prazne blodnje. Člankarica trdi, da tisoči in tisoči Angležev še niso razumeli, da je danes Anglija zapletena v spopad, ki se ne da končati drugače, kakor z življenjem aji s smrtjo vsega naroda. Sicer pa je mnogo Angležev, ki so danes precej daleč od tega, da bi si belili glave zaradi trenutnih dogodkov. Člankarica celo pravd, da bi bilo dobro, če bi Nemci za šest mesecev zasedli britanske otoke, da bi potem Angleži znali razumeti vrednost svojega sedanjega stanja in občutili vse tegobe in strahote sedanje vojne.
Nemško letalstvo je igralo odločilno vlogo pri bojih ob izkrcanju Angležev pri Dieppu
Berlin, 27. avgusta. 6. General Qwade piše
* članku, objavljenem v »Deutsche Allgemeine Zeitung« o delovanju letalstva med bitko pri Diappeu. V začetku pravi člankar, da so Angleži s ponovnimi ogledniškimi poleti poskušali dobiti jasno sliko o ureditvi nemških obrambnih postojank ob vsej francoski obali, toda zakrin-kanost teh obrambnih točk, letalska obramba jp zračne zapore — to priznavajo tudi ujeti britanski častniki —• so povzročile, d« je sovražnik dobil le zelo pomanjkljive podatke. Med ,zkrcanjem pri Dieppeu je britansko letalstvo P?seg]o v boj z velikimi silami. Letalstvo naj o) že v prvih minutah svojega bojnega posega z bombami uničilo nemške obrambne naprave ?a tleh. Toda to se ni posrečilo, kajti mornari-®ko topništvo, topovi in oklepne utrdbe, strojniška gnezda in protiletalske baterije so takoj topile v akcijo in bruhale iz sebe ogenj brez ®zira na sovražnikov nastop. Sovražnikova letala so imela prednost v tem. da ob začetku lz.krceval nega nastopa nemškega letalstva se-v®da še ni bilo zadosti nad tem krajem, kajti
Poteči je moral potrebni čas od alarma na vseh letališčih pa do prihoda teh letal nad Dieppe. be ta čas. piše dalje general, so si mogli Angleži privoščiti letalsko premoč, ki je pa v no-
kmalu so prileteli prvi valovi lovcev in rušilnih bombnikov, končno pa tudi lovska letala »Heinkel - 111«. Položaj se je takoj spremenil. Del nemških letal je takoj napadel angleške letalske oddelke, druga letala pa so se vrgla nad ladje, ki so izkrcavale čete. Popoldne je bila kopenska bitka že odločena, pa tudi letalska bitka se je že nagibala v nemško korist, čeravno je sovražnik neprestano val za valom pošiljal nove letalske roje v boj. Proti trinajsti uri je začela nasprotnikova mornarica odhajati proti domu in je s tem začela drugo dejanje v svoji drami.
Sovražnikova letala in ladje pa so bile tudi (poslej silovito napadane in jih je bilo precejšnji odstotek uničenih. Že letalske angleške izgube jasno dokazujejo o nadmoči, ki jo je med spopadom imelo nemško letalstvo. Zbitih je bilo 128 angleških letal v primeri s 35 zbitimi nemškimi letali.
Potemtakem je otroško smešno govoriti o britanski letalski zmagi nad Dieppeom, kakor je to poskušala storiti nasprotna propaganda. Ako naj bi, kakor zatrjuje ta propaganda, naskok na Dieppe že ne bil nič drugega kakor le »generalna poskušnja«, potem je — končuje general Qwade — ta dogodivščina morala po-
Budimpešta, 27. avg. s. Grof Gano je bil kol zastopnik Kralja in Cesarja ter Duceja v spremstvu italijanskega ministra Anfusa sprejet pri regentu Horthyju in se z njim dalj časa razgovarjal. Regent je bil očitno ganjen nad toplim sočustvovanjem Italije ob hudi žalosti, ki ga je zadela. Nato je grof Ciano obiskal predsenika vlade de Kallaya, nato pa je v spremstvu vseh svojih spremljevalcev in članov italijanskega veleposlaništva odšel v parlament in izkazal pokojniku zadnjo čast. Tam je grofa Ciiiana in italijansko odposlanstvo 6prejel predsednik parlamenta. Grof Ciano je pred mrliškim odrom obstal v nekaj minutnem molku. Na oder je položil več velikih vencev s trakovi v italijanskih barvah in sicer prvega v imenu Kralja in Cesarja, drugega v imenu Duceja, tretjega pa v svojem imenu.
Budimpešta, 27. avgusta, s. Regent Horthy je včeraj zvečer sprejel nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa, ki mu je izrazil globoko sožalje Hitlerja spričo smrti podregenta Štefana Horthyja. Potem se je podal minister von Ribbentrop skupaj z maršalom Keitelom in vsemi člani nemškega odposlanstva v parlament, da se je poklonil pred zemeljskimi ostanki Štefana Hort-hyja. Na oder je položil velik venec, ki ga je Hitler kot kancelar Reicha poslal.
Budimpešta, 27, avg. s. Ganljivo žalovanje madžarskega ljudstva ob izgubi, ki je zadela regenta Horthyja, se nadaljuje kot neke vrste plebiscit. Ob šestih so včeraj odprli parlament za javnost. Takoj prve ure je množica v neprestanih vrstah prihajala v dvorano, kjer je ležalo truplo. Že ob treh ponoči so se nagnetle množice pred parlamentarno stavbo. Deset in deset tisoč ljudi je korakalo mimo mrličevega odra, med njimi je bilo tudi veliko kmečkih zastopstev iz najbolj oddaljenih središč. Ob krsti so držali stražo letalski častniki in člani kraljevske garde. Včeraj opoldne sta se sestali tudi obe zbornici. V poslanski zbornici je predsednik vlade s plemenitimi besedami podal obrise plemenitega življenja madžarskega podregenta, ki je bilo vseskozi posvečeno službi domovine. Predsednik de Kallay je zatrdil, da junaška smrt letalca Štefana Horthyja obvezuje ves madžarski narod, da s povečano močjo nadaljuje borbo proti boljševizmu za utrditev tistih načel, ki se zanje za obrambo civilizacije bori Evropa. Vse ljudstvo, je nadaljeval, je danes v strnjenih vrstah zbrano okrog plemenitega lika Nikolaja Horthyja in znova potrjuje svojo prisego zvestobe. Končno je predsednik vlade rekel: »Pred truplom podregenta Štefana Horthyja in odličnega letalca stoji petnajst milijonov Madžarov z dvignjenimi prsti y znak prisege in vpije: »Živela Madžarska,
lja več dopisov sovjetskih, ameriških, angleških in nevtralnih listov, iz katerih je jasno vidno, kako so se nemške čete zdaj razlile po vsem prostoru pred Stalingradom ter zabile globok klin v močne obrambne boljševiške postojanke. Mestu 6e zmerom bolj bližajo.
Vrh tega se je iz vojaških krogov izvedelo, da je nemško letalstvo v zadnjih 24 urah močno bombardiralo Stalingrad. Mnogo petrolejskih čistilnic, ki ležijo ob pristanišču ob Volgi je bilo zažganih, več desetin industrijskih podjetij pa je bilo hudo razdejanih. Nad mestom se vlečejo gosti oblaki dima, ki jih bruhajo nešteti požari, povzročeni po letalskih bombah. Železniške naprave na postaji so bile že prejšnjega dne uspešno bombardirane, zdaj pa so bile ponovno zadete. Na raznih točkah utrjenih sovjetskih bojnih črt, ki se vlečejo južno od Stalingrada, so nemški motorizirani oddelki vdrli s tolikšno silo, da jih Sovjeti ne morejo več zadržati
Berlin, 27. avg. s. Iz vojaškega vira se je izvedelo, da so na severnem odseku donskega izliva oddelki italijanske armade odbili več napadalnih poskusov boljševikov, ki bi radi prestopili reko. Rusi so imeli težke izgube. Bojna in lovska letala so uspešno podpirala kopenske čete.
Mladi Ifalijani na obisku v Bolgariji
Sofija, 27. avg. s. 265 mladih Italijanov, ki se mude na obisku v Bolgariji, jo prispelo iz Varne v Ruščuk. Tam jih je sprejel župan skupaj s poveljnikom mestne posadke in ob navzočnosti večjega oddelka meščanov, ki so pokazali svoje simpatije za Italijo. Oddelki GIL-a so v strumnih vrstah s fanfarami korakali po glavnih mestnih ulicah, medtem ko jih je prebivalstvo radostno pozdravljalo. Mimo generala, poveljnika mestne posadke, so mladi Mussolinijevi vojaki korakali z rimskim korakom. Zvečer so odpotovali v Sofijo.
Vesti 27. avgusta
Posebne oddelke burmanskih čet je organizirala japonska vojska v Burmi. Ti oddelki bodo sodelovali z japonsko vojsko pri obrambi in napadalnih nastopih.
Argentinski zunanji minister je imel sestanek z voditeljem španskega trgovskega odposlanstva, ki je prišlo v Argentino zaradi sklenitve trgovske pogodbe. Pogodba bo v nekaj dneh podpisana.
Število uradništvn na domačih tleh je skrčila japonska vlada, da so mogli dati vojski na razpolago potrebne uradnike za upravo v zasedenih krajih. Zaenkrat bodo poslali v zasedene kraje t (6.000 uradnikov.
Japonska uprava na Javi je za polletnico zasedbe objavila poročilo o napredku gospodarstva na otoku. Ljudstvo se je povsod oklenilo novih gospodarjev in vneto popravljalo sledove vojne vihre. Ker primanjkuje na otoku hrane, je japonsko poveljstvo poskrbelo za potreben aovoz živil. Skoraj vsa industrija je že v polnem obratu.
Grški ministrski predsednik se je s potovanja po Kreti vrnit v prestolnico ter tisku dal nekajz pomembnih izjav. Dejal je, da ljudstvo po obiskanih krajih razume in se strinja s politiko vlade, ki stremi za sodelovanjem z Italijo in Nemčijo. Zolacooglu je tudi poudaril, da se je ustvarila duhovna zveza med Grki in italijanskimi in nemškimi četami, ki se na vse načine trudijo, da bi pomagale in zaščitile prebivalstva
živel naš regent!« — Po predsednikovem govoru je bila seja zaključena v znak žalosti, nakar so poslanci zapeli madžarsko himno. Predsednik madžarske vlade je nato v spremstvu članov vlade in skupaj z vsemi predstavniki ljudstva odšel v veliko dvorano in položil venec na krsto Štefana Horthyja. Potem je bila podobna 6eja v zgornjem domu. Predsednik senata je podal besedo madžarskemu primasu kardinalu Szeredyju, ki je povzdigoval vzgledno življenje pokojnega madžarskega podregenta, čigar vse delo je vedno bilo prežeto globoke vere in zaupanja v boljšo usodo domovine. Njegova žrtev na polju slave, je dejal kardinal, je trdno jamstvo, da bo madžarski narod iz te težke borbe in vojne izšel zmagovit in okrepljen. Senatorji so stoje poslušali ognjevite besede madžarskega primasa. Senatna 6eja je bila nato v znak žalosti zaključen.
učiti Britance, da nemško letalstvo z velikimi silami in oddelki povsod varno straži ob vsej Atlantski obali, od severnega rtiča prav do Pi-renejev. Da bi izkrcavanje imelo popolen uspeh,
Ca je treba imeti popolno premoč v zraku tam, ^jer se izkrcavanje izvršuje, in sicer prav ves čas, ko izkrcavanje traja prav do takrat, ko so mostišča že utrjena in jih morejo braniti vojaki s podporo letalstva proti nasprotnikovemu letalstvu. Končno je treba povedati, da imajo ljudske rezerve, rezerve letal, goriva in streliva, kakor tudi strumna organizacija nemškega letalstva vzdolž vse atlantske obale v sebi toliko sile, da zmagovito lahko odbijajo sleherni nasprotnikov letalski poskus, pa naj se loti katerekoli točke obrežja.	•
Berlin, 27. avgusta, s. časopisje obširno poroča, da je feldmaršal von Rundstaedt, vrhovni poveljnik zasedenih ozemelj na zahodu, po nadzorstvenem potovanju po bojnih poljanah pri Dieppeu izjavil, da je zelo zadovoljen z dose-
ženim uspehom. Nato je maršal pregledal napredovanje utrdbenih del ob obalah in nove utrdbe, ki jih grade ob francoski obali. Podelil je železni križec sto častnikom, podčastnikom in vojakom, ki 60 se res odlično izkazali pri obrambnih bojih ob priliki angleško-ameri-kan-skega izkrcanja. »Volkischer Beobachter« popisuje dogodbo, v kateri so igrali glavno vlogo podporočnik protiletalskega oddelka Kbhler in šest vojakov. Ko je zagledal podporočnik skupino sovražnikov, ki se je zahodno od mesta začela izkrcevati. je častnik nemudoma začel streljati s strojnico in s puškami. Nasprotnik je odgovarjal, nato pa je sledil silovit spopad. Naenkrat je mladi častnik s štirimi mladimi vojaki, ki so vsi vojni prostovoljci, prešel v napad in takoj napadel močno nasprotnikovo skupino. Ta njegov korak je bil tako odločen in srdit, da je bil sovražnik presenečen in je po kratkem streljanju začel bežati. Pet Nemcev je tako ujelo 225 kanadskih vojakov.
Razne razprave v dvorani št. 79
Ljubljana, 27. avgusta.
V	veliki razpravni dvorani št. 79 na okrožnem .sodišču v I. nadstropju justične palače, kjer dostikrat mnogi občudujejo strop, lepo mizarsko delo, ki ga je izvršil mizarski mojster g. Sojina, se sedaj tedensko trikrat vrste različne kazenske razprave. Za kriminalno kroniko je zanimivo, da se sedaj mnogi, zaradi tatvin obtoženi ljudje kaj radi zatekajo k »neznancem«, ki naj bi bili blago ukradli, a so ga jim poleni izročili ali pa so ga ti neznani tatovi kar tako-ie pustili na tleh. Kazenskemu tričlanskemu senatu navadno predseduje sedaj s. o. s. -dr. Julij Felaher.
Žrtve pretkanega prevaranta
Lani septembra in oktobra je kot profesor ali inženjer nastopal po Ljubljani, okoli Rakeka in v Trebnjem človek samozavestnega nastopa, ki je iskal svoje žrtve med lahkovernimi, a petičnimi ljudmi. Bil je to zasebni uradnik Janko Furlan, rojen 1. 1905 v Capodistriji, stanujoč v Ljubljani, oženjen. Z raznimi sleparskimi triki si je prilastil od naivnih oseb 11.258 lir. Trem žrtvam v Trebnjem na Dolenjskem je lani 2. oktobra izvabil lepe denarce, vsaki po 367 lir. Predstavil se jim je kot profesor, ki ima dobre zveze v Rimu in bo tam z intervencijami dosegel vse ugodnosti za njihove sorodnike. Od nekega Ljubljančana je septembra izvabil 3000 lir pod izgovorom, da mu bo prinesel zaželjene fotopotrebščine iz Milana. Nastopil je tudi kot trgovski potnik neke trie-stinske tvrdke, ki je lani razstavljala na ljubljanskem velesejmu in je Janko takrat bil angažiran pri njej kot zastopnik, da je obiskovalcem pojasnjeval pomen tvrdke. Neko ljubljansko gospodinjo je opeharil na ta način, da se ji je predstavljal kot profesor — inženjer in je pri njej imel hrano in stanovanje. Od nje je izvabil tudi gotovino 800 lir. Na tatinski način pa si je prilasti) razne stvari v vrednosti okoli 870 lir Pred sodniki je Janko priznal v objektivnem smislu vsa v obtožnici mu očitana dejanja, skušal je stvari le po voje omiliti. Njegovo življenje je polno burnih
prizorov. Zaradi zločina obrtoma izvržene prevare je bil Janko Furlan obsojen na 2 leti zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za dve leti. Janko s sodbo ni bil zadovoljen.
Zadeva o 50 kolesarskih sedežih
Alibi-dokazi so ga pokopali kljub temu, da drugače ni bilo nikakih direktnih dokazov o njegovi krivdi. Ključavničarski pomočnik, 28 letni Krnil Berica se je skušal pred senatom sicer zagovarjati na neznanega tatu, ki naj bi bil ukradel na glavni carinarnici 50 kolesarskih sedežev. Bilo je tako-le:
Lastnik mehanične delavnice in trgovec Oskar
Remec je bil 6. junija letos obveščen, da je dospela iz Nemčije na glavni tovorni kolodvor večja pošiljka sedežev za moška dvokolesa. Po carinskem posredniku Jovanoviču je dal pošiljko ocariniti, pa je bil obveščen, da manjka od pošiljke zaboj s 50 kolesarskimi sedeži v vrednosti 2.600 lir. Uvedene so bile preiskave na jeleznici. Jasno je bilo, da je moral kdo ukrasti in ga odpeljati. Kdo? To je bilo drugo vprašanje. Pozneje so na-daljne poizvedbe dognale, da je Emil Berica prodal nekemu Jožetu Cizerlu 50 popolnoma novih sedežev za kolesa neke nemške znamke. To je bil močan alibi-dokaz, da je prodajalec sedeže moral dobiti na kazniv način. Emil je bil prijet, obtožen tatvine sedežev, toda je trdovratno tajil. Zaradi te tatvine je bil pred senatom obsojen na 2 meseca strogega zapora in 50 lir denarne kazni.
Obsojen zaradi vermuta
Na glavnem tovornem kolodvoru je bil ponoči 20. aprila letos zasačen železniški nameščenec France, ko si je iz tovornega vagona prilastil štiri steklenice vermuta. Pred sodniki in v preiskavi se je izgovarjal, da je te steklenice slučajno tam našel, ko jih je tam pustil neki neznani človek. Ta naj bi jih bil ukradel, a je pobegnil. Zaradi zločina tatvine na prostoru, namenjenemu za javni promet, je bil France C. obsojen na 3 mesece strogega zapora, pogojno za 3 leta.
Glavne ceste skozi Ljubljano
f
Ljubljana, avgusta. Pred nekaj tedni smo poročali, da so državne oblasti že pričele z rednimi cestnimi deli na Dolenjski cesti, tej glavni prometni žili Ljubljanske pokrajine. Od Ljubljane pa do Škofljice bo že letos temeljito predelano vse cestišče, ki bo ravno, kakor miza, brez ovinka in lepo vzbočeno, tako da se bo voda vedno sproti odtekala in bo cestišče vedno brez blata in prahu. Dolenjska cesta, nekoč najbolj zanemarjena med vsemi ljubljanskimi dovoznimi cestami,.bo postala tako najlepše urejena, kar a je bilo tudi potrebno, zakaj po ustanovitvi jubljanske pokrajine je ta cesta postala še bolj važna, kakor kdaj poprej in gre po njej najtežji tovorni promet. tako med Ljubljano in Dolenjsko, kakor tudi med Italijo in vsem Balkanom.
Še pred kratkimi desetletji je imela Ljubljana prav za prav samo dve transverzalki, namreč cesti, ki sta bili važni za promet skozi ‘raše mesto. Toda ti dve cesti sta bili tako pomembni, da sta donaŠnll blagostanje vsemu ^nestu. Bili sta prejšnja Dunajska, sedaj Blei-T'^r'vteisova cesta in pa Tržaška cesta. Obe cesti sta bili prašni, vedno blatni, na veliko jezo voznikov, jezdecev in vseh potnikov. Prejšnja Dunajska cesta je bila še pred prvo svetovno vojno tlakovana vsaj v sredini mesta z najtežjim tlakom — z velikimi granitnimi kockami. Bila je to edina tlakovana cesta v Ljubljani, ako izvzamemo asfaltirano šelenburgovo in Židovsko ulico, ki pa sta služili le pešcem in za — promenado. Tržaška cesta je bila in je deloma Še danes samo makadamizirana. Pred sto leti pa je vendar šel po teh dveh cestah ves promet nekdanje avstro-ogrske države med Prago, Krakovim, Dunajem, Gradcem in Tri-estejem. Ljubljana je bila zaradi te svoje lege med Dunajem in 1 riestejem najbogatejše mq-sto, bogatejše kakor Marmor. Celje in celo bo-giitejše kakor Gradec. Šele ko je stekla južna železnica od Dunaja do Triesteja, se je pomen Ljubljane nekoliko zmanjšal.
V	novejšem času ima Dunajska cesta, sedanja Bleiueisova cesta, lep moderen tlak v območju mestnega zidovja ter še vedno velja za »no glavnih prometnih žil v Ljubljani. Še-lenburgova ulica ni bila nikoli kakšna pomembna prometna žila skozi Ljubljano. Nekoč je bila na njej promenada, katero je sem in tja, recimo junija ali avgusta mesec«, zmotil kak voz s travnikov v Trnovem ali na Mirju. Nekdanja Luckmannova hiša v Gradišču je onemogočala vsak večji prevoz skozi Gradišče in po šelenburgovi ulici.
Prejšuja Bleiwt:i$ova cesta, sedaj. Korzo Viktorja Emanuela III., pa je vedno veljala kot
važna prometna zveza med Dunajsko in Tržaško cesto. Bila je dolga leta zanemarjana, toda ko so pričele rasti ob njej lepe vile in palače, so že pričeli misliti na ureditev te ceste. Pred kakimi desetimi leti jo je dala mestna občina res tlakovati s tolčenim asfaltom. Cestišče je še danes tako dobro ohranjeno, da se more po njej vršiti tudi najtežji tovorni promet med Dunajsko in Tržaško cesto, vrh tega pa se ta promet tako rekoč še ogne ljubljanskim mestnim središčem. Odkar je bila podaljšana sedanja Cesta soške divizije, je pomen Korza Viktorja Emanuela še zrastel.
To cesto pa križa še Gosposvetska, oziroma Celovška cesta. Tudi ta cesta je bila dolgo zapuščena in zanemarjena. Sedaj pa je lepo tlakovana, ob njej pa so tudi zrasle nove velike stanovanjske hiše, med drugimi Delavski dom, v šiški proti Dravljam pa Se Ta«tejo vedno nove lepe hiše in cele naselbine. Lnako, kakor Tržaška cesta, ki veže Vič z Ljubljano, je tudi Celovška ce^ta,, ta skoraj edina zveza šiške s središčem mesta, dobila Hkrati tramvajsko progo, kar je pomen cestišča še povečalo.
Tržaška cesta sama pa Je prejšnja leta kar očitno pogrešala dobre zveze z Dolenjsko cesto. Skozi sredo mesta ni bilo prave zveze, zakaj skozi šelenburgovo in Prešernovo ulico pred mestni magistrat in nato skozi ozki Mestni trg, Stari trg in Florijansko ulico fak promet res ni bil mogoč. Treba je bilo ustvariti novo zvezo, to pa je bilo mogoče le po Aškerčevi ulici, mimo poslopja Srednje tehnične šole, še poprej pa je morala biti odkupljena Jelačiriova hiša in neka zemljišča, ki so prej ovirala tej zvezi' pot. Sedaj je ta zveza do šentjakobskega mostu urejena in se prav tako izogiblje glavnim središčem Ljubljane. Od šentjakobskega mostu dalje bi vodila ta zveza po Prulah in po Janežičevi cesti na Karlovško cesto. Prule so se zadnja leta modernizirale, prav tako je bila odprta Janežičeva ulica, letos pa delavci že urejajo tudi prostor ob Virantovem vrtu, ki so ga precej okrnili, tako da je dohod s šentjakobskega mostu na Prule zelo razširjen in se lahko z lahkoto tudi tu srečati dve še tako težki vozili. S Tržaške ceste — ali obratno — morejo vozila tako rekoč neovirano na Dolenjsko ali na Ižansko cesto.
Dolenjska cesta je sedaj v temeljitem popravilu, v kratkem bo najbrž še Ižanska cesfa, tako da bo ta transverzalka res prišla do svojega pravega pomena.
Se druge važne prometne žile vodijo skozi Ljubljano. Tako je važna Vilharjeva cesta, ki je moderno tlakovana in lepo obsajena z drevjem, da izgleda kakor drevored, po njej pa se vrši najtežji tovorni promet. Po tej cesti gre namreč oni promet skozi Ljubljano, ki ne more
Tržni prostor bodo lepo uredili
Ljubljana, 27. avgusta.
2e nekaj dni imajo mestni delavci, ki so zaposleni pri urejevanju cest in hodnikov po mestu, na tržnem prostoru mnogo opravka. Sedaj bodo zalili nekatera mesta tržnega prostora tako, da bo ljubljanski trg dobil s temi deli prenovljeno lice.
Tam za vodo ob Ljudski tiskarni imajo mestni cestni delavci postavljene barake in kotle, pod katerimi že na vse zgodaj zakurijo, da se asfaltna gmota v sodih segreje, da jo morejo pozneje uporabiti. Na tržnem prostoru so dozdaj že popravili zapadno tržno ploskev, jo jjosuli z drobnim granitnim peskom in polili s to asfaltno mešanico. Tudi cestišče, ki vodi od Zmajskega mostu po trgu proti trimostju, so lepo zvaljali in zgladili, sedaj pa ga zalivajo. Prav danes je skupina cestnih delavcev začela s posebnimi krtačami čistiti cestišče, ki pelje vzdolž novih modernih mesnic. Tudi to cestišče bodo polili z asfaltno mešanico in ga posuli z drobnim peskom. Uredili bodo ves tržni prostor tako, da bo ljubljanski trg še bolj prijazen.
Novice Iz Države
Nadzorstvena pot podtajnika stranke Ra-vasia. Podtajnik stranke Carlo Ravasio je obiskal pokrajino Varese v spremstvu prefekta in zveznega tajnika Ogledal si je solarne in druga industrijska podjetja in imel več navdnše-valnih govorov na delavstvo ter naseflnike. Povsod je ljudstvo izražalo zvestobo Duceju.
Staro železje namesto sterlingov. Pred mesecem dni se je pri milanskem trgovcu Orsiniju zglasil neki neznanec, ki je najprej ponujal v prodajo les. potem pa zaupno tudi tuje valute. Orsini se je nadejal krasnega zaslužka in je privolil v kupčijo s funti sterlingi. Na dogovorjenem sestanku je naznancu odštel 115.000 lir in dobil v zameno vrečico zlatnikov. Ko pa je doma dobro pregledal vsebino, je našel le staro želez-je. Neznanec ga je temeljito opetnajstil. Trgovec je goljufijo prijavil oblastem, ki so goljufa izsledile v osebi nekega Giuseppeja Gaviraghija.
Pogreb padlih fašistov. V okolici Forlija in Modene so pokopali pred dnevi trupli dveh fašistov, ki sta padla v bojih pri Jelovi gori na Hrvatskem. Ob prevozu v rojstna kraja so bile zbrane množice ljudstva in organizacij. Govorniki so proslavljali pokojnika kot borca za sveto fašistično stvar. Oba padla sta pripadala 2. bataljonu Črnih srajc.
Strela udarila med zidarje. Nad San Giovan-. nijem Valdamom je zadivjala v soboto nevihta. Vmes je strahovito treskalo in je strela udarila tudi med skupino ljudskih hiš. Tako je treščilo v nedograjeno stavbo, ko so se zidarji nahajali na stavbnih odrih. Vodena strela delavcev ni ranila, pač pa jih je odpihnila, da so vsi popadali na tla Kmalu so se pobrali razen enega, ki ni kazal nobenih znakov življenja več. Hitro so ga odpeljali v bolnišnico, toda tam so mogli ugotoviti le smrt. Ker pa ni imel na sebi nobenih ran ali opeklin od strele, sklepajo, da se je mož ubil zaradi padca.
Množice romarjev na Monte Santo pri Gori— rfjl. Konec preteklega tedna so se v samostanu na Monte Santo končale duhovne vaje, katerih se je udeleževalo trideset mašnikov triestinske škofije s svojim škofom Santinom na čelu. K zaključni slovesnosti je prišel tudi gorizijski nadškof Margotti. Vse tiste dni, kakor tudi na Veliki Šmaren Je prišlo molit k Mariji več tisoč vernikov. Prišli ao romarji iz Gorizije, pokrajine Carsa, Benečije in Istrije. V>ega skupaj je bilo več kakor 10.000 ljudi. '
V treh vrstah...
V Šmihelu pri Novem mestu je umrla po Spod. Štajerskem in tudi po naši pokrajini znana
fn ugledna gospa Alojzija Pelc pl. Tamerburg. Bila je jx>slednja svojega rodu.
Na Slatniku je pri podiranju podrla bukev 35 letnega drvarja in mu strla koš in levo nogo.
V Velikem Orehku pri Stopičah je pomagala pri mlačvi 74 letna Šega Marija. Pri delu ji je spodrsnilo, da je padla in si ziomila levico.
V Kostanjevici je padel s kozolca 28 letni Jože Gabrijelčič in si zlomil desno nogo.
po preozki Sv. Pefra cesti, čeprav bi bila tudi tfl ustvarjena za transverzalko, toda zaradi starih hiš ne more biti. Lani je bila lepo urejena tudi Zaloška cesta, že poprej pa sta bili urejeni Poljanska cesta in pa šmartinska cesta.
Kakor je morda pred nekaj desetletji naše mesto zanemarjalo skrb za glavne dovozne in posredne ceste, ki tečejo skozi naše mesto, tako jim sedaj posveča vso skrb. Vzrok je tudi v tem, da je cesta zaradi motoriziranja voznega prometa pridobila na važnosti ,in še pridobiva, medtem ko je bila v prejšnjih letih, nekako pred dvema 'stoletjema, cesta tudi zaradi tega zanemarjena, ker je bil skoraj ves tovorni in osebni promet v glavnem osredotočen na železnico in se torej ljudem ter oblastem ni bilo treba toliko brigati za cesffe.
S Hrvaškega
Madžarski regent Horthv je odlikoval hrvaškega vojskovodjo Slavka Kvaternika z odlikovanjem Velikega križa za madjarske zasluge. To visoko madjarsko odlikovanje je bilo izročeno Kvaterniku v Zagrebu.
Podpredsednik bolgarskih pisateljev Pantele-jev je te dni dopotoval v Zagreb. Ob priliki obiska na Hrvaškem se bo spoznal z vsemi narodnimi kulturnimi ustanovami in predstavniki hrvaškega kulturnega življenja.
V Zemunu bodo v kratkem času odprli m-nimivo razstavo pod naslovom »Židje«, ki bo prikazovala delovanje židovstva na Hrvaškem od najstarejših časov pa do današnjih dni. Razstava bo prirejena v gimnazijskih prostorih.
Ugledni turški novinar čerčen je dopotoval y Sarajevo, kjer bo ostal dalj časa. Čerčen je te dni odpotoval v Zagreb, kjer bo sprejet tudi pri ministru za zunanje zadeve .
V Sarajevu so spet začeli prikazovati filme-Ogled filmov pa je prepovedan mladini, ki ni stara več kot 12 let. Če so pa mlajši pa morajo biti v spremstvu staršev ali skrbnikov.
Na znano planinsko točko v Zagorju—Ravno goro zdaj grade veliko in lepo cesto. V ta namen je že odobren kredit 450.000 kun.
Na poti po Hrvaški so pred dnevi prišli v Osjek člani Hlinkine mladinske organizacije. 11 Osjeka so odpotovali dalje proti Vukovarju in dalje proti Zagrebu.
Raznim pevskim društvom v Osjeku je hrvaška vlada nakazala znatne denarne zneske. Z denarjem si bodo pevska društva precej opomogla.
V Dubrovnik je prišel te dni predstavnik hrvaškega filma. Snemali bodo namreč poseben film v katerem bodo prikazane vse lepote tega starega hrvaškega pomorskega mesta.
Znani nemški zdravnik dr. Hammer je govoril pred odlično zagrebško družbo zdravnikov o zdravljenju ran zadobljenih v vojni in prav posebno o ranah, ki so prizadejane na glave. Predavanje je organiziralo hrvaško ministrstvo za zdravstvo.
Hrvaško državno šahovsko zastopstvo je gostovalo te dni v Sofiji, kjer je igralo proti izbranim bolgarskim šahistom. Po odličnih igrah so zmagali Hrvati z rezultatom 11:5.
športni drobiž
Pri nedeljskih plavalnih tekmah v Vrbskem
jezeru je postavil Kamničan Tone Cerer letošnji najboljši čas na progi 100 m prsno. Progo je preplaval v času: 11,5 min., kar predstavlja najboljši letošnji čas v Nemčiji in se more vzporejati tudi z rezultati iz mednarodnega plavalnega sveta. Cerer je plaval tudi na 100 m prosto in je r^bil za progo 1:05,8 min.
Na BSK-ovem stadionu bo prihodnjo nedeljo velika nogometna tekma. Nastopili bodo vojaški enajstorici iz Belgrada in Aten.
Finec Vasinio je pri nedavnih atletskih tekmah v Helsinkih vrgel kopje 68.22 m daleč. Tudi atlet Nyquist se je postavil, ko je vrgel kroglo 14.43 m daleč in ko mu je disk zletel na 45.63 m.
Preteklo nedeljo sta se pomerila romunska in slovaška lahkoatletska reprezentanca. Borbe so bile v Bratislavi. Dvoboj so domačini izgubili z rezultatom 68:96.
6. septembra bo berlinski športni pa\»^' velika boksarska prireditev. Pomerila se bosta nemška boksarja težke kategorije Heuser in Neu-sel. Šlo bo za naslov nemškega državnega prvaka.
V	Breslavi so s« v nedeljo začele velike mladinske tekme v raznih športnih panogah. Vse nemške pokrajine so poslale na to tekmovanje evoj« mlada moštva. Tekme bodo trajale ves teden in se bodo zaključile šele prihodnjo nedeljo.
Javna produkcija gojencev šole Glasbene Matice, ki 60 obiskovali letošnji počitniški tečaj
v juliju in avgustu bo v jx>nedeljek, dne 31. t. m. ob 18 v mali filharmonični dvorani. Na tej produkciji bo nastopilo 24 gojencev tega tečaja. Podrobni spored bomo priobčili. Na produkcijo opozarjamo stariše in prijatelje šole Glasbene Matice. Obenem obveščamo, da se bo vršilo vpisovanje za novo šolsko leto na šoli Glasbene Matice od 1. do 4. septembra, dnevno od 9 do 12 in od 15 do 17. Vsa pojasnila daje pisarna Glasbene Matice.
Glasbena šola »Sloga« sporoča, da se vrši vpisovanje od 1. do 4. septembra t. 1. v šolski pisarni v Pražakovi ulici 19 (vhod v pisarno nasproti glasbene dvorane), od 9 do 12 in od 15 do 17. V soboto, dne 5. septembra ob 16 bo razdelitev ur. V ponedeljek, dne 7. septembra prične redni pouk. Poučujejo ^se vsi predmeti pevskega in instrumentalnih oddelkov ter osnovna in višja glasbena teorija. K mladinskemu petju se lahko vpišejo vsi otroci pred mutacijo. Ostali podatki so razvidni iz šolske deske.
8. S. van Dynei
2*
ZAGONETNA SMRT
KRIMINALNI HOMAN
GOSPODA BENSOMA
»Drži. Dam ti besedo... In zdaj?«
Vanče si je prižgal novo cigareto in vstal,
»Prodvsem,« je dejal »bom natančno ugotovil, kakšne postave Je morilec. Tudi to se mi zdi važna stvar. Kaj mislite vi?«
Markham ga je [»gledal, kakor da nu ne verjame.
»Toda, za božjo voljo, kako boš to
igotovil?«
»Na podlagi tistih začetniških nači-ov sklepanja, ki sl nanje tako nave-in,# je odvrnil Vanče. »No, zdaj pa ojdiva na mesto.«
»Pa saj vendar dobro veš, da ,so uplo Že odnesli,« je ugovarjal Markam, »in da so zdaj sobo spet pospraviti.«
»Tem bolje, trupel nič kaj rad ne rjledam in tudi nered sovražim, kakor veš.«
»Ko gmo bili na Madison Square, je Vanče naročil postrežčku, naj pokliče avtomobil. Brez besede smo se vsedli vanj.<
»Nismo nrt zdravi pameti,« je pripomnil Markham, ki mu očitno vse to
btlo nič kaj všeč »Kakšna dokazil-»a znamenja nameravaš zdaj najti? Vsi tiedovl so že zabrisani.«
»Joj, dragi Markham, kako nebog-
ljen sl v 6voji filozofiji I če bi ge mogla katera koli etvar, tudi neskončno majhna, res Izbrisati, bi vesoljni svet že davno ne obstojal več, uganka vesoljstva bi bila rešena in Stvarnik bi napisal na prazno nebo: To nem vam hotel pokazati,«
Takšno je Življenje, dragi moj. In samo zaradi tega, ker ne moremo nikdar ničesar izbrisati, lahko še naprej
IX, Poglavje.
Morilčet stas.
Sobota, 15. junija ob 17.
Prispeli smo do Bensonove hiše. Tam je stal na straži policist, naslonjen na železna mrežasta vrata, ki so držala na cesto. Ko je spoznal Markham, nas je pozdravil ter radovedno gledal naju z Vancejem. Smatral naju je prav gotovo za sumljiva Človeka, ki so naju privedli na kraj zločina, da M naju upravnik tam zaslišal. Prepeljal nas je v hišo policist z osrednjega policijskega urada, ki se je bil, na kraj umora podal že prejšnje jutro zaradi prvih preiskav in poizvedb.
Markham mu je v pozdrav pokimal.
»Je vse v redu?«
»V najlepšem redu,« mu je odgovoril policist dobrodušno, »stara hišna je
tiho kot mačka, kadar prede. In še kako dobra kuharica je to!«
»Želimo ostati sami, Snitkln,« Je dejal Markham, ko je stopil v sobo. Nato se je obrnil k Vanceju:
»Zdaj, ko sl me že spravil sem, mi še povej, kaj nameravaš storiti.«
Soba je bila v približno takšnem stanju kot so jo bili zapustili, samo pospravljena je bila. Zavese na oknih so bile odgrnjene in je popoldansko sonce na Široko si|alo v sobo.
»Ali lahko pošljem Snitkinu nekaj naročil?« je vprašal Vanče.
Markham Je privolil in zmajal z rameni.
Vanče je poklical Snitkina in mu naročil:
»Pojdite k hišni in Jo prosite, naj vam da meter in klopčič vrvice. Gospod upravnik potrebuje te stvari.«
»Kaj za vraga vendar nameravaš?« je spet vprašal Markham.
»Samo malo potrpljenja, dragi prijatelj,« je odvrnil Vanče, »nikdar ti ni-
sem znal zadosti priporočati te najlepše čednosti.«	1
»Kakšnega šmenta vendar uganja ta Snitkln, da ga še vedno ni?« se je ujezil Markham čez nekaj časa.
Prav ta, trenutek pa je že stopil v sobo policist s Šiviljskim centimetrom in vrvico ter ju izročil Vanceju.
»No, zdaj imamo vse!« je spregovoril Vanče In postavil platnen naslonjač natančno tja nazaj, kjer je bil tedaj, ko je bil Benson umorjen.
Lahko je bilo ugotoviti kje je naslonjač takrat stal, kajti na mehki preprogi so se Še jasno- poznali odtisi njegovih nog. Vanče Je potegnil vrvico skozi luknjo, ki jo je krogla naredila na naslonjalu in me prosil, naj držim en konec na točki, kamor je bila udarila krogla s leseno oblogo na steni.
Nategnil je potem vrvico, ter nare dil vozel v oddaljenosti 1.65 m od točke, kjer je moralo biti Bensonovo čelo, ko je sedel na naslonjaču in imel gl vo naslonjeno nazaj.
TFletlo, Itm
t eK
krogla*
ea<
a
F
-3
p
i
Posnetek prizora v trenutku, ko je zločinec streljal na Bensona.
»Ta vozel,« nam je razlagal, »kaže natančno tisto točko, kjer je bil konec samokresove cevi, ki je Bensona spravila na drugi svet. Mi sledite? Ko imamo enkrat dve točno določeni točki na črti, ki jo je naredila krogla, in to sta luknja v naslonjalu in tista, ki se pozna v leseni oblogi na steni, in ko enkrat poznamo približno daljavo, iz katere je morilec streljal, potem ravna črta potegnjena od omenjenih točk do tiste razdalje, natančno pove, iz kakšne višine od tal je bil strel oddan.
»Zelo duhovito,« je pripomnil Markham, »toda čemu vendar hočeš na vsak način določiti to slovito točko? Ne znam si tega razložiti. Opažam tudi, da nisi računal z morebitnim odbojem krogle.«
»Trenutek, prosim!« ga je zavrnil Vanče z nasmehom; »prav včeraj zjutraj sem prosil stotnika Hagedorna, naj mi razloži nekatere podrobnosti, in povedal mi je med drugim tudi, da se krogla prav gotovo ni nič odbila. 6e prej ko vaš zdravnik, je Hagedoin natančno pregledal tisti dve luknji v Ben-sonovi glavi, kjer je krogla zadela in izstopila, ter se je trdno prepričal, da so njegovi sklepi pravilni:	Predvsem
drži, da je krogla udarila pravokotno v čelno kost tako, da je čisto izključen vsak odboj, tudi če bi bilo orožje manjšega kalibra. Drugič na je bil samokres, ki je bil z njim Benson ustreljen, velikega kalibra, kalibra 45, ter je krogla imela tolikšno začetno hitrost, da bi letela v ravni črti, čeprav bi bila izstreljena še iz dosti večje daljave, kot je tale, ki smo io ugotovili, namreč 1.65 m.
Pojdimo na našo njivo kopa! krompir
Ljubljana, 27. avgusta.
Že v zgodnjih jutranjih u.rah hite po ulicah zenske, ki neso na ramak motike, za njimi pa peljejo manjše vozičke otroci. Če jih povpraša e, kam gredo, dobite vedno isti samozave-en odgovor, iz katerega 'lahko sklepate na K,™*i mSf’ca.na"^kmeta: »Na našo njivo, krompir sol* -a,	*u<^' ysaka gospodinja lahko ve-
> ce ji letos ne bo treba Šteti krompirčkov.
Kakor so se lansko leto kislo držali kopalci ^romnirja ko so videli, da se tudi krompir ne pridela tako lahko, kot so preje mislili, saj je Ha letina izredno slaba, tako jim letos ooraz rf f ,2ar of^ ves0,ia- Letos so skoraj povsod pri-k j i • 'n zc^rav krompir in kar je glavno, obrodil je nepričakovano dobro.
Zgodaj smo ga pričeli kopati
»Kaj bi bilo, če bi bil tudi kmet tako ne^ učakan in nestrpen, kot je meščan? Morda bi morali jesti še vse nezrelo.« Take misli so mi rojile po glavi, ko sera se bližal njivi, kjer so zenske prav previdno odkopavale dragocene gomolje. Kupi so bili že veliki, krompir zdrav, gladek, primerno debel in skoraj nič objeden od miši. Pa sem ženskam zaupal svoje misli in se pristavil: »Letos vara pa miši niso skoraj nič škode naredile.« — »O, »o so, pa še koliko! Iz-Pod vsake lerompirjevke so pobrani vsi debelejši gomolji. Samo na sredi je krompir nedotaknjen. Pa to niso bile repate miši, ampak krščene!« Take in podobne odgovore sem skoraj povsod dobival.
Tudi mi si se boje zime
Rožniške miši pa so mnogo bolj nevarne, ah da povem po njihovo, so bolj skrbne gospo-s’ tudi za zimo hočejo dovolj napol-P.i	Gotovo so se tega navadile od
ljubljanskih gospodinj. Ubogi ljudje, ki so imeli nye pod Rožnikom, se namireč prav po pravici pritožujejo, da so skoraj ves krompir požrle misL Pa ne, da bi se zadovol jile z manjšimi gomolji, ali da bi požrle že objeden gomolj do
konca, ne, vsaka miš je hotela nov, lep, zrel in primerno defcel krompir, v katerega je s svojimi zobki izvrtala primerno odprtino in notranjščino požrla. Pustila je kot v zasmeh samo olupek. Pa recite, da miši nimajo smisla za humor! Seveda, gospodar pa zopet nima smisla za take šale in z ognjevito ihto vseka po vsaki miški, ki jo vidi. Če jo zadene, je precej po njej, navadno, pa prekolje izvotlen krompir.
Krompir posušimo na njivi
Letos se nam ni treba pritoževati nad vremenom, saj nam dan za dnem sije sonce. Krompir skopljimo, ko je zrel in se je krompirievka že jK)sušila. Izkopan krompir naj se posuši na njivi, ali če to ni mogoče, ga posušimo doma, preden ga shranimo Vlažen krompir bi se nam kmalu spridil, vnel in zgnil. Le dobro presušen krompir se bo čez zimo dobro ohranil.
Pri shranjevanju bodimo previdni
Če imamo na razpolago klet, pripravimo posebne zaboje, ki naj bodo meter visoki, a med posameznimi deskami pri stranicah vsaj za dva prsta prostora. Zaboj postavimo na opeko, da ne stoji na mrzlih tleh, in nasujemo vanj krompir. Če je klet suha, temna in primerno topla, se krompir dobro ohirani, drugače pa je, če imamo svetlo, vlažno in mrzlo klet.
Proti mrazu je najboljše sredstvo časopisni papir in žakljevina, s katerim zaboj obdamo. Pa tudi svetloba škodi krompirju, ki postane zelen in steklen in prične raati. Zato moramo okna zagrniti. V vlažnih kleteh ne pomaga dosti zračenje, krompir prične gniti, razvijajo se razne glivičaste bolezni in plesni. V tem primeru je najbolje, da potresemo krompir s pepelom in s presušeno mivko, v katero zmešamo nekaj ogljenega prahu.
Preden pa vzimimo krompir, ga moramo dobro prebrati. Obtolčen, vsekan, objeden in nez>rel krompir shranimo vedno posebej, da ga čim preje porabimo.
Zgodbice z ljubljanskih trgov
Ljubljana, 20. avgusta.
Prijetno je opazovati nove tramvajske spre-anike: kako hitro so se priučili ravnotežja v 'ozu, kako naglo luknjajo vozne listke in odevajo denar. Samo z odvozom včasih ne gre Preveč naglo. Ali še izstopajo potniki, ali čakamo rizanja, ali se je pojavila na tiru prometna yv’ira? Izpraševanje potnikov za cilj vožnje, »pre-Jen> in menjava denarja ter luknjanje listkov — *e je pozabil aspirant potegniti za zvonec. Več je takih prisilnih postaj, pa bo že bolje, ko bo dovolj vaje. Saj so bili tudi sprevodniki prve dni Vsi vrtoglavi in se je znašel kateri po nesreči še na krilu — sedaj nič več. Tudi to se ne dogaja več, da bi sivi gospodje prejemali listke za 40
stotink.
. Tako smo priškripali in privozili na remizo je ura kazala ravno pol devetih. Polovico voza 1® zavzela Brajerjeva mladjna, ki je skrbela, da 1® bilo v vozu dovolj živahno.
/tim.
!fin
Še par korakov peš in že nas pozdravi nova Ovira.
Tu se je zbral cvet gospodinj in živa mladina, ki si po svoje krajša čas. Gospodinje niso melčeče
in tako se nam odvijajo filmi, da bi bilo snovi za nekaj pisateljev.
Zgodilo se je, da se je pripeljala na triciklju 8 pritrjeno široko in visoko škatljo zajetna mlekarica. Ko je prejela dovoljenje za prestop meje, je zavozila daleč v »zaledje«. Pristopile so gospodinje, ki so pričele kupovati blago/ Nekaterim se je tako mudilo, da so se kar prerivale mimo nas. Ljubljanski trg se res vedno spreminja: Mestni trg pred Robbovim vodnjakom, potem pri Sv. Jakobu, končno se je zasidral za dolgo dobo na hodnikov trg. Sedaj pa se je vse obrnilo, če hočeš dobiti kaj razen jabolk, češpelj, paradižnikov in čebule — potrudi se v Dravlje, Ježico, Snebrje, Polje, Vič. Prijatelj Jaka mi je dejal, da je nastala le mala razlika: poprej so kmetice k nam vozile svoje pridelke, sedaj tekamo mi za njimi.
Debela mlekarica je odvrgla platno in po^ 80 se dobrote: borovnice, gobe, stročji , ol’ Zlatka, cvetača. Ko je bila dodobra vsa za-■oga pokupljena, je zavozila mlekarica še dalje v zaledje. Tedaj je pristopilo nekaj dam, ki so prišle od remize in naenkrat je prikukala izpod borovnic posoda s sladkim mlekom. Precej litro.v pa je bilo. Toda vse to je bilo, ker v bodoče bo mleko pravičnejše razdeljeno med res potrebne!
Opravki me zanesejo »pozno« zvečer skozi Trdinovo ulico. Mudi se ti, pa te zmoti ob pločniku zbrana gruča pri vozu, naloženem z glavnatim zeljem in s fižolom. Kar gnojni voz je bil to pot primeren, da se je lahko več naložilo, le de-
ske so obrnili. No, saj so zunaj vendar čiste, sicer pa itak vse operemo. In gospodinje so izrabile izredno priliko na prav novem trgu: kg zelja po 3 lire, kg fižola 6 lir.
Ali niso ljudje kar sami krivi, da potem drugi cene navijajo, če sami k temu pripomorejo. V četrt ure je bilo vse prodano in — nov trg je bil spet prazen.
Breskev je kar naenkrat zmanjkalo. Pa so: samo zanesljivi jih dobe, ker so pač draije, dobe pa se le. Pa zašepeče mestna dama branjevki: »Kar shranite, saj boste lahko prodali!« — Breskve se potem prodajajo kg po 8 lir. Pa se pritožujemo nad cenami, ki jih često sami dvigamo in sami kršimo odredbe oblasti. Tudi v tem bo treba pri nžs samih več razsodnosti, kajti pri vsem je prizadet le mali človek. Oblast je doslej vselej strogo postopala z verižniki, mi pa glejmo, da s takim ravnanjem še naprej ne bomo sami sebi pljuvali v skledo!
$ štajerskega
Majboliši pisatelj planin
Jalen
bo začel lepo družinsko zbirko knjig ,, Slovenčeve knjižnice “
s I. delom velike trilogije
m	|	j	„BOBRlw
f	J	M	Naslov I. dela bo .»SAM* — II. dela,
V Vr/rvn	Vfrlr/f	ki bo izšel v februarju 1S43. leta
U	'	„ROD“, — III. dela pa „ARG0“
Vsebina je vzeta iz življenja ljudi v naših krajih pred 3000 let'. Naročite se na vso zbirko „Slorenževe knjižnice" čimpreje! 36 knjig — vsak mesec 3 knjige. Dve lepi kniigi bo dobi! vsak reden naročnik vse zbirke za nagrado. Vsaka knjiga le 6 lir. Večere si boste najiepše krajšali ivrednim branjem knjig ^Slovenčeve knjižnice"
Na bivših hmeljiščih v Savinjski dolini in celjski okolici so krtietje nasadili izredno mnogo paradižnikov, pa tudi fižol in razno drugo sočivje.
V Posa.vju obeta dober uspeh tudi soja, dobro kažejo pa tudi oljnice.
Novi vodja Štajerskega obrtništva je postal inž. Franc Ludvig Herzog.
Najbolj obiskovana je bila v preteklem šolskem letu celjska okrožna glasbena šola, ki je štela 270 gojencev. Vpisovanje za prihodnje šolsko leto bo od 24. do 29. avgusta.
y graSko očesno kliniko so odpeljali iz Sv.
Marjete na Dravskem polju Ivana Lenarda kateremu je pri delu brizgnil v desno oko tekoči l beton,
V Mariboru je padla e kolesa 30 letna Ljudmila Zelenko in si zlomila obe nogi.
Gauleitfr dr. Ueberreiter se je v soboto pripeljal v brežiški okraj, da obišče naseljence v Posavju.
V Središče so se te dni pripeljale dunajske voditeljice, ki bodo priredile mladini vaške večere s petjem, igrami in plesom.
V graščini pri Apačah je priredil Ljutomerski godalni kvartet koncert komorne, glasbe.
V okrožno godbeno šolo v Celju je vpisovanje od 24 do 28 avgusta, šola je na bivšem Slomško-
I vem trgu, sedaj Fritz Zangger trgom.
Kaznovani trgovci in obrtniki
Urad za kontrolo cen na Visokem komisariatu sporoča:
Kraljeva kvestura je v času od 1. do 15. avgusta zaradi prestopkov predpisov o prodaji in kupovanju živil, kaznovala naslednje trgovce in obrtnike:
Zaradi previsokih cen so bili kaznovani v Ljubljani: Grabnar Viktor, delovodja, Rožna dolina V/24 z globo 3000 lir; Porenta Ivan, kurjač, Poljanska 45 z globo 2000 lir in z zaporom 15 dni; Podlogar Ivan, posestnik v Zelimljah 4 z globo 1000 lir in zaporom 10 dni. Z globo 500 lir so bili kaznovani: Gregorič Franc, prodajalec, Streliška 10; Lavrih Marjeta, prodajalka. Streliška 10; Andrejčič Marija, prodajalka, Funtkova 22; Semrajc ^larija, Tomačevo 18; Kregar Franc, posestnik, fcobrunje 31. Ker sta prodajali moko ali kruh brez živilskih nakaznic: Kovačič Josip, pek, Ko-lezijska 23 z globo 2000 lir; Videmšek Ana, pe-karica, Predovičeva 10 z globo 2000 lir, z zaporom 10 dni, pekarija se zapre za 30 dni. Ker je prodajal vino brez dovoljenja je bil kaznovan Lasan Ivan, trgovec, Vodnikova 17 s 1000 lir globe. Ker ni prijavila vina, je bila kaznovana gostilničarka Valant Marija, Sv. Petra c. 55 z globo 2000 lir in 10 dni zapora. Ker niso prijavili svinjskega mesa, so bili kaznovani: trgovec Kelbel Valentin, Zaloška 127 s 1000 lir globe. S 500 lir globe sta bila kaznovana Detiček Franc, železničar, Zaloška 127 in gostilničarka Marija Tomšič, Cesta 29. oktobra. Zaradi prepovedane nabave mesa in ker je bil v posesti živilskih nakaznic,- do katerih ni bil upravičen, je bil kaznovan gostilničar Lozič Milenko, Gledališka 2 z globo 2000 lir in s 15 dnevi zapora. Ker je tihotapila žito, ječmen in meso je bila kaznovana gospodinja Gracef Marija iz Zadobrove 42 z globo 200 lir. Ker je sprejel živilske nakaznice in ni izročil raeionirauih živil je bil kaznovan trgovec Legat Anton, Miklošičeva cesta 28 z globo 700 lir. Ker je obdržal nakaznice, do katerih ni bil upravičen, je bil kaznovan gostilničar Tomšič Franc, Cesta Vitlorio Emanuele III. št. 15 z globo 2000 lir, lokal se zapre za 30 dni. Ker je naprej odrezal odrezke živilske nakaznice, je bil kaznovan pek Pavletič Vladimir, Sv. Petra cesla 25 z globo 500 lir. Ker ni označila blaga a cenami, je bila kaznovana prodajalka Slak Marija iz Male čolnarske 15 z globo 400 lir. Ker je v naprej vzela odrezke 'živilskih nakaznic in ker je nabavila meso, je ’ Thila kaznovana Marija Dolenc, lastnica javne kuhinje na Piazza Mussolini 3, z globo 3000 lir in zaporom 10 dni. Ker ni izvosil maksimalnega cenika je bil kaznovan gostilničar Klemenčič Alojzij, Krekov trg 11, z globo 1000 lir. Ker je prodajal blago, ne da bi zahteval točke, in zaradi prekoračenja cen je bil kaznovan krojač Karlin Marjan, Rožna dolina III-6. z globo 2000 lir. Ker ni prijavil pnevmatik je bil kaznovan Josip Florjane, Miklošičeva 30, z globo 1000 lir, blago pa je bilo zaplenjeno. Ker je prodajal filme predrago je bil kaznovan trgovec Alojzij Šmuc, Cesta 3. maja 10, z globo 200 lir. Zaradi skrivne prodaje sladkorja in zaradi prekoračenja cen so bili prijavljeni sodišču: Babnik Franc, posestnik, Tomačevo 12. Cerar Ivan, pek, Sneberje 50, Potočnik Konstantin, posestnik. Sv. Petra 5, Smeh Ivan, sluga, Sv. Petra c. 5. Ker je bil register Živilskih kart v neredu in ker je prodala kruh brez nakaznic je bila prijavljena sod;šču TSnzler Ljuba, pekova žena. Sv. Petra c. 48. Ker je nabavil meso na skrivaj in po pretirani ceni je bil kaznovan gostilničar Kržišnik Anton v Kočevju št. 275 z globo 3000 lir, blago pa mu je > bilo zaplenjeno. Ker je klal brez dovoljenja in prodaial po pretirani ceni je bil kaznovan posestnik Urbas Andrej, Ivanle selo 7, od okrožnega sodišča v Cerknici z globo 000 lir in z za noro m 15 dni. Ker ni prijavil surovih in ustrojenih kor je bil kaznovan trgovec in strojar Furlan Edvard v Cerknici z globo 400 lir.
*	....—....................   .n..
7ahtevajte povsod naš list!
Ljubljana
Danes, četrtek, 27. avgusta: Jožef Kalas.
Petek, 28. avgusta: Avguštin.
Kale ti ar
Nočno službo imajo lekarne:	mr.	Leustek,
Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič-Trža.->'ka cesta.
Sadjarska in vrtnarska podrnžnica Ljubljana L priredi v petek, dne 23. t. m. ob 17 popoldne v učilnici Gostilniškega doma, Privoz 11 (na Pru-lah) predavanje o uspešnem sušenju zelenjave in sadja v malem gospodinjstvu » praktičnim predavanjem in navodili za pravilno uporabo posušene zelenjave. Predaval bo g. Ernest Kruljc. Člani in gostje vabljeni.
V	počastitev sipomina g. Mirana Marna, ki je 17. t. m. pri reševanju svojih tovarišev v planinah žrtvoval svoje mlado življenje, je g. Franc Miklič podaril 500 lir za mestne reveže. Mestno županstvo izreka darovalcu najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli!
Seznami davčnih zavezancev bodo do vštetega 8. septembra t. 1 med običajnimi uradnimi urami razgrnjeni pri vratarju na magistratu v pritličju hiše na Mestnem trgu št 27, soba št. 2, za kozmetike, tapetnike, obrtnike za predtiskanje, vezenje, paramente, pogrebne potrebščine, usnjarje, podobarje, rezbarje, pozlatarje, torbarje, sedlarje, krovce, steklarje, brusilce stekla, pečarje, keramike, opekarje, vodnjakarje, kamnoseke, izdelovalce cemen. izdelkov in za zidarje, a do 9. septembra t. 1. bodo med uradnimi urami tam razgrnjeni davčni seznami za pletilje, vezilje, strojno pletenje, akcidenčne tiskarne, litografe, fotografe, sobne slikarje, pleskarje, črkoslikarje in ličarje.
Večje množine drv je mestni preskrbovalni urad te dni nakazal trgovcem s kurivom, vendar naj se pa konsumenti ne zglašajo pri trgovcih za drva, ker je trgovcem ta drva prepovedano oddajati potrošnikom, dokler ne izidejo tozadevna navodila. Mirno naj počakajo, saj bo o pravem času javljeno, kdaj in kako bodo drva razdeljena prebivalstvu.
Ljubljansko gledališče
Drama:
Sobota, 29. avgusta ob 17.30: »Vdova Rošlin-ka«. Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol.
Nedelja, 30. avgusta ob 14: »Poročno darilo«. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. — Ob 1730 »Kralj na Betajnovi«. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol.
Cvetko Golar: »Vdova Rošlinka«, zabavna
zgodba iz našega kmečkega življenja. Igra osvaja s svojo prvobitnostjo in z zdravim domačim humorjem. Naslovno vlogo igra gospa Polonca Juvanova, ki šteje ta lik med svoje najboljše stvaritve. Režija: Fran Lipah.
EiAR - Radio LinMiana
27. avgusta. — 7.30 Lahka glasba. — S.00 Napoved časa, poročila v italijanščini. — 12.20 Plošče. —	12.30 Poročila v slovenščini. —
12.45 Operna glasba. — 13.00 Napoved časa, poročila v italijaščini — H!5 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.20 Orkester pesmi (vodi dirigent Angelini). — 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.15 Koncert radijskega orkestra (vodi dirigent D M. Pijanec. — Simfonična glasba). — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Koncert pianističnega dna Bizjak-Hrašovec. — 17.4-5 Pisana glasba. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19 45 Valček. — 20.00 Napoved Časa. poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Vojaške pesmi. — 20.45 Koncert tria Šlajs-Burger-Lipovšek — 21.15 Koncert komornega zbora. — 21.45 Trio Emona. — 22.25 Orkester
(vodi dirigent Segurini). — 22.45 Poročila v italijanščini.
V. HEISER
80
Zdravnik gre & križem svet
Dokler niso jeli preučevati življenjskih navad komarjev, ki bolezen prenašajo in pa njihov način razploditve, niso mogli nič resnega ukreniti proti temu zlu. Šele pred nekaj leti so dognali, da si komarji zelo radi izbirajo za svoj razvoj _ lupine kokosovih orehov, ki so jih ljudje metali stran in 60 se ob vsakem tropskem nalivu napolnili z vodo. Ko so se o tem prepričali, je samoanska vlada takoj objavila zakon, ki je zahteval, da so morali ljudje lupine streli, zažgati ali — če eo jih tateli z« kaj rabili — da so jih shranili z votlino obrnjeno navzdol. Poslej je bolezen res močno popustila.
Francozi nrliso nikdar kazali bog
^e kaj človeškega čuta za svoje kolonije. Angleže pa je počasno izumira* ®j® domačinskih množic po avstral-skem otočju hudo skrbelo. Znanstveniki splošno menijo, da je vzrok take-j — ~ ti—„ tem, da
liko otrok zaradi pomanjkljivosti prehrane, posebno pa še zavoljo tega, ker je tako težko polinezijske matere 'pripraviti do prave nege dojenčkov.
Naraščanje prometnih ivez je imelo za posledico, da so se kakor besni požari razši.-ili 2a te kraje čisto nove bolezni: jetika, ošpice in pljučnica, ki so zahtevale strahotne žrtve; poleg tega pa so še kuge bacilarne griže razsajale po otočju. Kuga ošpic na Fid-žijih, ki je ugonobila tretjino vsega (prebivalstva, je bila največja nesreča v njihovi zgodovini. Nedavno se je prikradla še influenca, ki pokosi okrog 10 do 20 odstotkov vsega prebivalstva po pokrajinah, kjer se pojavlja.
Zanimivo je opazovati spremembe in prilagodljivost telesnih sil. ko ljud-
Nedavno je bilo neko letalo na poti proti zlatim rudnikom na Novi Gvineji. Letalci so na poletu čez notranjo deželo prvič opazili neko čudno neznano ljudstvo, ki je imelo bolj jasno kožo ter prebivalo po vaseh, povezanih
stvo počasi postane odporno in trdno proti boleznim. Kdor še ni trpel za določenimi boleznimi, kakor ošpice in je-
s cestami in obdanih z dobro gojenimi polji ter natanko oddeljenih. Ni g a bolj zanimivega dogodka za zdravnika kakor raziskovanje človeških naselbin, ki so bile doslej docela odrezane od vsakršne druge omike. Zanimivo je vrh tega spoznavati krajevne bolezni in preskusiti uspešno metode proti nesrečam po okužbah, ki bi zadele tak kraj, če bi odpadle vse prometne ovire.
Leta 1915 še niso nič natančnega vedeli o raznih važnih vzrokih, ki so zakrivili postopno umiranje ljudstev Južnega morja. Vedeli so samo to, da je nesreča naglo napredovala in da je hiilo tireba nekaj ukreniti proti njej Polinezijce so v angleških kolonija!
I »Zakaj ipa ne dajete temu ljudstvu | Bal sem se, da so že — kakor je že j primeren zdravstven nauk?« smo vpra-, taka navada od starih časov — odbrali sali. »Na angleške zdravnike, -ki zali-! posebno marljivega učenca, ki naj bi j tevajo visoka plačila in dolge počitni-' s svojim znan jem presenetil izpraše-ce, «e ne morete varno zanašati. Vrh valca. Zato sem vprašal, ali se lahko tega bi morali imeti zdravnike, ki so lotim katerega koli dijaka. jim šege, jeziki in vraže ondotnih pre-1	_	,	.
bivaleev domači. Morali bi to biti I »Prav gotovo, kakor želite,« mi je zdravstveni svetovalci, ki bi prebivali odgovoril.
stalno med njimi in bi imeli srce zal	__•	j-: u ^
i:,„1 i>t>rnil sem se in odnral dijaka, o
K«:«™ rn'’!!,?rrf ^Ir1'r
plačila. Im.lc Itpo t pilotu, d, „ takoj p,« v priliko, da bistremu in razumnemu	y	'	J K
narodu dajete potreben nauk,«
_ , .	,	,	i	Prosil	sem	ga,	naj mi popiše živ-
Tedaj so ustanovili osrednjo zdrav- J čevje prsnega koša Vprašal me je. ali
*?dijo, da so visoko umrljivost zakri* v*li Angleži, največ krivde pa da no-s'jo kitajski trgovej. Mnogi poskusi pa 50 tudi izpričali, da umira tamkaj to-
biflo tireba nekaj ukreniti proti njej. Polinezijce so v angleških kolonijah zelo radi imeli zaradi njihove umsike bistrosti, ki jih je zenačevala z Angleži. Če bi izumrli, bi njihovo mesto zasedli, težko prilagodljivi Kitajci in Japonci.
Angleži so sprva prosili za pomoč Zvezo narodov, potem pa so se obrnili na Rockefellerjevo ustanovo. Mi smo
tika, ima tudi določene značajke v telesnem sestavu, ki «o z njegovo smrtjo _ ___________________
izgubljeni za svet, medtem ko drugi1 se že dalje časa zanimali za angleške dobijo neke telesne lastnosti, ki na- napore in smo bili zavoljo tega prav slednjim pokolenjem vtisnejo poseben veseli, da smo jim lahko postregli z pečat.	I	našimi nasveti
stveno šolo, spočetka pa so imeli sa- ! mo triletne tečaje za praktične zdravnike. Čeprav sem zelo ceni'1 umske zmožnosti Polinezijcev. sem vendar bil presenečen nad sposobnostjo, s katero so dijaki tako sijajno napredovali. Pa ni šlo gamo za neka j površnega znanja pri izpitih. Ko je bilo jasno, da so bili pripravni tudi za višje nauke, so tečaj piodnljšnli na Štiri leta. da bi tako usposobili prave in resnično z 1 znanjem podkovane zdravnike.
Kar me je najbolj presenečalo v tej šoli, je bila velika duhovna razbo-ritost in goreča želja, da bi se čim
bi smel ali bi si smel pri razlagi pomagati z risanjem na tablo, češ da mu bo tako bolje uspelo. Dejal sem mu seveda, da mi je prav. Nato je vzel nekaj bavnih kred in narisal črtež, ki je gotovo presegel v tej umetnosti vse, kar sem doslej videl. Vrh tega pa je pri risanju razlagali zapleteno živčno omrežje, kakor bi stresal iz rokava. Na srečo sem imel pri rokah priročnik, drugače bi se gotovo zmedel, če bi hotel natanko slediti njegovi razlagi.
Iz te šole so se praktični zdravniki vračali v svoje domače vasi in spet
več naučili. Ko sem nekoč opravljal živeli po starih navadah ter se oblačno svojih rednih nadzorovanj, me je čili, kakor nekdaj, le da so nosili po-profesor anatomije prosil, naj dijake *ebno uradno jopico, ki jim je dajala sam izprašujem.	tn«ko angleško značajko.
Milijon mož in tri tisoč letal v borbi za Stalingrad
Iz mesta, pred katerim divja ena največjih bitk v zgodovini
Uradna vojaška nemška in italijanska poročila že navajajo podrobna poročila o velikih požarih v Stalingradu. Zaradi svoje velike strateške in gospodarske važnosti ter morda še bolj zaradi moralnega pomena, predstavlja to mesto osnovni kamen ruske vojne organizacije iz enega izmed onih stebrov, ki drži vso vojaško in ideološko zgradbo Sovjetov. Zažela se je res ena najhujših bitk v zgodovini, kajti nasproti si stojita dve velikanski sili, ki sta si postavili kot temeljno nalogo, da v tako odločilni in važni borbi na tem predelu gigantske borbe odločita zmago v tem gospodarsko in industrijsko tako važnem vojnem področju.
Nemško vojno poročilo že navaja vesti o hudih požarih, ki divjajo v Stalingradu. Iz predmestja se že seli prebivalstvo in vse izgleda, da smo pred odločilno bitko za to važno industrijsko središče. Nemško letalstvo je izvršilo na Stalingrad več letalskih napadov in na mesto so zmetali ogromno število rušilnih in zažigalnih bomb. Nemci in Italijani prihajajo v množičnih skupinah čez Don pred mesto, kjer divjajo strašne borbe ter razširjajo klin, ki je nastal v tem odseku v sovjetski obrambi.
Moskovski dopisnik anglosaške agencije United Press razpravlja o strašnih borbah za Stalingrad in piše o nevzdržnem in hudem položaju tega mesta. Iz predmestja se že seli prebivalstvo, hiše pa so preuredili v utrdbe. Toda ta ruska trdnjava je obdana od nemških sil že od dveh strani in vojna vihra se vedno bolj bliža spodnjemu toku veletoka Volge, do katere ima nemško letalstvo le nekaj minut s svojih novih letališč tostran Dona. Nemško letalstvo že napada tudi ruske prevozne ladje na Volgi.
Premoč Nemcev postaja po poročilu istega dopisnika vedno bolj odločilna. Z juga so Nemci nabili nov klin severozapadno od Kotelnikova v umikajočo se sovjetsko armado. Borba je srdita in sovjetski vojaki se bore z vso silo odpornosti in fanatike. Po cestah kar leže trupla mrtvih sovjetskih vojakov, ki jih je zajel nemški vojni metež.
Nemci napredujejo v treh smereh: proti No-vorosivskemu in Tuapsi, proti Groznemu in proti središču Kavkaza Piatagorskemu, kamor prodirajo od Ordechonikidsa. Trenutno so nemške čete od tod šele 120 km, do mesta pa pelje hitra pot po kavkaški cesti. Sovjeti skušajo na vse načine zadržati nemške napredujoče sile v prepričanju, da bodo lahko branile te gorske predele, kjer bo zapadel sneg že meseca septembra in onemogočil hitri promet po cestah. Zato zbirajo Sovjeti tudi pred Stalingradom ogromno silo za obrambo sta-lingraškega področja.
Selitev se je že pričela
Pa tudi sovražnik se je pripravil za to odločilno in glavno bitko. Nemške sile štejejo na sta-lingraškem področju nič manj ko milijon mož, ki jih podpira tri tisoč letal. S to silo so prekoračili sovražniki reko Don in se približali sovjetskim obrambnim silam.
V	Stalingradu se je že pričelo veliko preseljevanje. Iz tovarn v Stalingradu že spravljajo industrijske stroje, da jih bodo prepeljali v področje Urala. Dopisnik nadaljuje:
Tudi sovjetsko moskovsko vrhovno poveljstvo je vedno bolj zaskrbljeno zaradi kritičnega položaja v Stalingradu. Posebno hitro napredujejo Nemci s strani Kotelnikova, od katerega jih loči 85 km.
Tak položaj je od prevčerajšnjega silnega letalskega napada s »Stukam« na Stalingrad in nad sovjetskimi divizijami. Dopisnik javlja, da je prodiranje Nemcev proti Stalingradu postalo tako bliskovito in zatrjujejo, da se ruski krogi v polni meri zavedajo silovitosti udarca, ki bi ga za Sovjete pomenila izguba Stalingrada. Nemško letalstvo je v polnem razmahu ter povzroča strah in trepet med boljševiškimi četami. Južno od Kuba-na in v pasu pri Piatigorsku uporabljajo Nemci kljub gorskemu terenu tudi tanke.
Strateški položaj Stalingrada
Stalingrad leži na zapadnem bregu Volge. Za mestom je veletok, kar ne koristi obrambi, tej pa služijo predmestni griči, ki tvorijo prirodno obrambo. Ti griči pa so nizki in peščeni. Rusi so tu zgradili močne utrdbe ter se bodo očividno tu-zoperstavili z vso svojo razpoložljivo silo. Vse predmestne vasi in naselja so spremenili v trdnjave, moskovski listi pa so priobčili pozive na vse, da zahteva ta odločilna borba od posameznega tovariša največjo odpornost in pogum.
Gospodarski pomen industrijskega središča
Sovjeti se prav dobro zavedajo udarca, ki bi zadel Ruse z izgubo tega važnega industrijskega središča. Na nobenem drugem področju ni Rusija dosegla tolikega porasta, kakor ravno v tem področju na polju elektrifikacije. V Stalingradu in njegovem področju je oživljenje talilniške, kemične in metalurgične industrije izzvalo podvojeno kopanje premoga. Tu so povečali' električne centrale in zgradili v kratkem času nove. Zlasti je bil elektrificiran Stalingrad, ki je postal zadnje čase tudi veliko vojno središče, kjer so izdelovali vojaške potrebščine.'
Pogrebne slovesnosti v Budimpešti
Danes bodo pokopali podregenta Štefana Horthyja
Telesne ostanke madžarskega podregenta Štefana Hothyja so z bojišča prepeljali v domovino, ki vsa žaluje za dičmim sinom državnega poglavarja. Spremstvo je s truplom včeraj dospelo v Budimpešto. Od Kasse, prvega važnega madžarskega mesta onstran meje, so bili v častnem spremstvu general in skupina častnikov. Do Kasse je bilo truplo v bolničarskem vlaku, v ki so ga za žalovanje okrasili z venci in trobojnicami. Na krsti, pokriti s padalskim blagom, pa so ležali šopki cvetja, ki so jih že izza bojišča poklonili pokojnikovi tovariši.
Slovaška se klanja sinu madžarskega poglavarja
Častnem« vojaškemu spremstvu sta se na slovaških tleh pridružila še slovaški in nemški častnik. Tudi predsednik Tiso je na krsto položil venec. Ko je vlak pripeljal čez mejo, je bila^ na vsaki postaji zbrana velika množica žalujočih: bila je množica, ki je prihitela s polj in delavnic da bi se poslednjič poklonila hrabremu letalcu, ki je omahnil, ko je izpolnjeval svoje vojaške dolžnosti. V Kassi so truplo preiiesli z bolničarskega vlaka na poseben vlak, ki je bil že pripravljen. Tu je prišlo do ganljivega in preprostega obreda, ko so vojaški oblastniki truplo Uročili civilnim, ki jih je zastopal pravosodni minister Radocsy v spremstvu podtajnika notra-niega ministra in številnih drugih oblastnikov. Mestni škof je pred krsto opravil molitve, potem pa so letalski častniki truplo nesli na posebni voz.
Žalna pot do prestolnice
Na vsej poti so bile vse postaje nagnetene i žalujočimi množicami in okrašene z velikimi madžarskimi trobojnicami naposled pa je vlak »b 4 popoldne zavozil v budimpeštansko postajo.
Na južnem kolodvoru so bili zbrani ministrski predsednik Kallay z raznimi člani kabineta, načelnik generalnega štaba, podpredsedniki parlamenta ter senata, prvi mestni župan, visoki uradniki regentove palače, številna zastopstva častnikov vseh vrst orožja ter člani diplomatskega zbora.
Takoj po prihodu je pokojnika počastila častna straža, nato so truplo prenesli v posebno žalno dvoranico ter ga položili na oder. Potem je protestantovski škof Soltesz opravil molitve, letalska godba pa je zaigrala narodno himno. Vojaki Kraljeve straže so se razporedili v vrste, za njimi pa je šel voz s truplom, ki so mu sledili številni odličniki in zastopniki vojske; nazadnje pa je prišel voz z venci. Sprevod se je pomikal med tihimi ljudskimi množicami od južne postaje pa do parlamenta. Ves promet na cestah, koder je šel sprevod, se je ustavil za dve uri.
Danes bo pogreb, h kateremu bodo prišli regent, vlada, visoki državni uradniki 'n niki poglavarjev tujih držav.
»Sabljiča ostra je moja ženka«
Pred nekim ameriškim sodiščem je pred kratkim prišlo do zelo zanimive razprave za ločitev dveh zakoncev. Edith, lepa ženka Jamesova, je zahtevala ločitev po komaj dvomesečnem zakonskem življenju. Za vzrok svojega
nepreklicnega sklepa je navajala, da je mož preveč zahteven. James je namreč hotel, da bodi njegova žena dobra gospodinja, izvrstna
kuharica, da imej vse dobre značajke prave služkinje, naj bi znala tudi voziti avto in naj bi mu bila odrska igralka. Zahteval je, da ga mora priti čakati do pisarne z avtomobilom,
C6LARJEV SIN
Iti)
1
J
POGORSKA PRAVLJICA
SPISAL iOlh TOMAŽIČ SIS Al lOŽE BERANEK
55.
Medvešček popije zdravilno vino in neka čudna moč se mu razlije po žilah.
»Če sem ubil medveda in troglavega zmaja, bom ubil še tega!« reče kraljični.
Drugič zgrabi še krvav meč in že leze iz črne jame peteroglavi zmaj proti njemu. Sikanja, žarenja in bliskov je bil že navajen, to ni bilo nič novega. Poskočil je, silno zamahnil tako, da mu je meč kar švistnil skozi zrak in pri tej priči je odletelo vseh pet zmajevih glav po tleh.
da ga mora peljati ob nedeljah in praznikih na sprehod, da mu mora natipkti vse številne dopise, da mora... mlada žena se res ni mogla vsega domisliti. Vrh tega pa je še zahteval, da mu mora prišiti vse gumbe, ki si jih je potrgal samo zato, da bi jo zaposlil. Ob zimskih večerih ga je morala zabavati s kako pesmijo, plesom ali kakšno umetnjakarijo.
Dobri James pa je bil res »dober« I
V Berlinu imajo muzej za — odpadke
Pa modreci modrujejo, da je na svetu vsega le 6edem čudes. Če res, potem je takle muzej za stvari, ki jih je človeštvo zavrglo, ker pač ne mara imeti z njimi nobenega opravka več, gotovo osmo v slavni vrsti človeškik spomenikov. V Berlinu imajo namreč veliko ustanovo, kjer izkoriščajo smeti. Tej so priključili muzej, ki si ga pa res velja ogledati, saj najdeš v njem neslutene stvari, ki so jih vse nabrali po zabojih za smeti! Zlasti Številni so ostanki vojaških oblek in orožja. Tu so spominki na vse vojne, ki jih je Nemčija bila od leta 1848., pa do leta 1919. Med njimi najdeš celo majhno
56.
Iz druge sobane priteče tedaj druga kraljeva hči in ga vesela objame.
»Rešil si me, bodi zahvaljen! -Toda v tejle sobi je ujeta še najina sestra, najmlajša kraljična. Sr njo reši, četudi jo čuva sedmero-glavi zmaj!«
Tudi druga kraljična mu ponudi prelep vrč:
»Popij tale Čudodelni napoj, da boš zmaju kos!«
admiralsko ladjico, kakršne so nekdaj rabili na Sredozemskem morju, star generalski šlem, francoski bajonet iz leta 1813.. kosmato čako nekega vojaka Napoleonove straže, kozaško pokrivalo, samurajski šlem iz brona in z zlati-okraski, arabsko bodalo, afriške zakrivljene sablje in kitajske meče iz časa boksarske vojne.
V	muzeju je še poseben narodopisni odsek, kjer zbirajo ostanke iz kolonij, ki so bile nekdaj nemške.
V Zuiderskem jezeru so odkriii ostanke stare omike
Pri osuševalnih delih Zuiderskega jezera na Holandskem so naleteli na zanimivo arheološko najdbo. Sledovi, ki so jih odkrili na dnu jezera, potrjujejo podmeno, da je to poplavljeno zemlje nekdaj bilo obljudeno. Našli so dva vodnjaka, v katerih so bili kamni in črepinje starih keramik. V enem izmed njih so odkrili tudi štirinajst človeških lobanj. Posebno zanimiv je tudi čoln, izdolben v deblu. Izvor tega vozila je še neznan. Našli so končno še dragocene nagrobnike z napisi.
Zahtevajte povsod naš listi
8ELMA LAGERLOEFt
/~\r\
82
NA RAZPOTJIH SRCA
ROMAN
Postiljon, kočijaž in z izjemo Karla Arturja vsi običajni stanovalci v prožtiji, ki so prišli, da bi bili priče odhoda, so ob teh besedah dobre gospe Forsius bruhnili v krohot. Nato si je stara dama zelo komodno uredila sedež v kotu voza. Karlina se je vsedla zraven nje, postiljon je zatrobil nov znak in voz je odpeljal.
Gospa proštova in Karlina sta klepetali in se šalili druga z drugo še precej časa, toda kmalu je nastopilo nekaj usodnega. Staro damo je premotil spanec. Karlina, ki je bila silno razpoložena za klepet, jo je sicer zopet poskušala razvedriti, toda zaman.
»No ja, saj je preživela zelo napet dan,< si je mislila mladenka. »Ne smem se čuditi, če je trudna. Toda škoda pa je le. Tako lahko bi se prijetno zabavali. Jaz bi se na primer vso noč zabavala.«
Dejansko jo je bilo kar nekoliko strah, da bi bila sama s svojimi mislimi. Postala je popolna tema, pot je pa vodila skozi goste gozdove. Plašnost in dvomi so bili že na tem, da jo bodo že naslednji hip popadli.
Potem, ko sita se že nekaj ur peljali, je zaslišala Karlina, kako je nek popotnik zaklical -proti poštnemu vozu. Čez nekaj trenutkov se je voz ustavil, nov potnik je vstopil in se vsedel zadaj, točno nasproti Karlini.
V	vozu se za kratek čas ni dalo slišati nič drugega kot mirno dihanje dveh spečih ljudi. Karlina se je vdala nenadnemu domisleku in se delala, kakor da spi, da ji ni bilo treba govoriti s Scha-gerstroemom. Ko pa se je v njej (>oleplo prvo presenečenje, se je znova prebudila njena običajna razposajenost. Kako sijajna priložnost! Nak, te pa že ne sme izpustiti iz rok. Res, na prebrisan na-
čin bi morebiti utegnila pripraviti Schagerstroema do tega, da bi odnehal od svojih ženitnih načrtov. In če bi ga obenem tudi malce potegnila za nos, bi ji to gotovo nič ne škodovalo.
Schagerstroem, ki je bil še vedno silno potrt, se je sključil, ko ga je nenadoma iz nasprotnega konca voza nagovoril nek glas. Od osebe, ki mu je sedela nasproti, dejansko ni mogel razpoznati nič drugega kakor edino svetlo obličje njenega obraza.
»Oprostite, toda zdi se mi, kakor da bi postiljon izrekel ime Schagerstroem. Ali je mogoče, da ste vi gospod industrijec Schagerstroem z Velikega Sjoetorpa, o katerem se sliši toliko govoric?«
Schagerstroem se je začutil nekoliko neprijetno zadetega, ker so ga prepoznali. Toda resnice ni mogel tajiti. Zato je snel klobuk in zamrmrala nekaj besed, ki si jih človek lahko razlaga tako, kakor je pač hotel.
Glas iz teme se je znova pojavil.
»Rada bi vedela, kako se človek počuti, če je tako bogat,« je dejala. »Se nikdar nisem bila skupaj s takšnim, ki bi imel milijon, in ne vem, če je prav, da jaz sedim na sprednjem sedežu in pustim, da se gospod industrijec pelje s hrbtom obrnjen v smeri vožnje. Rada bi	zamenjala z vami,	gospod industrijec.«
Potna tovarišica je govorila s pohlevnim, božajočim glasom, zraven pa je še nekoliko zajecljala, da je bilo njeno govorjenje nekoliko zastrto.
Če bi Schagerstroem stalno občeval s prebivalci okrog cerkve v	Korskyrki, bi	takoj vedel koga	ima pred selicj, namreč	orga-
nistovo ženo, gospo Sundlerjevo. Ker pa nje ni poznal, je mogel le ugotoviti, da ni slišal še nikoli tako vabljivega in zaupljivega glasu.
»Nikar ne!	Kar mirno sedite!«	se je branil.
»Oh vidite,	jaz sem navajena	na to, ker vedno živim	težko
in v delu,« je dejal glas. »Meni ni nič, če se vsedem na nižje mesto. Toda gos|iod industrijec je gotovo navajen, da se vsede na pozlačeni stol, da je iz zlatih krožnikov in z zlatimi vilicami.«
»Nekaj vam bom -rekel, milostiva,« je odgovoril Schager stroem, ki se je vsekakor čutil nekoliko razdraženega. »Dobršen del svojega življenja sem	spal na slami in jedel z leseno	žlico	iz
cinaste sklede. Imel sem	gospodarja, ki mi je,	kadar je	bil hud
name, izruval toliko las, da sem jih lahko zbral in iz njih naredil blazino. In to je bila edina mehka posteljnina, ki mi je bila naklonjena.«
»Oh, kako romantično! Oh, kako romantično!« je velel ponižni glas. »Kako lepo in romantično!«
»Oprostite, moja milostna, je odvrnil Schagerstroem, »prav gotovo ni bilo romantično, toda koristno. To mi je onemogočilo, da bi postal takšen norec, za kakršnega me imate.«
»Oh, kaj vse pveste, gospod	industrijec! Norec! Ali	bi	človek
na	mojem mestu sploh kdaj mogel milijonarja imeti	za	norca?
Toda, kako zanimivo bi bilo zame, ko bi izvedela, kako osebnost na tako visokem položaju misli in se počuti. Kakšen je bil vaš občutek, ko se vam je sreča končno nasmehnila? Ali ni... Kako naj se izrazim? Ali vam ni bilo tako, kakor da bi bili v sedmih nebesih?«
»V sedmih nebesih!« je ponovil Schagerstroem. »Če bi mi le pustili uveljaviti mojo željo, bi vse skupaj razdal.«
Schagerstroem je mislil, da bi oseba tam v kotu sedaj pač morala razumeti, da. mu je	njeno govorjenje silno	neprijetno, da	ga
to muči in da bi zavoljo	tega najrajši prekinil	razgovor.
Toda oni ponični glasek je neovirano nadaljeval. >Kako lepo je, da bogastvo ni padlo v roke nevrednežu! Kako lepa je že misel, da je bila čednost poplačana«!
Schagerstroem je molčal. Na drugačen način se tem izjavam o sebi in o svojem bogastvu ni mogel izogniti.
Sedaj je morebiti dama v kotu razumela, da je šla predaleč. Toda ni molčala, temveč je spremenila snov pogovora.
»In kako značilno! In sedaj	imate, gospod industriiec.	namen
poročiti se z domišljavo Karlino	Loewenskoeld?«
»Kaj pravite?« je vzkliknil Schagerstroem.
, . „	...	.	.	..	_	i	j,!«	tn	L	SodJe	—	Urrdnit	Ulrtt	Javornik	-	Uokopim	ac	*n#a®0	—	*Slo»en»lu	dom«	tihaja	»to	deia»mMb	ot>	12	-
* imh. - *— -«■	—