Giuliano Vidoni odgovarja na očitke vipavskih podjetnikov in pravi, da bodo terjatve poravnane po dogovoru z DARS-om ^^ Pokrajina Trst predstavila mrežo okenc za pomoč priseljencem • , r ' v - C Miljski župan Nerio Nesladek o večjem sodelovanju s koprsko občino in uplinjevalniku /7 Primorski SOBOTA, 10. JANUARJA 2009 Št. 8(19.407) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Iz krize z Evropo, ne proti njej Vlasta Bernard Gospodarska kriza, ki je v preteklih prazničnih dneh ostala nekoliko v ozadju, z začetkom novega leta spet sili v ospredje. Na voljo so že prvi podatki o gospodarskih gibanjih v zadnjih mesecih preteklega leta in kakorkoli jih obrnemo, so neusmiljeno negativni. Nobeno bodrilo, noben poziv k optimizmu ne pomaga odpraviti občutka strahu pred izgubo delovnega mesta ali pred krizo podjetja, ki se mu ustavlja tok naročil. Državljani v takih razmerah še bolj potrebujejo zaupanje v ljudi, ki vodijo javne zadeve. Tisto, česar res ne potrebujejo, je podiranje temeljev, ki so bili v preteklosti s težavo zgrajeni. Če se omejimo na Evropo, se nam dozdeva, da se dogaja ravno to. Da se krepko spreminjajo politike držav, da te spet pridobivajo težo na račun šibljenja Evrope, da egoizem t.i. nacionalnih interesov pridobiva moč v odnosu do naddržavne skupnosti. Še nedolgo tega je bil glavni očitek, ki ga je bilo slišati na račun Evropske unije ta, da je to Evropa denarja in da manjka politična Evropa. Gotovo ni bil neosnovan, vendar smo danes lahko več kot zadovoljni, da imamo vsaj gospodarsko Evropo, da imamo (sicer še neizpopolnjen) skupni trg in predvsem, da imamo evro in trdna pravila javnofinančnega obnašanja. Prav to pa danes hudo moti evroskeptike. Z izgovorom recesije se slišijo zahteve po zaščiti nacionalnih interesov, po nadzorovanju Evropske centralne banke, po ukinitvi maastrichtskih kriterijev. Po odpravi tega, kar je bilo v zadnjih dveh desetletjih z veliko truda zgrajeno in kar nas danes varuje pred še globljimi pretresi. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € energija - V noči na petek Rusija dosegla dogovor z Ukrajino in EU Ruski plin bo znova stekel čez ukrajinsko ozemlje Nadzirali ga bodo opazovalci - Mnoge evropske države so si oddahnile gorica - Pokrajina uresničuje sprejeti sklep Preko dvesto večjezičnih tabel na narodno mešanem ozemlju Večnarodnost ozemlja goriške pokrajine se kaže vse bolj izrazito. K temu prispevajo italijansko-slovenska, italijansko-furlanska in trijezična cestna znamenja (skupno jih bo preko dvesto), ki jih goriška pokrajina namešča na območju izvajanja zaščitnega zakona 482/1999. Včeraj so jih postavili tudi na križišču med Štandrežem in Sovodnjami. bumbaca GRADIŠČA D ISOHZO GARDJSCJE* GRADIŠČE UDINE UDIN-VIDEM 35 BRUSELJ - Potem ko sta Moskva in Bruselj v noči na petek dosegla dogovor glede namestitve opazovalcev, ki bodo nadzorovali dobave ruskega plina čez ukrajinsko ozemlje v EU, so ti včeraj popoldne že prispeli v Ukrajino in začeli z delom. Vzpostavitve redne dobave plina številnim državam, ki jih je prizadel rusko-ukrajinski plinski spor, še ni mogoče natančno napovedati. Po vsej verjetnosti pa bo treba zanjo počakati še najmanj tri dni. Kriza je najbolj prizadela države jugovzhodne Evrope. Na 18. strani Slovenijo zaposlujejo odnosi s Hrvaško Na 2. strani Stekla storitvena konferenca za tretji avtocestni pas Na 5. strani Zgoniški občinski svet odobril proračun 2009 Na 9. strani Zaposleni v družbi Elektro Primorska tudi s stavko zahtevajo povišanje plač Na 14. strani V Gorici podiplomski študij s področja hidrološkega tveganja Na 15. strani italija - Uradni obisk v Zagrebu Frattini za gospodarsko in politično sodelovanje TRST - Italijanski zunanji minister Franco Frattini bo v ponedeljek na uradnem obisku na Hrvaškem, kjer bosta glavni temi pogovorov dvostransko sodelovanje in vzpostavitev koordinacije, ki naj bi jo vodila zunanja ministra obeh držav. Kot se je izvedelo iz neuradnih virov, naj bi v Zagrebu podpisali memorandum o sodelovanju, v katerem bo predvidena vzpostavitev razvojnega pola za severni Jadran na področju industrije, okolja, energije, infrastruktur, transporta, kmetijstva, univerze in raziskovanja. Memorandum naj bi bil podoben tistemu, ki ga je Italija leta 2007 podpisala s Slovenijo, cilj te pobude pa naj bi bil vzpostaviti dialog med Rimom, Zagrebom in Ljubljano za spodbujanje koordiniranih razvojnih politik za območje, ki je opredeljeno kot križišče za novo Evropo. Med temami, s katerimi se bo ukvarjala koordinacija zunanjih ministrov, pa bodo verjetno tudi ezuli in narodne manjšine. Frattini se bo v ponedljek v Zagrebu sestal s predsednikom republike Mesicem, s premierom Sana-derjem in kolegom Jadronkovicem, zvečer pa bo imel srečanje z italijansko manjšino v Pulju. trst - Stališče bivšega zunanjega ministra De Michelisa »Za spravo je prepozno« Aurelio Juri: Italija naj vendarle objavi poročilo zgodovinarjev dveh držav TRST - Po mnenju nekdanjega italijanskega zunanjega ministra Gian-nija De Michelisa je prepozno za spravno dejanje med Italijo, Slovenijo in Hrvaško, ki naj raje razmišljajo o okrepitvi sodelovanja. De Michelis je o tem govoril sinoči v Trstu na okrogli mizi, na kateri je sodeloval tudi slovenski evropski poslanec Aurelio Juri. Ta je pozval Italijo, naj vendarle objavi dokument italijansko-slovenske zgodovinske komisije in naj dvigne »odškodninski denar« za ezule. De Michelis se je v Gorici srečal z županom Ettorejem Romolijem, s katerim je govoril tudi o evroregiji. Na 3. in 14. strani 2 Sobota, 10. januarja 2009 ALPE-JADRAN / ljubljana - Rupel o slovenski strategiji odnosov s Hrvaško V kabinetu premiera Pahorja zbirajo dokumentacijo o sporu S tem se ukvarjajo tudi na MZZ - Konec januarja Sestanek slovensko-hrvaške komisije o meji LJUBLJANA - Glede informacij, da tudi v kabinetu slovenskega premiera pripravljajo predlog strategije reševanja slo-vensko-hrvaškega mejnega spora, je posebni odposlanec premiera Dimitrij Rupel povedal, da trenutno zbirajo dokumentacijo. Kot je pojasnil, bodo pregledali razne pobude za reševanje spora in skušali ugotoviti, ali se jih da združiti in uporabiti. Delo je včeraj poročalo, da tako kot na zunanjem ministrstvu tudi v kabinetu predsednika vlade, in sicer pod okriljem Rupla, pripravljajo predlog slovenskega stališča o nadaljnji strategiji urejanja odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško glede določitve meje med državama. Po poročanju Dela zunanji minister Samuel Žbo-gar s tem naj ne bi bil seznanjen, zato se časnik sprašuje, ali bosta morda nastala dva različna dokumenta o isti stvari. Glede tega je Rupel včeraj odgovoril, da imajo "celo serijo pogovorov in da jih bodo imeli še naprej". "Govorim zdaj s predsednikom vlade in njegovimi sodelavci, tudi z zunanjim ministrom," je povedal in dodal, da je sam v to deloma vključen. Po Ruplovih besedah zbirajo dokumentacijo. Kot je pojasnil, se je v zadnjih 18 letih nabralo veliko pobud, zato bodo sedaj pogledali, "kaj je uporabnega od prej". Rupel meni, da je nujno in koristno, da spet pridejo na dan s kakšno pobudo. Ob tem je zatrdil, da delajo usklajeno z zunanjim ministrstvom. Na vprašanje, kako gleda na pobudo italijanskega zunanjega ministra Franca Frattinija o reševanju slovensko-hrvaške-ga spora, ki naj bi jo Frattini v ponedeljek predstavil v Zagrebu, je Rupel dejal, da ima sam v Frattinija zaupanje in da se mu zdi vsaka pomoč pri reševanju slovensko-hrva-škega spora dobrodošla. Kot meni, je logično, da se želi Italija konstruktivno vključiti v reševanje tega spora. Na vprašanje, ali ima mogoče Italija pri tej pobudi, ker ne vključuje Ljubljane, kakšne skrite namene, pa je premierov posebni zunanjepolitični odposlanec odvrnil: "Kdo pa nima skritih namenov?" Na vprašanje, ali se bodo na torkovem koalicijskem vrhu pogovarjali tudi o njegovem imenovanju v premierov kabinet, pa je Rupel odgovoril, da se je za ponudbo Pahorja za delo v njegovem kabinetu odločil zato, "ker mi gre za državo". Prepričan je namreč, da je potrebno zunanjo politiko, kolikor je mogoče, izvzeti iz dnevnih strankarskih razprtij. Prav tako meni, da je v teh resnih časih sodelovanje med strankami in ljudmi, ki imajo drugačne ideološke poglede, nekaj običajnega in koristnega ter dobro za državo. Na Ministrstvu za zunanje zadeve pa so včeraj potrdili, da v skladu z zadolžitvami, prejetimi s strani vlade, pripravljajo predlog stališča o nadaljnji strategiji urejanja odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško glede določitve meje med državama. "Ko bo dokument pripravljen, bo šel v nadaljnjo vladno usklajevalno proceduro in kasneje v skladu z dogovorom v obravnavo državnemu zboru," so še zapisali na MZZ in dodali, da predlog pripravljajo v sodelovanju s predsednikom vlade. Včeraj se je tudi izvedelo, da se bo 28. januarja v Sloveniji sestala slovensko-hrvaška komisija mednarodnopravnih strokovnjakov za reševanje vprašanja meje. Slovenski in hrvaški del komisije sta že pripravila vsak svoj predlog sporazuma in si ga izmenjala. Na tokratnem, četrtem srečanju pa naj bi pregledala še vsa odprta vprašanja in ugotovila, ali jih lahko razrešijo na strokovni ravni, ali pa bodo potrebne politične odločitve vlad. Z dosedanjih sestankov komisije je znano, da je Slovenija v predlogu sporazuma glede foruma kot možnosti predlagala Meddržavno sodišče v Haagu, ad hoc arbitražo ali stalno arbitražno sodišče v Haagu. Za Hrvaško je najbolj sprejemljivo Meddržavno sodišče. V primeru predložitve vprašanja temu sodišču Slovenija vztraja, da bi moralo sodišče presojati po načelu ex aequo et bono oziroma načelu zunanje pravičnosti, čemur Zagreb nasprotuje. (STA) Morska meja predstavlja eno od najbolj spornih vprašanj, ki zadevajo odnose med Slovenijo in Hrvaško zagreb - Pridruževanje Hrvaške Evropski uniji Sanader prepričan, da bo slovenska blokada odpravljena v prihodnjih tednih ZAGREB - Hrvaški premier Ivo Sanader (na posnetku) je včeraj v Zagrebu izrazil prepričanje, da bo slovenska blokada hrvaških pristopnih pogajanj z EU odpravljena v prihodnjih "tednih in mesecih", ter da bo Hrvaška dosegla začrtani cilj sklenitve pogajanj z unijo v letu 2009. Ponovil je, da je slovenska blokada izjema v pogovorih med EU in potencialno članico. "Seveda nas je slovenska blokada upočasnila. To ni dobro, gre za presedan v pogajanjih med EU in katero izmed prihodnjih članic," je izjavil Sanader na Fakulteti političnih znanosti (FPZ) v Zagrebu, kjer se je udeležil predavanja vodje skupine poslancev Evropske ljudske stranke (EPP) v Evropskem parlamentu Josepha Daula, ki je bil včeraj na uradnem obisku na Hrvaškem. Med drugim je povedal, da EU ne more prisiliti Slovenije, da odpravi blokado pogajanj med EU in Hrvaško, temveč morata spor državi rešiti s pogajanji. "V EU nihče nikogar v nič ne sili, temveč se pogajamo", je dejal Daul v odgovoru na vprašanje študentov FPZ o tem, ali lahko EU prisili Slovenijo, da deblokira hrvaška pogajanja. Po njegovem mnenju spor med Hrvaško in Slovenijo ne bo vplival na načrt hrvaških pogajanj v letu 2009. Prav tako meni, da vnovični referendum o Lizbonski pogodbi na Irskem ne bo vplival na vstop Hrvaške v unijo, "sicer pa bi ga lahko pospešil", je Daulovo izjavo povzela hrvaška tiskovna agencija Hina. Na Rogli odprli eskimsko vas ZREČE - V smučarskem centru Ro-gla je včeraj zreški Unior turizem odprl eskimsko vas, ki so jo v lanski smučarski sezoni prvič postavili na smučišču Krvavec, ki ga prav tako upravlja Unior. Eskimska vas na Ro-gli leži v neposredni bližini Koče na Jurgovem in je namenjena tako enodnevnim gostom kot tudi gostom, ki bivajo na Rogli več dni. Prav tako je eskimska vas na eni strani namenjena poslovnim uporabnikom, medtem ko velik del gostov predstavljajo posamezni obiskovalci, med katerimi so še posebej družine z otroki, ki si želijo novih snežnih dogodivščin in pristnejšega stika z naravo. Eskimsko vas sestavljajo ice bar, iglu restavracija, iglu hotel s petimi spalnimi igluji, ki pa so razdeljeni na romantični in standardni iglu, v katerem lahko prenoči osem gostov. Spalni igluji so 4,5 metra visoki in imajo štirimetrski premer, povezovalni predori so široki en meter in visoki 3,6 metra. Največji igluji imajo desetmetrski premer, v višino pa merijo 4,5 metra. Vas lahko sprejme skupine do 100 oseb v sklopu enodnevnih dogodkov, v njeni okolici pa se lahko organizirajo dogodki z do 250 udeleženci. Za izdelavo eskimske vasi so uporabili približno 12.000 kubičnih metrov snega, gradilo pa jo je deset oseb 18 dni. Obratovala bo do konca zimske sezone, celotna investicija pa je stala 30.000 evrov. Za revijo Primorska poje 2009 še zbirajo prijave KOPER - Po pregledu prijavnic za revijo Primorska poje 2009 so organizatorji prireditve ugotovili, da so nekateri zbori očitno spregledali datum roka za prijave. Zato še enkrat pozivajo vse, naj pohitijo s prijavo, sicer programska knjižica ob začetku Primorske poje ne bo pripravljena. Organizatorje namreč čaka še razpored zborov po revijah, morebitne spremembe, glasbena in tekstovna lek-tura, popravki v tiskarni in sam tisk. Vse to pa zahteva svoj čas. Prijavnice so zbori dobili v začetku decembra, lahko pa jo snamejo tudi s spletne strani www.zpzp.si. Volkswagnov golf slovenski avto leta LJUBLJANA - Žirija, ki jo sestavljajo slovenski mediji s področja avtomobilizma, je za slovenski avto leta 2008 izbrala Volkswagnov golf VI. Omenjeni model je dobil največ točk in s tem premagal ostale štiri tekmece. Golf VI je za seboj pustil ostale finaliste letošnjega izbora: Renaultovega megana, Mazdino 6, Seatovo ibizo in Audijev q5. ruše - Komemoracija na kraju, kjer so v nemškem obroču padli vsi borci Zadnja bitka Pohorskega bataljona Slavnostna govornica je bila obrambna ministrica Ljubica Jelušič, ki je poudarila pomen antifašističnega boja RUŠE - Združenje borcev za vrednote NOB je skupaj z občino v četrtek v Rušah pripravilo spominsko slovesnost v počastitev I. Pohorskega bataljona. Slovenska ministrica za obrambo Ljubica Jelušič se je v slovesnem nagovoru med drugim borcem in borkam zahvalila ter jih v imenu generacij, ki so se rodile po vojni, zaprosila za pomoč pri razčiščevanju preteklosti. Jelušičeva je poudarila, da je potrebno na pot v svobodo, ki so jo s krvjo tlakovali naši predniki, gledati s ponosom, saj padli partizani, pobiti talci, izginuli civilisti v koncentracijskih taboriščih nikoli niso spoznali svobode, za katero so žrtvovali največ, kar imamo - svoje življenje. "Vse njihove žrtve so slike v mozaiku sedanjosti, so vir našega vojaškega znanja in kličejo po ustreznem strokovnem ovrednotenju - pa ne zato, da bi kritizirali svoje prednike, temveč da bi znali in zmogli pomisliti na vse možnosti, ki jih je imel ali izgubil - tudi Pohorski bataljon, ki so jih imeli ali izgubili vsi, ki smo jih občudovali zaradi nji- hovega poguma, in morda spregledali, da bi se morali napajati tudi pri njihovem razumu," je dejala obrambna ministrica. Po njenem mnenju pa je v Pohorskem bataljonu izvirno sporočilo tudi za današnji čas, ko pošiljajo pripadnike in pripadnice Slovenske vojske v tujino v mirovne operacije. Svet, v katerega pošiljajo slovenske vojake, se po besedah Je-lušičeve spreminja, vojne pa tečejo svoj maratonski tek. "Nekdanji sovražniki so naši zavezniki. Kot nekoč v antifašisti-čni koaliciji stojimo danes skupaj v koaliciji demokracije in miru v Natu ter Evropski uniji. Ali se dovolj zavedamo, da smo prav z udeležbo v vojni na strani an-tifašistične koalicije, tudi s poslednjim bojem Pohorskega bataljona, zasnovali novo varnostno arhitekturo sedanjosti? Slovenija s tem, ko je vstopila v zvezo Nato in Evropsko unijo, nadaljuje zavezništvo, ki se je stkalo že med narodnoosvobodilno borbo, ko smo bili na strani zmagovite antifašistične koalicije," je dejala Jelušičeva. Ob tem je ministri- mu !! i s! s i ?! Spomenik na mestu, kjer je bilo taborišče Pohorskega bataljona ca v Rušah še dodala, da je sedanje slovensko sodelovanje v mirovnih operacijah po svetu izraz naših lastnih zgodovinskih izkušenj, izraz globokega spoštovanja do vseh narodov, ki se še danes borijo za svobodo in svojo državnost. Pohorski bataljon je bila partizanska enota, ustanovljena 11. septembra 1942 v Dobrovljah na Pohorju, sestavljali pa so ga borci iz Dolenjske, Šaleške in Savinjske doline. Izvedel je številne akcije, dokler ga nekaj dni po novem letu 1943 niso odkrile nemške sile in ga je 8. januarja 1943 pri Osankarici obkolilo okoli 2000 nemških vojakov ter pobilo vse njegove člane. (STA) / ALPE-JADRAN Sobota, 10. januarja 2009 3 trst - Stališče bivšega zunanjega ministra Giannija De Michelisa »Za spravo je prepozno, bistveno je sodelovanje« Aurelio Juri: Slovenija in Hrvaška nimata odprtih zgodovinskih vprašanj TRST - »Načrt za spravno dejanje med Italijo, Slovenijo in Hrvaško prihaja prepozno, saj bi bilo takšno dejanje smiselno, ko je še obstajala Jugoslavija.« S temi besedami je nekdanji italijanski zunanji minister Gianni De Michelis ob robu včerajšnjega posveta o evroregiji (prireditelja sta bili združenji liberalnih socialistov in Evropska pobuda) v pogovoru z novinarji komentiral »medijski predlog« za srečanje predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške. De Michelis je danes evropski poslanec Evropske socialistične stranke, kateri pripada tudi slovenski evroposlanec Aurelio Juri, drugi udeleženec včerajšnje okrogle mize. Tretji udeleženec je bil deželni svetnik Ljudstva svobode Alessandro Co-Iautti, ki - podobno kot De Michelis - izhaja iz vrst nekdanje PSI. Predlogi za spravno dejanje prihajajo v zadnjih letih na dan kot »zajci iz čarovnikovega klobuka«, potem romajo v pozabo in se spet pojavljajo. Sprava na poštenih zgodovinskih temeljih bi se morala po De Michelisovem mnenju zgoditi, ko je še obstajala Jugoslavija. Takrat je bil skrajni čas za takšno dejanje, »potem pa se je stari svet dejansko porušil in ustvarili so se popolnoma novi geopolitični pogoji, v katerih ni več mesta za zgodovinske dispute.« Zadnje stališče slovenskega predsednika Danila Turka se mu vsekakor zdi neprimerno, »ker premakne nazaj urine kazalce za 30 let«. Evropski prostor, v katerem se nahajajo Slovenija, Hrvaška in Furlanija-Julijska krajina, se po De Michelisovem mnenju nahaja na razpotju. Na eni strani imamo tekmovalne oziroma razdiralne silnice (mors tua, vita mea, je dejal bivši minister), na drugi tiste, ki si želijo sodelovanja. De Michelis upa, da bo vendarle prevladala težnja po sodelova- Aurelio Juri in Gianni De Michelis sta v evropskem parlamentu člana socialistične poslanske skupine kroma nju, za katere se morajo potruditi vse tri države. »Slovenija se mora do sosedov obnašati manj egoistično, kot doslej, Hrvaška mora izpolniti pogoje za vstop v EU, Italija pa se mora končno odločiti za resno zunanjo politiko, ki je ne Prodi in Berlusconi nista bila sposobna izvajati,« je prepričan evropski socialistični poslanec iz Italije. Juri meni, da stališče slovenskega predsednika o spravi in zgodovinskih dogodkih ne bodo vplivala na odnose v tukajšnjem prostoru, »čeprav ne gre zanemariti dejstva, da Turkova stališča odražajo večinska gledanja javnega mnenja v Sloveniji.« Bivši koprski župan soglaša z De Michelisom, da spravno de- janje med tremi državami nima nobene logične osnove. Sprava bi se morala kvečjemu zgoditi med nekdanjo Jugoslavijo in Italijo, tudi zato, ker Zagreb in Ljubljana nimata odprtih zgodovinskih vprašanj. Bolj kot o spravi moramo po Jurijevem mnenju govoriti o zgodovinskem razčiščenju med državama. Uradna Italija naj končno objavi poročilo italijanskih in slovenskih zgodovinarjev, Rim pa naj vendarle dvigne iz luksem-burške banke »odškodninski dolg«, ki ga je Slovenija izplačala za istrske begunce. Ko bo, če bo, Italija to naredila, bo s tem prispevala k še boljšim odnosom s Slovenijo. Juri je povedal, da je eden redkih slovenskih politikov, ki ne soglaša s politiko Pahorjeve levosredinske vlade do Hrvaške, za kar si je prislužil celo obtožbo narodnega izdajstva. Takšna slovenska politika po njegovem ne pelje nikamor in samo po nepotrebnem zaostruje odnose med državama, odprta mejna vprašanja naj reši mednarodno sodišče. De Michelis in Juri zelo dvomita, da bo evroregija v teh mednarodnih razmerah sploh kdaj zaživela. Bivši zunanji minister meni, da zanjo ni pogojev, Juri pa je stvar vezal na regionalno oziroma pokrajinsko ureditev Slovenije, ki je (še) ni. S.T. jutri na stv Slovenski celovečerni film Kratki stiki Tjaša Železnik TRST - Na STV bo bo jutri ob 21. uri spet na sporedu slovenski celovečerni film Kratki stiki iz leta 2006 scenarista in režiserja Janeza Lapajneta. Gre za rahločutno dramo o medčloveških odnosih, v katero je Lapajne spretno vpletel tri zgodbe. V njem nastopajo med drugimi Tjaša Zeleznik, interpret-ka treh ženskih likov, Jernej Šug-man, Grega Zorc, Boris in Seba-stijan Cavazza ter Mojca Funkl. Film Kratki stiki je bil na 9. Festivalu slovenskega filma nagrajen kot najboljši celovečerec, ob tem pa je prejel še nagrado za najboljšo režijo in scenarij, za najboljšo montažo in glasbo, za najboljšo glavno žensko in stranski moški vlogi. Lani pa je na 2. Eurofestu v Montrealu prejel Kristalno oko za najboljši film. Bil je tudi slovenski kandidat za oskarja za najboljši tu-jejezični film. V televizijskem prispevku pred predvajanjem filma bosta spregovorila režiser Janez Lapajne in glavna igralka Tjaša Zeleznik. Film Kratki stiki bo na sporedu še v četrtek, 15. januarja, ob 20.50, po večernem televizijskem dnevniku. ODKRIJTE POPOLNOMA NOVO NAKUPOVANJE! NOVA ODPRTJA l^^B^fecfaW6rfcf | oviesse m\ Od 2. januarje do 31. marca SEZONSKO ZNIŽANJE URNIKI OBRATOVANIA: PONEDELIEK: ,«0-20:30 4Q TRGOVIN OD TORKA DO SOBOTE: 9:00 - 20:30 PRVI DVE NEDELJI V MESECU: 9:30 - 20:00 IN HIPERMARKET JUTRI ODPRTO MISFeRO TRGOVSKI CENTER MONFALCONE/ TRŽIČ (GO) -ULICA POCAR , 1 4 Sobota, 10. januarja 2009 ALPE-JADRAN SLOVENIJA TA TEDEN Premier, ki si kavo plačuje sam Vojko Flegar / Predsednik slovenske vlade Borut Pahor je davkoplačevalcem med poldrugim mesecem mandata nove vlade do sredine iztekajočega se tedna prihranil približno 1500 evrov. Odpovedal se je namreč skoraj vsem reprezentančnim stroškom; kosila, kave in sokove zase in svoje goste plačuje iz lastnega žepa, tudi službeni mobitel, ukinil je nekatere »potratne« običaje (recimo vsakodnevno menjavo cvetja v svoji pisarni) in podobno. V četrtek je Pahor proračunu poleg tega prihranil še kakšnih 3000 evrov, saj se je na obisk v Bratislavo namesto z letalom odpravil z osebnim avtomobilom. Prosto po prastari šali o Škotih bi bil Pahor lahko še bolj varčen, če bi šel na Slovaško s kolesom, sploh pa bi veliko prihranil, če bi do tja tekel za taksijem. Morda ne tako cinično, a vendar ne posebej prizanesljivo je omenjene Pahorjeve »simbolične poteze« sprejel tudi pretežni del javnosti, še posebej, ko se je izkazalo, da je premier v silni vnemi biti zgled izjavil, da si je zmanjšal plačo, potem pa so dlakocepci ugotovili, da tega ni mogel storiti, ker njegovo plačo določa zakon (ki ga parlament - še - ni spremenil). Kot demagogijo in cenen populizem so Pahorjevo ravnanje označili celo v nekaterih koalicijskih partnericah in celo v premierovi lastni stranki so nekateri izrazili dvom v smiselnost takšnega varčevanja. Toda zgledi vlečejo, iz malega raste veliko: v državnem zboru sta tako zdaj na dnevnem redu kar dva predloga, kako zmanjšati plače poslancem. Po prvem naj bi vsi poslanci nazadovali za en plačni razred (v enot- nem sistemu plač javnih uslužbencev in državnih funkcionarjev), po drugem pa naj bi se plače zmanjšale le poslancem v najvišjih razredih (torej tistim, ki niso »le« poslanci, ampak tudi predsedniki delovnih teles ali funkcionarji državnega zbora). Z resnimi ukrepi proti gospodarski krizi to kajpak nima zveze, kar najverjetneje ve tudi predsednik slovenske vlade. A huje od morebitnega poskusa poceni nabiranja političnih točk je, da je Pahorju s tem spodletel tudi bolj verjetni pravi namen »kampanje«, namreč opozoriti prebivalstvo, menedžerje in lastnike kapitala, delavce in še posebej javne uslužbence, da je ekonomska kriza resna in da se lahko tudi v Sloveniji spremeni v pravcato recesijo, če se bodo obnašali kot doslej. S »simboli-čnostjo zgleda« je premier tako tudi razlog zanj najbrž nehote spremenil v nekaj »simboličnega«, »neresnega«, pač v slogu se bomo odpovedali kakšni kavi, rožam in letalski vozovnici, pa bo spet vse tako, kot je bilo. Problem je v tem, da ne bo in da je vlada skorajda v isti sapi, kot se je Pahor odpovedal reprezentanci, skoraj če-trtmilijonski množici svojih uslužbencev »odobrila« povišanje plač po »voznem redu«, sprejetem pred krizo (in v času prejšnje vlade). Samo januarsko »odpravljanje nesorazmerij« in »usklajevanje« plač v javnem sektorju bo slovenske davkoplačevalce tako stalo približno 60 milijonov evrov. Za ta denar bi moral biti Pahor po sedanjih cenah premier dobrih petdeset let in se vsak dan peljati v Bratislavo z avtomobilom namesto leteti z letalom, da bi jih nadomestil. Res je, da vladni manevrski prostor časovno in sicer ni bil posebej velik. Obljuba poviška je s kolektivno pogodbo in zakonom javnih uslužbencem namreč iztožljiva, poleg tega pa gre za moralno odgovornost, saj so se državni uradniki višjim plačam odpovedali leta 2003, v času slovenskega vstopanja v evroobmočje in »lovljenja« maastrichtskih meril. A dejstva, da gre za hudo obremenitev proračuna v času, ko je iz dneva v dan na brezposelninah več ljudi, davčni prilivi pa manjši, saj so podjetja prisiljena v neusmiljeno racionalizacijo in zmanjševanje proizvodnje, to ne spremeni. Toliko bolj, ker je za september predvidena nova »uskladitev«, prav tako pa v letu 2010 (ko po vse bolj prevladujočih napovedih krize niti približno še ne bo konec), skupno pa bi nespremenjena dinamika rasti plač v državnih službah v dveh letih zahtevala okrog pol milijarde evrov. Člani Pahorjeve ožje protikrizne ministrske skupine so zato že na glas omenili možnost razmisleka o tem, ali je smiselno, da so javne službe tako rekoč dosmrtne. Malce paradoksalno, a pravzaprav logično: sindikati slovenskih javnih uslužbencev se bodo v prihodnjih mesecih znašli pred dilemo, s katero se njihovi kolegi iz gospodarstva ubadajo že od lanske jeseni. Vztrajati pri višjih plačah, zaradi česar zna kar nekaj njihovih članov ostati celo brez današnjih ali priznati, da so se okoliščine »zaradi višje sile« spremenile toliko, da se jim je treba prilagoditi? odprta tribuna Kaj bi Voltaire počel v Trstu? Nekaj je strupenega v zraku. V tistem zraku, ki ga dihamo vsi, ki živimo v Trstu. In v Italiji. Tako strupenega, da ga niti burja ne razpiha. Pa to niso izpuhi škedenjske železarne, pač pa vzdušje nestrpnosti, ki mu ni para. Za Trst ni to nič novega, pa vendar. Nekaj je drugačnega, celo hujšega. Nestrpnost je postala sistem vladanja, prevzela jo je oblast, ki si dovoljuje marsikaj, preveč. Poglejmo nekaj primerov, da se bralcu ne bo zdelo, da pretiravam. Začnimo kar pri aferi, ki je izbruhnila ob odprtju jedilnice barkovljanske šole F.S. Finžgarja. Iskreno povedano, ne čudi me reakcija odbornika Franca Bandellija, ko je zagledal slovensko trobojnico. Od njega kaj takega pričakujem. Čudi me dejstvo, da so zagnali tak vik in krik ob dogodku, ki bi ga v najhujšem primeru lahko ocenili za protokolarni spodrsljaj, a ne ravnateljice, pač pa tistega, ki je prišel trakove razrezat, torej občine in občinskega odbornika. Članki v tržaškem dnevniku, politični pozivi k linču ravnateljice slovenske šole, prefektova obsodba, obisk orožnikov... In potem, kot višek sprenevedanja, seja občinskega sveta z glasovanjem resolucij, ki tako ali drugače obsojajo trak z narodnimi barvami slovenske manjšine. Resolucije, ki tako ali drugače, pozivajo šolske oblasti, naj ukrepajo proti ravnateljici. In kar je, po mojem, zelo čudno, so razpravo z glasovanjem sprejeli tudi predstavniki opozicije! Barkovljanska šola ni osamljen primer. V tržaški javnosti so odmevale ocene o tržaških politikih, ki jih je znani nemški pisatelj Veit Heinichen napisal v članku, objavljenem v reviji slovenske letalske družbe Adria Airways. Pomislite, v reviji slovenske letalske družbe, ki jo berejo potniki iz vsega sveta! Tega Trst ni mogel prenesti, pa se je spet začela običajna kampanja v italijanskem dnevniku, politiki (predvsem desničarji) so Heiniche-nu očitali, da si je drznil izrekati svoje mnenje o vodilnem razredu mesta, kjer živi kot gost in tujec. Kakor da bi ne bili vsi skupaj v Evropi in da Heinichen ne živi v Trstu že celo vrsto let, saj ima tukaj družinsko razmerje. A tujec je tujec, posebno še, če kritizira v slovenskem časopisu. Res, slovenski časopis je kaplja preko roba, kajti Veit Heinichen kritično ocenjuje italijanski in tržaški politični razred v svojih knjigah že celo vrsto let in se nihče ni tako razburjal. Navsezadnje so knjige uspešnice v Nemčiji in drugih evropskih državah, tudi v Italiji. Po njegovih kriminalkah nemška televizija prav v Trstu snema nadaljevanke, ki so zelo popularne pri gledalcih in z njimi postaja popularen ali turistično zanimiv tudi Trst, s Krasom in Istro. Kljub temu je tudi Heinichen postal predmet razprav v tržaškem občinskem svetu, kjer so desničarji nemško-tržaškemu pisatelju očitali tudi, da kot pooblaščenec pokrajine sedi v upravnem svetu krajevne akcijske skupine za Kras in zahtevali, naj odstopi ali naj ga pokrajinska uprava odpokliče. Našel se je celo ne-strpnež, ki ga je pozval, naj zapusti Trst, kjer ni zaželen, in se vrne v Nemčijo. Zadnji primer je računalniški spletni program Facebook, kjer delujejo najrazličnejše skupine, med njimi tudi skupina, ki si je kot moto izbrala stavek »Trst je naš«, v podnaslovu pa je razlaga, da to ni zgodovinska nostalgija, pač pa je želja, da bi Trst bil »tudi slovenski«. Navsezadnje je bilo vprašanje meja, za katere so se celo stoletje bojevali in krvaveli naši narodi, dokončno rešeno . z njihovo ukinitvijo. Geslo Trst je naš je takoj zbodlo novinarje tržaškega italijanskega dnevnika, ki so zagnali vik in krik. Sledili so jim, po ustaljenem receptu, tudi tržaški politiki. Odkrili so, da je v seznamu članov skupine tudi občinski svetnik Iztok Furlanič (prezrli so Igorja Gabrovca in podpisanega) in ga takoj pozvali., naj odstopi. Našel se je nekdo, ki je geslo Trst je naš, ki naj bi spominjalo na povojne grozote, vzporejal z napisom ob vhodu koncentracijskega taborišča Auschwitz - »Arbeit macht frei«, nekako po Frattinijevem aksiomu, da sta fašizem in komunizem enako zločinska, oziroma, da Italija ne sme pozabiti srhljivih Titovih pokolov. Sreča, da niso opazili, da je tudi profesor Jože Pirjevec pred kratkim izdal knjigo z enakim naslovom. Kdove, ali bodo zahtevali njen umik s knjižnih polic. Tržaški občinski svet še ni zasedal, a ni rečeno, da se bo izrekal tudi o tem primeru. Množijo se zahteve, naj forum skupine Trst je naš odstranijo s Facebooka, češ da je žaljiv za javnost in podobno. Vprašati se moramo, kaj se skriva v tem vztrajnem sklicevanju občinskega sveta in političnem obsojanju poskusov izražanja lastnega mnenja. Ne gre več za nestrpno reagiranje na mnenja ali ocene, ki se delu politične srenje zdijo sporni ali nesprejemljivi. Niti za javno razpravo, v kateri bi vsi imeli pravico, da povedo svoje mnenje in kjer bi se pač mnenja kresala tako, kot se spodobi za razvito demokratično družbo. Ne, tu gre za nekaj pomenljivo drugačnega. Gre za politično oblast, ki si jemlje pravico, da izglasuje obsodbe, postavlja ljudi na sramotilni oder samo zato, ker mislijo drugače. Tržaški občinski svet bi se s temi stvarmi ne smel ukvarjati, kakor bi ne smeli odločati o tem, koga se smejo občinski svetniki spomniti in koga ne. V tem lahko zaslutimo zametke totalitarnega pristopa, nekega lakiranega fašizma, ki se plazi skozi špranje sicer problematične italijanske demokracije in preko občil prodira v miselnost množic in postaja del splošne morale. Trst je v tem lahko le preizkusni teren, ker mu je nestrpnost od nekdaj pisana na kožo. Voltaire je zapisal znano geslo: »Ne strinjam se s teboj, toda pripravljen sem dati življenje, da boš lahko izražal svoje misli!« Mislim, da bi tržaški občinski svet moral izglasovati resolucijo proti Voltairu. Kaj se tujec vmešava v naše zdrahe! Stojan Spetič SKLAD MITJA CUK SVETUJE Otrokova vloga V sodobni družbi se tudi težnje po ustvarjanju nove družine spreminjajo: mnogi mladi podaljšujejo čas svojega bivanja v izvorni družini in s tem prenašajo sprejemanje lastnih odgovornosti na čim kasnejši čas. Druge »osamosvojijo« kar njihovi starši, tako da jim prepustijo svoj dom, se sami umaknejo drugam, ali jim celo kupijo drugo stanovanje, kjer naj bi njihovi že odrasli otroci zaživeli svoje samostojno življenje. V to ni vedno vključena družina, zveza ali otrok. Vsakdo je svoje sreče kovač lahko rečemo v času, ko si družba ne zastavlja meja in vsak želi početi zlasti to, kar njemu osebno najbolj ustreza in brez večjih žrtev. Ob takih pa so še oni, »tradicionalni« mladi, ki še iščejo priložnost za ustvarjanje družine v institucionalizirani ali v partnerski zvezi. Mnogi si želijo tudi otroka. Silna želja po otroku pa žal še ni sama po sebi poroštvo, da bo družina trdna in uravnovešena. Vsaka družina ima lastno dinamiko, ki je najprej dinamika para. V tej lahko dodelijo novorojenemu otroku včasih neprimerno vlogo nekakšnega objekta, ki ga starši ali eden od dveh in-strumentalizirajo. Zlasti strokovnjaki, ki se ukvarjajo z družinsko terapijo, opažajo ta pojav v problematičnih situacijah. Tako se zaradi negativnih posledic dinamike družinskega sistema lahko otrok spremeni v »bolnika«, v nekoga, ki kaže vse zunanje znake, da je potreben pomoči. Včasih se neprimerna otrokova vloga v družini kaže skozi njegovo napačno vedenje, ki je tudi lahko nasilno. Obravnave pokažejo, da tak otrok nima prave identitete, da svojo istovetnost išče na neprimeren način. Izhaja iz družinske situacije, ki je že na prvi pogled problematična: mogoče je v družini z otroki iz prejšnjega materinega zakona. Te je njihov oče zapustil, mati pa se je znova poročila in mislila, da bo z rojstvom še enega otroka »popravila« svojo prejšnjo družinsko situacijo. Ta zadnji otrok je postal materi sredstvo, s katerim je poskušala rešiti, kar se v družini rešiti da. S pomočjo otroka je reševala konfliktno situacijo, otrok pa je v sebi zbral novo problematiko. V družini ima vsak član svojo funkcijo. Otrok pa lahko odigra v družinskem sistemu celo nekaj različnih funkcij. Razširjeno je mišljenje, da ima otrok vlogo povezovalca za zakon. Zdi se, kakor da bi otrokovo rojstvo lahko nihajočo zvezo utrdilo in trdneje povezalo. Toda osnovna problematika ima na otroka svoj vpliv. V njem - nehoteno neučinkovitem družinskem povezovalcu - se razvijejo strahovi in negotovosti, ki mu ovirajo nemoten razvoj. Nič boljše ni v družinah, katerim pomeni otrok smisel življenja, nekakšno nalogo, ki naj bi jo človek za časa svojega bivanja izpolnil. Nič več ni otrok neka povsem naravna sestavina življenja iz ljubezni, pač pa postane psihološka funkcija pragmatične narave. Otrok naj bi tako dajal življenju smisel in zadoščal čustvenim potrebam. Nekako tako kot da si partnerja omislita še prihod otroka, potem ko je bilo že zadoščeno potrebi po izobrazbi, potem ko sta uspešno zakoračila v zaželeno kariero. Kot nekakšen priboljšek. Nič čudnega ni, da doživlja otok pogosto že od prvega trenutka preobremenitev in da kasneje, ko se začne primerjati z vrstniki v vrtcu in šoli, njegovi učitelji ugotovijo, kako ekstremno nemiren je, brez sposobnosti za koncentracijo in popolnoma nezainteresiran za šolsko delo. Dejansko pa svojih staršev skoraj ne vidi (oba sta zaposlena), zaupan je babici - ki odkrije v vzgoji svojega »zapuščenega« vnuka svoj življenjski cilj - ali preživlja dneve z varuško. Starša rešujeta medtem svoje probleme s preobremenjenostjo včasih na neprimeren način: alkohol ali pretirana odvisnost od iger sta le dva primera. Nekoč so si pari omišljali otroke tudi zato, da bi imel kdo skrbeti zanje, ko bodo stari. Danes smo straši opustili to upanje. Vendar pa še prenašamo na otroke svoje želje: mnogi pričakujejo, da bodo njihovi otroci dosegli to, česar sami niso; da se bodo sami v svojih otrocih »uresničili«. Ali pa - otrok naj živi tako, kakor njim ni bilo dano, naj si privošči to, česar si sami nismo mogli privoščiti in podobno. Izpolnitev svojih ciljev poverijo otroku. Zato dovolijo otrokom stvari, ki njim niso bile dovoljene. Tako delajo iz otroka pomehkuženca in človeka, ki si na račun drugih marsikaj privošči. Tudi otrokova posredniška vloga ni v družini redkost. Ko partnerja nista sposobna drug drugemu v konfliktni situaciji povedati, kaj si mislita, poveri eden ali drugi ali celo oba to nalogo otroku. Materino ali očetovo mnenje je prefiltrirano skozi hčer ali sina z vsemi posledicami za bitje, ki še nima pravih življenjskih izkušenj. Mati, ki ne pove svojemu možu neposredno, kako hudo ji je, ker ga nikoli ni doma, npr. naprti to otroku, ki je še premajhen, da bi z besedo nekaj posredoval tako, da ona po ovinku izrazi svoja čustva, ko otrok joka v očetovem naročju: »Vidiš, kako joka, ko je pri tebi, ker te ne pozna, si mu tuj, saj te ni nikoli doma!« Otrok je na splošno lahko nezavedni posrednik v družinskih konfliktih. Zlasti takrat, ko identiteta družinskih članov ni dovolj ostro zarisana in zaradi »poslovnih obveznosti« starši (največkrat oče) izgubljajo teren. Lahko se celo zgodi, da se prav zaradi nastalih nerazkritih konfliktov oče in mati začneta bojevati za naklonjenost svojega otroka, da bi vsak izmed njiju upravičil svojo lastno vlogo. Otrok pa se na neki čustven način tega »zave« in zna izkoristiti izmenično izkazovanje naklonjenosti za doseganje lastnih ciljev. Lahko pa mati ali oče »preneseta«, celo nezavedno na svoje otroke to, kar sta sama doživela v svoji izvorni družini. Recimo vzorčni odnos matere do očeta ali očeta do matere. Ko sta prelom s partnerjem in konflikt preveč močno zarezana, se lahko zgodi, da postane otrok nadomestek za partnerja. Vse, kar bi mati rada povedala možu, začne nalagati na otroka. Vse, kar bi mož izgovoril ženi, sliši namesto nje hčerka. Vse nastaja v nekakšnem iskanju koalicije in zavezništev nasproti tistemu, ki ne razume in se čedalje bolj odtujuje. Tudi v tem primeru postanejo otroci objekt v bitki med partnerjema - naložena jim je specifična funkcija. Zlasti takrat, ko se pokaže, da zveza med partnerjema ni več obstojna, ko pride do ločitve, so otroku pripisane vloge še bolj poudarjene. Ločitev staršev ima za otroka nemajhne posledice. Njegov dotedanji svet se popolnoma poruši. Poiskati mora nove vzorce za življenje v družinski skupnosti. Največkrat se za tem dogajajo še druge napake, otrok še vedno ni obravnavan kot osebek, kot bitje, pač pa ga starši vidijo skozi svoje potrebe, zamisli in predstave. Pri tem se prepozno zavejo, da se bo zveza med partnerjema razbila, povezava med roditeljem in otrokom pa bo ostala in bo morala preiti v novo obliko, čeprav brez nenehne navzočnosti enega izmed staršev. Lažje je le takrat, kadar se starša ob nastopu partnerskih konfliktov zavedata, da morata svoje starševske obveznosti strogo ločiti od trenutnih občutij drug do drugega. (jec) / GOSPODARSTVO Sobota, 10. januarja 2009 5 avtocesta a4 - Včeraj v Meolu s podkomisarjema Riccardijem in Vernizzijem Stekla storitvena konferenca za prvo tranšo tretjega pasu Odsek Quarto dAltino-San Dona bo končan predvidoma novembra 2013 BENETKE - Dela prve tranše za izgradnjo tretjega voznega pasu na avtocesti A4 Trst-Benetke se bodo začela konec leta 2009 in se bodo končala novembra 2013, skupna investicija za 18,55 kilometrov dolgega in 32,5 metra širokega odseka pa bo znašala 448 milijonov evrov. To so glavne številke za realizacijo odseka Quarto d'Altino - San Dona di Piave, za katerega se je včeraj na županstvu v Meolu (pokrajina Benetke) začela storitvena konferenca. V imenu izrednega komisarja za tretji avtocestni pas Renza Tonda sta zasedanje odprla podkomisarja Riccardo Riccardi za FJK in Silvano Vernizzi za Veneto. Konferenca se bo konačala 9. februarja, v teh štirih tednih pa bo Tondova komisarska struktura s pomočjo družbe Autovie Venete ocenila in eventualno recepirala pripombe tako imenovanih interferenčnih ustanov, kot so pokrajine in občine ter ustanove, ki upravljajo dobrine javnega interesa (vodotoki, ceste, elek-trovodi, telefonsko omrežje ipd.). V okviru prve tranše Quarto d'Altino - San Dona je predvidena tudi realizacija nove cestninske postaje Meolo (12 vrat in parkirišče), ki bo zahtevala naložbo 42 milijonov evrov, od česar bo šlo 7,8 milijona za razlastitvene odškodnine. Kot sta poudarila oba podkomi-sarja, Riccardo Riccardi in Silvano Vernizzi (ki je med drugim potrdil odprtje obvoznice Mestre za 8. februar), bo po koncu storitvene konference vsa dokumentacija predana tehnično-znanstvenemu odboru, ki je bil 5. septembra lani ustanovljen z odredbo predsednika vlade. Nato bo sledila »dokončna odobritev in izjava o javni koristnosti dokončnega projekta« za omenjeni odsek s strani izrednega komisarja Renza Tonda. Tej prvi tranši gradnje tretjega avtocestnega pasu bodo sledili še štirje, vcendar je posebno zahteven ravno odsek Quarto d'Altino - San Dona. Zanj je namreč zainteresirano okrog štirideset interferenčnih subjektov (odsek prečka pet večjih vodotokov), s katerimi je treba izvesti 170 postopkov, odsek ima devet nadvozov in štiri podvoze, zadeva pa ga 980 razlastitvenih postopkov. Ob tem pa je treba še upoštevati, da vse to poteka na intenzivno urbaniziranem ozemlju in zelo zahtevnem s hidro-geološkega vidika. Avtocesta A4, ki povezuje Trst z Benetkami arhiv podjetja Intereuropa ustanovila družbo v Albaniji KOPER - Koprska družba Intereuropa je v sredo v albanskem mestu Drač registrirala novo družbo Intereuropa Global Logistics Service Albania, ki je v 100-odstotni lasti matične družbe. Ta korak pomeni nadgradnjo dolgoletnega poslovnega sodelovanja z Albanijo predvsem na področju pomorskega prometa. Kot so sporočili iz Intereurope, bo družba na začetku delovala v sklopu poslovnega področja medcelinski promet. V naslednjem razvojnem obdobju pa bo Intereuropa na albanskem trgu ponudila tudi storitve poslovnih področij kopenskega prometa in logističnih rešitev. Koncern Intereuropa tako nadaljuje uresničevanje strategije razvoja svoje poslovne mreže na območju jugovzhodne Evrope. Kot ocenjujejo v družbi, je vpetost matične družbe v albansko okolje dosegla raven, ki opravičuje ustanovitev lastne družbe. Intereuropa tako širi svojo poslovno mrežo in s svojo ponudbo logističnih storitev stopa na trge, kjer potrebe po logističnih storitvah rastejo. (STA) podjetja - S prevzemno ponudbo Sežanski Jadran zamenjal lastnike LJUBLJANA - Ponudbo ljubljanskega podjetja za naložbe in financiranje Poteza Naložbe in sežanske finančne in poslovne družbe Topro za prevzem sežanskega trgovskega podjetja Jadran je sprejelo 44 imetnikov Jadranovih delnic, ki so bili lastniki skupaj 54,04-od-stotnega deleža družbe. S tem prevzemnika obvladujeta 97,12 odstotka družbe. Poteza Naložbe in Topro sta ponudbo za prevzem Jadrana objavila 26. novembra lani in za delnico ponudila 22 evrov. Tedaj sta že obvladovala 43,08-odstotni delež družbe. Ponudba se je iztekla v ponedeljek. Prevzemnika praga uspešnosti ponudbe nista postavila, v obvestilu o izidu prevzemne ponudbe, ki ga je včeraj v enem od slovenskih dnevnikov v njunem imenu objavila Probanka, pa sta zapisala, da je prevzemna ponudba uspešna. Ponudbo so med drugimi sprejeli Probanka, ki je imela v lasti 19,50 odstotka Jadranovih delnic, izvršni direktor in član upravnega odbora Jadrana Anton Zobec (3,08 odstotka) ter pro-kuristka in članica upravnega odbora Jadrana Mirjam Mesar (0,66 odstotka). Nihče od omenjenih s tem nima več v lasti Jadranovih delnic, je Zobec včeraj sporočil prek spletnih strani Ljubljanske borze. Doslej je imel Topro, v katerem so združeni vodilni menedžerji Jadrana, v lasti 29.886 delnic, Poteza Naložbe pa 41.325 delnic Jadrana. Z iztekom prevzemne ponudbe sta prevzemnika pridobila še dodatnih 89.331 delnic, od katerih bo Topro upravičen do 4550 delnic, Poteza Naložbe pa do preostalih. Osnovna dejavnost podjetja Jadran je veletrgovina z lesom, mesom in drugimi živilskimi izdelki ter tehničnim blagom. V trgovini z lesom je Jadran razvil mrežo dobaviteljev z območja Slovenije, Hrvaške, BiH in Srbije, vzporedno pa tudi mrežo kupcev iz Italije, Avstrije, Nemčije in Poljske. Za odkup in predelavo dražjih vrst lesa je v Srbiji ustanovil proizvodno družbo, ki je v njegovi 80-odstotni lasti. (STA) recesija - Videmska trgovinska zbornica Furlanska podjetja že krepko čutijo krizo VIDEM - Po podatkih, ki so izšli iz konjunkturne raziskave videmske trgovinske zbornice, je gospodarska kriza že krepko zajela tudi furlansko gospodarstvo. Samo 11 odstotkov podjetij iz videmske pokrajine, zajetih v statistični vzorec 600 podjetij, je pripravljeno na proizvodna vlaganja v bližnji prihodnosti, od teh pa jih je največ v storitvenem sektorju (16%), sledijo manufakturna podjetja (14%), najmanj pa nameravajo vlagati podjetja iz trgovinskega in kmetijskega sektorja (8%). Po besedah predsednika videmske zbornice Giovannija Da Pozza ta negativni podatek daje misliti, pa čeprav morajo biti gospodarstveniki optimisti po naravi in po dolžnosti. Za Furlanijo-Julijsko krajino se leto 2009 obeta manj negativno kot za vso državo, vendar bo gospodarska rast negativna, okrog minus 0,1-odstotna tako v letu 2008 kot v 2009. Na področju izvoza, ki je bil lansko prvo polletje še živahen in je na koncu leta beležil 5,5-odstotno rast, pa je treba po De Pozzovih besedah pričakovati daleč slabše rezultate kot v preteklosti. Iz prve konjunkturne raziskave videmske zbornice še izhaja, da se podjetja pritožujejo nad pomanjkanjem povpraševanja (48%), nad zamujanjem strank s plačilom (46%) in nad visokimi stroški energije (44%). Za 47% podjetij pa so se poslabšali tudi odnosi med podjetji in bankami. Glede dopolnilne blagajne, katere uporaba se je lani v FJK povečala za 65 odstotkov, je Da Pozzo dejal, da se ne strinja z oceno ministra za welfare Sac-conija, ki je ta socialni blažilec opredelil kot »samopostrežbo za podjetja v težavah«. V trenutku tako izrazite krize je podpora dohodka zaposlenih temeljnega pomena za to, da preprečimo eksplozijo socialne napetosti, je ocenil Da Pozzo. Predsednik videmske zbornice je na koncu izrazil strinjanje z nemškim predlogom za uvedbo kratkega delovnega tedna, ker »ohranja proizvodnjo aktivno ne da bi pretirano skrčil dohodke zaposlenih«. Proizvodnja slovenske industrije krepko upada LJUBLJANA - Obseg industrijske proizvodnje je bil novembra lani v Sloveniji za 12,8 odstotka nižji kot oktobra, v primerjavi s predlanskim novembrom pa se je znižal za 12 odstotkov, so sporočili iz državnega statističnega urada. Industrijska proizvodnja je bila v prvih enajstih mesecih lani glede na enako obdobje predlani nižja za 0,6 odstotka. Novembra lani se je v primerjavi z oktobrom po dejavnostih za 13,7 odstotka zmanjšal obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih in za 4,9 odstotka v rudarstvu, povečal se je edino v oskrbi z elektriko, plinom in vodo, in sicer za 0,9 odstotka. Glede na namen porabe proizvodov se je v lanskem novembru v primerjavi z mesecem prej najbolj zmanjšal obseg proizvodnje pri proizvodih za široko porabo, in sicer za 18,2 odstotka. Proizvodnja surovin se je zmanjšala za devet odstotkov, proizvodov za vmesno porabo pa za 6,1 odstotka. Zaloge industrijskih proizvodov pri proizvajalcih so bile novembra lani za odstotek višje kot oktobra, v primerjavi s predlanskim novembrom pa so se povečale za 7,9 odstotka. (STA) Javor Pivka združuje pohištveni program PIVKA - Podjetje Javor Pivka je s 1. januarjem preneslo celotno dejavnost profitnega centra pohištvo skupaj z zaposlenimi na odvisno družbo Javor Pohištvo. Proizvodnja pohištva še vedno poteka na dosedanjih treh lokacijah v Logatcu, Pivki in na Baču. Združitev pohištvenega programa v odvisni družbi Javor Pohištvo predstavlja nadaljevanje izvajanja strategije razvoja pohištva v okviru skupine Javor in omogoča večje izkoriščanje sinergij, pojasnjujejo v družbi. Javor Pohištvo je družba, ki je nastala iz dosedanje odvisne družbe Pohištvo Notranjska. Ta je do 31. decembra 2008 pod tem imenom nadaljevala proizvodnjo stolov, ki jo je skupina Javor lani jeseni prevzela od družbe Kli Logatec v likvidaciji. Hkrati s preimenovanjem se je sedež družbe prenesel v Pivko. Po vključitvi profitnega centra pohištvo v družbo Javor Pohištvo ostajajo v delniški družbi Javor Pivka trije profitni centri - opažne plošče, vezane plošče in furnir - ter upravno-strokovne službe. (STA) EVRO 1,3617 $ +0,16 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 9. januarja 2009 evro (povprečni tečaj) valute 09.01. 08.01. ameriški dolar 1,3684 1,3617 japonski jen 124,40 124,34 kitajski juan ruski rubel 9,3538 41,5613 7,4523 9,3068 41,4700 7,4529 UC1I IJKCI M Ulici britanski funt 0,89480 10 7215 0,89330 10 7120 jVCUjKo Ivi Ul Id norveška krona 9,4975 26,460 9,4825 26 198 LO KC1 MUI 1CI švicarski frank 1,4998 1,4941 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint nAucI^i 7 At 276,13 4,0445 271,77 4,0315 UUMjM LlUL kanadski dolar av/cfralcU nAlar 1,6186 1,9371 1,6344 1,9357 aVjUaDM UUlol bolgarski lev IV\mi mCKl 1,9558 4,2323 1,9558 41618 IUI 1 IUI IJM ICV slovaška krona lii"/*\\/cki ifac 30,145 3,4528 30,145 3,4528 IILUVJM IILaj latvijski lats nra7lMCKI TAal 0,7066 3 1228 0,7069 3,0902 Ul a ¿.lil j M l Cal islandska krona ti lira 290,00 2 1212 290,00 2 1232 LUI jl\a lila hrvaška kuna 7,3212 7,3096 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 9. januarja 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,36625 1,26 1,6 1,855 LIBOR (EUR) 2,40188 2,68875 2,76813 2,84063 LIBOR (CHF) 0,30167 0,61 0,76333 1,05333 EURIBOR (EUR) 2,412 2,692 2,765 2,834 ZLATO (999,99 %%) za kg 20.064,23 € +350,18 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 9. januarja 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,82 IMTTIDCI IDDDA O /lil +6,57 +4 68 KRKA 1 1 IKA KOPER 51,60 +1,28 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 25,28 178,92 +3,23 +2,42 TELEKOM SLOVENIJE 264,69 123,99 +2,68 +0,34 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 58,23 AERODROM LJUBLJANA 28,44 DELO PRODAJA - CTni -0,21 -1,15 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A D CM "7 ")") C7 .1 70 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/ll IMnTCCT 9,93 +1,12 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 47,27 12,38 -1,11 +1,14 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 479,50 249,90 +6,56 -1,10 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 16,58 +0,18 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 9. januarja 2009 -2,37 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,389 6,085 13 37 +0,29 -1,06 -1 33 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 5,91 1 492 +3,23 -1 00 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 4,4 0915 +0,63 EDISON ENEL ENI 4,475 1753 -2,77 -1 68 FIAT FINMECCANICA 5,645 114 +2,82 FINMECCANICA GENERALI IFIL 18,75 2195 -2,56 -5,35 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,63 166 +0,23 -4,71 LUXOTTICA MEDIASET MEDIASET 12,88 -2,70 -4,52 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,45 7,69 +0,74 -3,88 PIRELLI e C PRYSMIAN 1,191 0,297 951 -0,67 -2,30 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 13,04 -2,96 -2,40 -1 39 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,9075 4,92 1 144 -2,28 -1 38 TENARIS TERNA 8,375 -1,82 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,32 0,7205 11 46 +0,76 -2,11 -1 97 UNICREDIT 1,81 -3,51 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 41,79 $ +0,22 IZBRANI BORZNI INDEKSI 9. januarja 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.903,76 905,66 +1,31 +1,36 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ 1.831,29 +3,26 FIRS, Banjaluka - - RalavlÇ ßoAn^ QQ _1 Q1 SRX, Beograd BIFX Saraiev0 237,02 2.090,30 -1,32 -1 22 Dir/\, Jal OJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.091,66 +1,33 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 8.597,50 1.223,24 -1,66 -2,34 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt ftsf mn i nnrlnn 890,12 938,55 4.783,89 -2,16 -0,11 -1,97 -1 26 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 4.448,54 4.448,54 3.299,50 1.815,25 -0,75 -2,90 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 876,7 2.486,59 +0,25 -1,19 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 8.836,80 1.806,02 14.377,44 1.904,86 9.406,47 -0,44 -1,18 -0,26 +1,42 6 Sobota, 10. januarja 2009 ITALIJA / politika - Predstavniki Bossijeve stranke za obdavčitev dovoljenja za bivanje Fini se postavil po robu predlogom SL proti priseljencem Tudi opozicija proti novim diskriminacijam - Severnoligaši naposled osamljeni sodstvo - Minister Alfano zahteva premestitev javnih tožilcev Angelino Alfano RIM - Pravosodni minister Angelino Alfano je včeraj zahteval premestitev šestih javnih tožilcev iz Salerna in iz Catanzara, ki so bili vpleteni v t.i. afero Why Not, za glavnega tožilca iz Salerna Luigi-ja Apicello pa celo začasno odstranitev iz službe in zamrznitev plače. Med prizadetimi sta tudi Gabriella Nuzzi in Dionigio Ver-sano, ki sta sprožila preiskavo proti kolegom iz Catanzara in sta odredila zaplembo fascikla preiskave Why Not, ki jo je vodil javni tožilec iz Catanzara Luigi De Magistris. Alfanovo zahtevo bodo urgentno posredovali disciplinski sekciji Višjega sodnega sveta, ki se bo sestala danes. Ta bo morala odločati o prejšnji zahtevi glavnega tožilca kasacijskega sodišča Vitaliana Esposita, ki je predlagal premestitev in spremembo funkcije samo za Apicello. Minister je zahtevo utemeljil z domnevo, da so sodniki iz Sa-lerna prek zaplembe fascikla Why Not v bistvu skušali akritično braniti javnega tožilca De Magistrisa (ki mu je bila odvzeta preiskava) in nadaljevati z njegovim delom na »pristranski način«. Nameravali naj bi skratka nadaljevati s procesi, ki so v izključni pristojnosti sodišča v Catanzaru, in dokazati, da so bili postopki proti De Magi-strisu nezakoniti. RIM - Severna liga je spet dvignila prah s svojimi pobudami proti priseljencem. V četrtek so njeni predstavniki v parlamentu predstavili popravek k vladnemu protikriznemu odloku, po katerem naj bi tujci plačali bančno jamstvo v višini 10 tisoč evrov za odprtje podjetja v Italiji, včeraj pa so predlagali, naj bi tujci plačali davščino v višini 50 evrov za pridobitev dovoljenja za bivanje v Italiji. Popravka sta podprla poročevalec zakonskega odloka v poslanski zbornici Massimo Corsaro ter vladni podtajnik za gospodarstvo Luigi Casero v imenu vlade, a po polemičnih reakcijah, ki so nastale, sta podporo naposled umaknila. Proti popravkoma Severne lige se je namreč odločno postavil predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini, done-davni voditelj Nacionalnega zavezništva in zvest zaveznik predsednika vlade Silvia Ber-lusconija. »Upam, da bo vladna večina dobro premislila, preden bi odobrila ukrepe, ki nimajo nič opraviti s sicer pravilnim bojem proti nezakonitemu priseljevanju in ki so objektivno diskriminatorske v odnosu do tujih delavcev, ki so legalno prisotni v Italiji,« je v noti za tisk zapisal Fini. Njegovo stališče je takoj podprl voditelj Demokratske stranke Walter Veltro-ni. »Kar je rekel Fini, povsem drži: gre za diskriminatorske ukrepe rasistične narave,« je dejal. Načelnik skupine Italije vrednot v poslanski zbornici Massimo Donalni pa je pozval Severno ligo, naj že enkrat neha s svojimi »rasističnimi, neumnimi in dema-goškimi pobudami«. Proti predlogoma Severne lige so se opredelili tudi nekateri drugi predstavniki vladne večine. Tako je minister za evropske zadeve Andrea Ronchi dejal, da vlada ni nikoli odobrila takšnih stališč, načelnik komisije za kulturo v poslanski zbornici Fa-bio Granata iz vrst Ljudstva svobode pa je menil, da je »absudno obdavčiti obup in željo po integraciji« tujih priseljencev. V imenu Severne lige je skušal popravka braniti Claudio D'Amico, eden izmed predlagateljev. Dejal je, da ukrepov nikakor ne navdihuje rasizem. Kot rečeno, pa je vlada naposled umaknila svojo podporo spornima predlogoma. Gianfranco Fini javne finance - Po Istatovih podatkih do septembra 2008 Proračunski primanjkljaj zrasel na 2,1 odstotka bDp RIM - Italijanski javni računi se po pričakovanjih slabšajo. Statistični zavod Istat je včeraj objavil, da se je proračunski primanjkljaj v prvih devetih mesecih lanskega leta zvišal na 2,1 odstotka, medtem ko je v enakem obdobju leta 2007 dosegel 1,2 odstotka. V lanskem tretjem četrtletju (julij-september) je primanjkljaj znašal 0,9 odstotka, v enakem predlanskem četrtletju pa 0,6 odstotka. Kot navaja statistični zavod, je znašal tekoči presežek, torej prihranek, v lanskem tretjem četrtletju 8.306 milijonov evrov, v primerljivem obdobju 2007 pa 10.203 milijone. V deležu na bruto domači proizvod (BDP) pomeni ta prihranek 2,2%, medtem ko je predlanskim znašal 2,7%. Skupaj vzeto je prihranek v treh lanskih četrtletjih znašal 0,8% BDP, medtem ko je v prvih devetih mesecih leta 2007 dosegel 1,9% BDP. Primarni saldo, torej razlika med prihodki in odhodki v državno blagajno, je bil z odštetjem obresti na javni dolg pozitiven za 16.426 milijonov evrov (v enakem predlanskem četrtletju je znašal 16.791 milijonov), kar je 4,3-odstotni delež BDP (leto prej je znašal 4,4% BDP). V prvih devetih mesecih 2008 pa je bil primarni saldo pozitiven za 3% BDP (leto prej 3,8%). Skupni proračunski prihodki so v lanskem tretjem četrtletju v primerjavi z enakim predlanskim obdobjem zrasli za 3,1% in dosegli 44,8-odstotni delež BDP, kar je več kot leto prej, ko so znašali 44,4% BDP. Tekoči prihodki so se glede na tretje četrtletje 2007 zvišali za 3,3%, kar je po Istatu kombiniran učinek zvišanja neposrednih davkov (+7,6%) in socialnih dajatev (+7,3%) ter znižanja posrednih davkov (-2,9%) in drugih tekočih prihodkov (-4,6%). Kapitalski prihodki, to so tisti, ki jih država iztrži s prodajo svojega premoženja in s transferji kapitala, so se v primerjavi z letom prej znižali za 19%, in sicer zaradi zmanjšanja drugih kapitalskih prilivov (-24,7%) in zvišanja davkov na kapital (+60,6%). Skupni odhodki so se v tretjem četrtletju 2008 povečali za 3,9% in dosegli 45,7-odstotni delež BDP, medtem ko so v enakem obdobju 2007 znašali 44,9%. Tekoči odhodki so se povečali za 4,7%, in to zaradi rasti dohodkov iz odvisnega delovnega razmerja (+3,2%), zaradi vmesne porabe (+5,3%), drugih tekočih izdatkov (+0,7%), socialnih doklad (+6,7%) in plačila pasivnih obresti (+5%). Kapitalski odhodki pa so se znižali za 5,9% zaradi kombiniranega učinka znižanja fiksnih bruto investicij (-11,2%) in zvišanja drugih kapitalskih izdatkov (+3,8%). Air France-KLM potrdil ponudbo za vstop v Alitalio RIM - Upravni odbor francosko-nizo-zemskega letalskega prevoznika Air France-KLM je včeraj uradno potrdil ponudbo za svoj vstop v novonastalo italijansko letalsko družbo Alitalia, po kateri naj bi za odkup 25-odstotnega deleža odštel 310 milijonov evrov. V igri za odkup manjšinjskih deležev Alita-lie formalno ostaja tudi nemška Lufthansa. A vse kaže, da bosta podjetniški konzorcij CAI in Air France-KLM pogodbo o partnerstvu podpisala že v ponedeljek zvečer oziroma v torek, ko bo uradno vzletela nova Alitalia, ki je nastala z združitvijo zdravega dela stare Alitalie in in zasebne italijanske letalske družbe Air One. Medtem se je vlada obvezala, da bo tudi z novimi pogodbami zagotovila milanskemu letališču Malpensa obstoj in razvoj. Tako predvideva popravek k protikriznemu paketu, ki ga je zahtevala Severna liga. Na Aconcagui umrla Italijanka in domači vodič MENDOZA - Izredno zapleteno reševanje italijanskih turistov na najvišji gori v Andih, tik pod vrhom Aconca-gue, se je včeraj zaključilo. Italijanski konzul v Mendozi je povedal, da je še pred reševanjem na zloglasnem Ledeniku Poljakov umrla 38-letna Elena Se-nin iz Milana, po posegu reševalcev pa je neznosni situaciji podlegel še argentinski vodič, 31-letni Federico Campanini. Ostale tri italijanske »andiniste« so na nosilih uspešno privedli do kakih 6000 metrov, od koder jih je helikopter prepeljal do koče na 2600 metrih, rešilec pa nato v bolnišnico v Men-dozo. Zdravstveno stanje trojice naj bi se izboljšalo, včeraj pa še ni bilo jasno, ali bo potrebno komu odrezati kak prst na nogi ali roki. Po navedbah argentinskih reševalcev se je skupina prepozno in brez nahrbtnikov povzpela do vrha gore, nakar jo je presenetila nevihta. Planinci so noč preživeli brez opreme, temperatura pa je nihala med 18 in 25 stopinjami pod ničlo. Oropali invalidko in jo porinili v smrt NEAPELJ - Severno od Neaplja je 50-letna Felicia Castaniere včeraj na svojem vozičku zapustila poštni urad, kjer je pravkar dvignila svojo skromno pokojnino. Invalidka je imela tudi dihalne težave. A roparja, ki sta jo čakala pred pošto, sta bila neusmiljena. Po krajšem zasledovanju sta jo dohitela in pretepla, ji odvzela denar in zbežala z motorjem. Žensko je takoj zatem obšla huda slabost, izdihnila je ob prihodu prvih reševalcev. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV The Economist: Žalostna lekcija, da škandali v Italiji niso izključna domena desnice Sergij Premru Z novim letom se podoba Italije v mednarodnih medijih ni kaj dosti spremenila, le da pod drobnogledom tujih dopisnikov tokrat ni običajni Berlusconi, pač pa Demokratska stranka. Tako The Economist v včerajšnji številki posveča poseben dopis vprašanju morale, ki pretresa Veltronijevo stranko. Naslov je v italijanščini - Scuo-la di scandalo - zgovoren pa je podnaslov »Žalostna lekcija, da škandali niso izključna domena desnice«. Za poročevalca iz Rima je italijanska levica v glavnem dolgočasna in »onesnažena« zaradi svoje komunistične preteklosti, vendar je z izjemo posameznih gnilih jabolk v bistvu poštena. Sedanji val preiskav in sodnih postopkov pa izvira iz same zgodovine stranke, ki je nastala iz spojitve nekdanjih komunistov s stranko, ki je združevala naprednejši del krščanskih demokratov potem, ko je na začetku 90-ih let val obtožb korupcije odplavil staro Krščansko demokracijo. Krščanski demokrati so bili znani zaradi svojega po- litičnega klientelizma in vse kaže, da so stare navade kot rak okužile novo Demokratsko stranko. Edini, ki mu sedanji sodni vihar koristi, je Berlusconi, ki lahko nemoteno pridiga o moralnem vprašanju in se mora zahvaliti levici, da se lahko poslužuje vprašanja etike za uveljavitev svoje reforme sodnega sistema. Še pred koncem leta je nemški tednik Stern pisal o »Koruptionsskandalu« na levici. Verjetno gre za največji ko-rupcijski škandal zadnjih 16 let, vpleteni pa so predstavniki leve Demokratske stranke, ki ji grozi, da bo postopoma izginila, piše Stern. Veltronija bo lahko odneslo moralno vprašanje, saj je vse preveč primerov korupcije v okviru stranke, kot npr. v Neaplju, pa tudi drugod, kjer kot na začetku 90-ih let spet odkrivajo tesne odnose med politiko in podjetništvom. Komaj nastali stranki že grozi, da bo postala sinonim nepotizma in korupcije, piše nemški škandalistični tednik, obenem pa izgublja na konsenzu, saj jo danes podpira samo še 28 odst. volivcev. Tudi Stern ne izključuje, da so za sodniki prikriti politični interesi, in takega mnenja je tudi Berlusconi, ki se že dolgo časa izvija iz raznih sodnih obtožb, uživa pa zelo veliko podporo italijanske javnosti. Sueddeutsche Zeitung piše o »čudežu svetega Silvija«. Mladi dopisnik iz Rima je namreč v javnem lokalu našel izgubljene dokumente z zaupnim Ber-lusconijevim načrtom za letošnji vrh G8, ki sloni na zabavi za goste pod geslom »vino, ženske in prepevanje«. Seveda je dokument popolnoma izmišljen, ni pa povsem neverodostojen, saj opisuje resnično Berlusconijevo iskanje podpore v javnosti. V primeru vrha G8 bi se rad pojavljal po televizijah na vsem svetu, kar naj bi mu zagotovil poseben recept za zabavo gostov: tako naj bi na vrhu nastopila skupina plesalk, sam Silvio pa naj bi se izkazal s pevskim nastopom. To so seveda samo fantazije mladega nemškega novinarja, vendar niso povsem neutemeljene. Tudi italijanska moda občuti krizo, poroča francoski Le Figaro. V trgovinah so se prodaje z znižano ceno v resnici začele še pred uradnim začetkom sezonske razprodaje, saj je v Rimu bilo opaziti bistveno znižanje cen v prodajalnah najbolj znanih modnih ustvarjalcev že sredi decembra. V Ul. Condotti pa je vseeno manj kupcev, piše pariški dnevnik, ki ugotavlja, da je gospodarska kriza hudo prizadela sektor oblačil, obutve in mode nasploh, ki zaenkrat beleži izgubo dveh milijard evrov oz. 30 odst. prodaje v lanskem novoletnem obdobju. Le Monde pa piše o novi težnji po ekološko neoporečnih oblačilih. Po dolgoletnem boju proti slabi hrani je v Italiji sedaj na vrsti boj proti oblačilom iz umetnih vlaken. Ne bi smeli več uporabljati tkanin iz naftnih derivatov, pač pa iz naravnih, trdi sociolog Petrini, eden izmed teoretikov kulinarične revolucije zadnjih let in ustanovitelj združenja Slow Food. Naravna vlakna so lahko kra- jevnega izvora, kar zmanjša potrebo po ekonomsko in ekološko dragih mednarodnih in celo medcelinskih prevozih, obenem pa vrednoti lokalno proizvodnjo. Gre za težnjo po novem, ekološko kompatibilnem okusu, ki se v Italiji že nekaj let uveljavlja in širi po svetu. »Učenje po italijansko« piše Financial Times, saj je nedavno vladno krčenje stroškov za šolski sistem sprožilo veliko zaskrbljenost v šolah in na univerzah ter privedlo do številnih protestov. Italijanski sistem je v krizi, ugotavlja londonski finančni dnevnik, visoko izšolani kadri zapuščajo državo in iščejo možnosti zaposlitve drugod po svetu, šolniki pa so premalo plačani. Sicer je tudi nekaj kakovostnih visokošolskih ustanov, ki pa so zasebnega značaja. FT posveča pozornost milanskemu MIP, šoli za menažerje v okviru Politecnica, omenja pa tudi univerzo Bocconi, ki prav tako deluje v Milanu kot priznana zasebna visokošolska ustanova. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it miljska občina - Pogovor z županom Neriom Nesladkom »Zakrpali smo Gasperinijeve luknje, zdaj načrti za ljudi« Konkretno čezmejno sodelovanje s koprsko občino - Odnos do manjšine se je izboljšal -»Ne« uplinjevalniku Intervjuvati miljskega župana Neria Nesladka je kot poslušati deročo reko besed. Ko začne, je neustavljiv: govori in govori, trikrat, štirikrat hitreje kot, na primer Miloš Budin. Ko bi izračunali njegovo govorno hitrost, bi verjetno malo zaostal za rekordnimi 200 na minuto izrečenimi besedami nobelovca Carla Rub-bie. Kakšno je bilo za vašo občino komaj preteklo leto 2008? »Bilo je polno zadoščenj. V njem smo začeli žeti to, kar smo bili sejali prvo leto mandata. Prvi dve leti smo reševali velike probleme, ki smo jih podedovali od prejšnje Gasperinijeve desnosredinske uprave.« Katere? »Gasperini je v zadnjem letu svoje uprave pripravil tipično volilni proračun, pozabil pa je na kritje tekočih stroškov. Na primer: prispevek za elektriko v šolah in občinskih uradih, se je iztekel že septembra. Mi smo morali pokriti to in še druge podobne luknje.« Pravite, da ste vi v teh dveh letih in pol bolje gospodarili? »Da, a tega ne pravim jaz. To pravi računsko sodišče, ki je uvrstilo našo občino med tiste krajevne uprave, ki so se izkazale kot najbolj gospodarne. Kar pa ni bilo lahko.« Zakaj? »Saj vam bom takoj povedal. Spoprijeti smo se morali z dvema nepredvidenima poviškoma plač občinskega osebja, kar je občinsko blagajno stalo skoraj milijon evrov. Gasperini je za prvi povi-šek "predvidel" skromnih 20 tisoč evrov! Pustil pa nam je tudi drugo zajetno in zahtevno dediščino.« Kaj? »Takoj bom pri stvari. Gre za vsaj za našo občino orjaška dela, kot so parkirišče Caliterna, muzej Cara, balinišče in golf igrišče. Bila so nedokončana, izzvala so celo vrsto pravnih sporov.Samo balinišče nas je stalo nekaj sto milijonov evrov. Vse to nam je vendarle uspelo izpeljati, iz česar pa smo se tudi nekaj naučili: sedaj smo na občini ustanovili pravni urad, da pobliže sledi vsem zadevam.« Zaključili ste staro, kaj pa novo? »Tudi tega ni manjkalo. Naj omenim le izpopolnitev števila osebja. V obdobju varčevanja smo bili edini, ki smo najeli v službo 21 oseb in uredili delovni status 12 dotlej nestalno zaposlenih. Sedaj imamo skupno 140 občinskih uslužbencev, njihovo število se je povečalo skoraj za četrtino, brez povečanja stroškov.« Kaj pa javna dela? »V zadnjem letu smo asfaltirali in opremili z javno razsvetljavo več kilometrov cest, kot jih je bil zmožen Gasperini v vseh petih letih svoje uprave. Tega ne pravim jaz, to povedo številke. Podobno je bilo z ločenim zbiranjem odpadkov. Za časa Gasperinija, leta 2005, je doseglo 15 odstotkov, septembra lani se je podvojilo na 30 odstotkov, konec decembra zbrani podatki pa nakazujejo porast na 38 odstotkov.« Ali je bilo ... »Dovolite mi, da dopolnim. Med naše uspehe sodi tudi dejansko sodelovanje s sosedno koprsko občino. Soudeleženi smo pri štirih čezmejnih projektih. Prvi zadeva ureditev čezmejnih cest na Miljskih hribih. Drugi ureditev kanalizacije na tem območju. Tako se bodo lahko na Hrvatinih priključili na našo kanalizacijo. Gre torej za konkretne ukrepe zbliževanja tega našega skupnega območja. Nadalje bomo na območju Sv. Jerneja, prav ob meji, skupaj uredili čezmejni naravoslovni morski park z didaktičnim observatorijem. V načrtu pa imamo še številne podobne majhne projekte, namenjene predvsem ljudem.« Kakšen odnos ima vaša uprava do slovenske manjšine v občini? Miljski župan Nerio Nesladek kroma »Ko bi vprašali pripadnike manjšine, bi ti gotovo odgovorili, da se je klima, odnos do manjšine močno spremenil v primerjavi z obdobjem izpred petih, šestih let. V to sem prepričan, ker smo tudi na tem področju mnogo pozitivnega storili.« Ali je bilo v letu 2008 sploh kaj negativno? »Žal, da. En dogodek se mi je vtisnil v spomin in ga bo težko izbrisati. Zadeva tudi dolinsko županjo Fulvio Pre-molin.« Odprtje hitre ceste? »Da. Po eni strani sem bil nadvse zadovoljen odprtja odseka od Lakotišča do Rabujeza, nikoli pa ne bom mogel pozabiti institucionalne neolikanosti in ponižanja, ki sva ga bila s Premolinovo deležna, ker nama ni bilo dano, da bi se našim občanom zahvalila za potrpežljivost, ki so jo bili izkazali ob nevšečnostih in težavah ob gradnji hitre ceste.« Kaj vas čaka v letošnjem letu? »Predvsem nov regulacijski načrt. Pomenil bo prelomnico: zaustavili bomo divje gradnje in posvetili potrebno pozornost usklajenemu razvoju ozemlja. Prepričani smo, da mora tudi gospodarski razvoj temeljiti na ohranitvi arhitektonskih in naravnih lepot našega okolja. Tako bo tudi možno izboljšati kakovost življenja.« V zadnjem času je prišlo do sprememb v vaši upravni ekipi. Je to izraz nesoglasij v upravi? »Ne. Prišlo je do zamenjave dveh odbornikov. V prvem primeru je šlo za "tehnično potrebo", čeprav je izzvala nekaj političnega malodušja. V drugem primeru pa je to bila izključno osebna izbira mlade mamice, ki je dala prednost družini in otroku.« Odbornica Tarlao? »Ne, Tullova. Verjetno ste pomislili na odbornico Tarlao, ker je tudi ona no- Vaša uprava je pa zelo rodovitna! »Res: v zadnjih dveh letih smo imeli v upravi kar tri nosečnosti: odbornici Tull in Tarlao ter podžupan.« Ali je tudi podžupan Crevatin noseč? »Ne, ne on: njegova soproga je povila otroka. Vsekakor: naša uprava je trdna, vzdušje v odboru je bilo in je zelo dobro.« Tudi ko je bila na dnevnem redu razprava o uplinjevalniku? »Leto 2008 je bilo v tej zvezi pomembno, ker smo se mi, skupno z Dolino - edini v tržaški pokrajini - odločno izrekli proti uplinjevalniku družbe Gas natural. In to ne le zaradi naravovarstvenih in varnostnih razlogov, temveč tudi zaradi gospodarskih. Skupno s pristaniško oblastjo smo nakazali razvojno pot pristaniških dejavnosti na tistem ža-veljskem območju. Tam naj bi uredili velik trajektni terminal, servisno pristanišče za bodočo ribjo tržnico in zele-njadno tržnico, če jo bodo zgradili. Ob takih dejavnostih res ni mogoče, da bi v razdalji samih 200 metrov pluli tudi veliki plinski tankerji.« Kaj pa če Rusija zapre plinsko pipo? Tudi v vaši občini bo precej mrzlo... »Zahvaljujem se vam za to malce izzivalno vprašanje. Sami dobro veste, da se kaj takega ne bo zgodilo. In četudi bi se, vam je znano, da uvaža Italija plin tudi iz Alžirije in Nizozemske. Hotel pa bi pojasniti, da naši dve občini, miljska in dolinska, nista nikoli izjavili, da nasprotujeta uplinjevalnikom.« Kaj pa? »Mi pravimo sledeče. Najprej je treba pripraviti vsedržavni energetski plan. Tako bo mogoče ugotoviti, koliko energije potrebujemo, a tudi koliko energije bi lahko proizvedli z reciklažo in uporabo naravi prijazne energije, za kar se sedaj močno ogreva nihče drug kot Barack Obama. Šele takrat bomo lahko točno vedeli, koliko uplinjevalnikov bi potrebovali in kje jih gre zgraditi.« Tu pri nas? »Malo verjetno. Če se potem še Slovenija in Hrvaška odločita za uplinjeval-nik, ali bomo imeli na razdalji kakih 50 navtičnih milj tri uplinjevalnike? Bodimo resni!« Marjan Kemperle Sobota, 10. januarja 2009 APrimorski ~ dnevnik 7 Občina Dolina: prošnje za društva in vprašalnik Uprava Občine Dolina obvešča kulturna, športna in rekreacijska društva, ki imajo sedež in delujejo na občinskem ozemlju, da zapade rok za predložitev prošenj za dodelitev občinskih prispevkov za leto 2009 31. januarja ob 12. uri. Ustrezni obrazci so na razpolago v občinskem uradu za kulturo ali na spletni strani občine www.sandorligo-do-lina.it. Občinska uprava nadalje sporoča občanom, ki so dopolnili 60 let, da so na županstvu na razpolago anonimne vprašalne pole, preko katerih bodo lahko izrazili svoje želje o poletnem letovanju za starejše občane, ki ga organizira občina (pri morju - v toplicah -kje druge). Zainteresirani občani naj se osebno javijo na anagrafskem uradu od 12. 1. 2008 do 23. 1. 2008 (od ponedeljka do petka, od 8.30 do 12.15 ter ob ponedeljkih in sredah tudi od 14.30 do 16.45). Zbiranje odpadkov Zaradi slabega vremena in tehničnih problemov je v prejšnjih dneh v Bregu odpadlo zbiranje odpadkov. Zbiranje odpadkov, ki bi se moralo vršiti v torek ,6. januarja, steklo/plastika/pločevinke (rumena kanta) Dolina, nadoknadilo v torek, 13. januarja, popoldan; zbiranje odpadkov, ki bi se moralo vršiti v četrtek, 8. januarja, steklo/plastika/pločevinke (rumena kanta) Domjo, Lakotišče in Pulje pa bodo nadoknadili v četrtek, 15. januarja, popoldan. Nekaj sprememb v miljskih ambulantah Zaradi hude okvare na ogrevalnem sistemu, ki jo bodo predvidoma popravili do konca meseca, so reorganizirali delovanje miljskega zdravstvenega okraja (Ul. Roma). Krvne vzorce bodo jemali med 7.20 in 8. uro, medtem ko bo mogoče med 9. in 9.45 izvesti INR. Rezervacije, odgovore in plačila bodo zbirali od 8.30 do 9.30 v sobi 6. Žrebali bodo prodajna mesta V ponedeljek ob 12. uri bodo v občinskih uradih v Ul. Genova 1 (soba 101) žrebali tista prodajna mesta, ki so na tržaškem bolšjem sejmu namenjena »privatnim občanom«. K javnemu žrebu so bile prepuščene vse prošnje, ki so bile vložene pred lanskim 19. novembrom. demokratska stranka - Stališče v zvezi z dogajanjem v Gazi Vojna - vselej nesprejemljiva rešitev Obsodba terorističnim napadom Hamasa in nesprejemljivi izraelski protiofenzivi - Poziv mednarodni diplomaciji naj ne blebeta Po skoraj dvotedenskem težkem obstreljevanju so razmere v Gazi kritične. Palestinsko območje se je znašlo v popolni humanitarni krizi, nedolžni civilisti umirajo, hrane primanjkuje, električne energije ni, bolnišnice so prepolne ranjencev in mrtvih. Med številnimi, ki si pred ponovnim izraelsko-palestinskim konfliktom ne zakrivajo oči so tudi zastopniki tržaške Demokratske stranke. »Upanja nam vliva odločitev varnostnega sveta Združenih narodov, ki je s 14 glasovi za in vzdržanim glasom ZDA potrdil resolucijo, ki poziva k takojšnji prekinitvi ognja na območju Gaze in k ureditvi humanitarne pomoči,« je na včerajšnjem srečanju z novinarji povedala predsednica pokrajinske skupščine DS Laura Famulari, ki je z deželnim svetnikom Francom Codego in občinsko svetnico Bruno Tam novinarje seznanila s stališči tržaških DS. Orožje se oglaša, topovi streljajo, mednarodna diplomacija pa jeclja, je bil včeraj besen Codega. »Kje je diplomacija? Zakaj se nič ne premika? Zakaj ni vi- deti nobene možne rešitve? Pred tako razsežno tragedijo pa smo vendar vsi dolžni zavzeti eno stališče.« Tako si tudi v tržaški DS prizadevajo, da bi spopad čim prej prekinili: po eni strani jasno obsojajo teroristično početje ekstremistične-ga gibanja Hamas, po drugi pa se nikakor ne strinjajo z nesprejemljivo, pretirano reakcijo Izraelcev. V tretjem tisočletju se konfliktov ne rešuje z drugim konfliktom, zato je po Codegovem mnenju potrebno najti etično rešitev. Pri tem je pozval mednarodno diplomacijo, naj že enkrat poseže in se zaveda svojih odgovornosti. Nihče ni izvzet in nihče ni imun, saj smo namreč vsi prebivalci sveta in po-seldično vse naj torej druži želja po treznem premirju. Tudi tržaški občinski svet, kateremu bo svetnica Bruna Tam predstavila resolucijo, s katero bo opozorila na potrebo po dialogu v aktualnem dogajanju na območju Gaze. Pri tem je še opozorila na apel mirovniškega omizja iz Assisija, ki kliče k pomoči bratom pri iskanju izhoda iz spirale nasilja. (sas) Od leve Tam, Codega in Famularijeva kroma 8 Sobota, 10. januarja 2009 KULTURA / pokrajina - Namen je spodbujati politiko sprejemanja Ustanovili mrežo okenc za pomoč priseljencem Pri pobudi sodelujejo še Acli, sindikata Cgil in Uil ter konzorcij za solidarnost ICS Pomagati priseljencem pri vključevanju v družbeno-gospodarsko tkivo in še zlasti spodbujati politiko sprejemanja je namen novega projekta pokrajinske uprave, ki se je začel lani v sodelovanju z raznimi dejavniki, po uvodnih organizacijskih in izobraževalnih srečanjih pa ga bodo zdaj tudi konkretno sprožili. V zadnjem obdobju so namreč zgradili pravo mrežo za storitve za priseljence, ki jih bodo ponujali na posvečenih okencih, ki bodo med seboj povezana. Okenca oz. zaposleni bodo tako prisluhnili potrebam priseljencev in jih nato spremljali po številnih poteh (zlasti uradih), ki jih zahteva italijanska zakonodaja oz. birokracija. Projekt in nastanek mreže so predstavili včeraj na sedežu pokrajinske uprave pristojni pokrajinski odbornici Adele Pino in Marina Guglielmi ter predstavniki sodelujočih subjektov, in sicer Občine Milje, pokrajinske zveze združenj Acli, sindikatov Cgil in Uil ter tržaške sekcije Italijanskega konzorcija za solidarnost ICS. Pobuda je nastala na osnovi deželnega zakona o priseljeništvu, ki pa ga skuša nova deželna uprava zdaj iz-votliti, je naglasila Pinova. Projekt je vsekakor stekel in je njegov nosilec združenje Acli. To je prvič, da se na ozemlju udejanji mreža storitev za priseljence, katere namen je spodbujati politiko sprejemanja, je še poudarila Pinova. Glavni del projekta so izvedli lani, Mrežo okenc za priseljence so predstavili včeraj na sedežu Pokrajine Trst kroma ko so priredili vrsto pobud. Prva na vrsti so bila srečanja med sodelujočimi dejavniki, ki so skupaj analizirali glavne probleme na Tržaškem na področju prise-ljeništva in poiskali ustrezne rešitve. Obenem so iz političnega vidika izdelali skupno strategijo in tudi zarisali smernice za učinkovito promocijo projekta oz. za širjenje ustreznih informacij med priseljenci. Nenazadnje so priredili ciklus izobraževalnih srečanj za odgovorne na okencih, ki bodo tako znali nuditi odgovore na potrebe priseljencev in jih pravilno usmerjati. Sad opravljenega dela je ustanovitev mreže okenc, ki se jim bodo lahko v prihodnosti pridružila še dru- ga. Priseljence bodo s projektom oz. uslugami seznanjali s pomočjo večjezičnih letakov, ki jih bodo delili na območjih, kjer se zbirajo tujci, in lepakov v zdravstvenih okrajih, na šolah in na sedežih raznih združenj. V pripravi je tudi večjezična brošura, ki jo bodo delili na šolah. A.G. pristanišče Ribe v naftni omaki Ribe so priljubljena jed, vedno pa moramo biti gotovi, da prihajajo iz pravih vod. Med svežimi in zdravimi ribami se na pultih namreč lahko včasih znajdejo živalice, ki so plavale v zelo onesnaženem morju. Tržaška obalna straža je v sredo popoldne na primer naletela na dve ribiški mreži, ki sta se nahajali v industrijski coni. Neznani ribiči so dve mreži, dolgi vsega skupaj 400 metrov, nategnili kar med pristajalnimi mostiči terminala SIOT: ribe so lovili na območju, kjer pretovarjajo gorivo. Ujelo se je celih 21 kilogramov ovčic (v ital. so to mormore). Na omenjenem območju je ribolov prepovedan, zato je obalna straža zasegla tako ulov kot mreži. Ribe je poslala na analizo. Pri zdravstvenem podjetju so ugotovili, da ribe niso primerne za v kuhinjo, saj je morje pred industrijsko cono preveč onesnaženo. Ovčice so zatorej uničili. Pristaniška kapitanija je uvedla preiskavo, čigar cilj je zaslediti storilce oz. njihovo plovilo. Pri tem se poslužujejo posnetkov nadzornih videokamer naftnega terminala. evropska pobuda - Lobiranje tržaških upraviteljev in poslancev Evropski dan morja: priložnost, ki je ne gre zamuditi »Evropski dan morja je priložnost, ki je Trst ne bi smel zamuditi,« je trdno prepričan nekdanji evropski poslanec in predsednik študijskega centra Dialoghi europei Giorgio Rossetti, ki je včeraj predstavil pobudo Evropske komisije. Evropski dan morja bo 20. maja letos v Italiji, vlada pa bo morala izbrati primerno prizorišče. Po Rossettijevih besedah so v igri Trst, Neapelj in Genova, morda pa še kako četrto pristanišče. »Neapelj in Genova vladi baje nista posebno po godu, tudi do Trsta pa so v Rimu zaenkrat mlačni,« je povedal Rossetti, ki je pozval krajevne upravitelje in poslance, naj se zavzamejo za tržaško kandidaturo, ker naj bi dogodek prinesel v mesto in njegovo pristanišče novega svežega elana. Evropa naj bi pobliže spoznala Trst, ne nazadnje pa je Evropska komisija pripravljena vložiti v projekt nezanemarljivih 500 tisoč evrov. Rossetti je tudi poudaril, da bi v pobudo lahko vključili pristanišča od Benetk do Kopra, bližina Slovenije naj bi bila za Trst v tem smislu dodaten adut. Trst je poleg tega že gostil podoben dogodek: leta 1993 je tu potekala panevropska konferenca prevozov v Sredozemlju. Evropska unija je ustanovila Evropski dan morja z namenom, da bi ovrednotila dosežke in spodbudila potencial pomorskega sektorja. Pomorske politike so v Evropski uniji še vedno preveč razdeljene in neprimerne, saj vodi vsaka po svojem samostojnem tiru, kar je priznala tudi sama Evropska komisija. Prva slovesnost je bila na vrsti maja lani v Strasbourgu, kjer so predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, predsednik Sveta EU Janez Janša in predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Poettering podpisali skupen dokument za vrednotenje evropskih morij in s pomorstvom povezanih dejavnosti. Evropska komisija je letošnjo izvedbo - resnici na ljubo bo to prvi pravi Evropski dan morja - dodelila Italiji, italijanska vlada pa mora izbrati najprimernejše mesto. Tiskovno konferenco v Novinarskem krožku je sklical nekdanji evropski poslanec Giorgio Rossetti (na desni), predsednik študijskega centra Dialoghi europei kroma Včerajšnjega krajšega srečanja, ki ga je Rossetti priredil v Novinarskem krožku, se je udeležilo ugledno občinstvo, takoj pa se je sprožilo kolesje lo-biranja. Tržaški župan Roberto Dipiaz-za in predsednik pristaniške oblasti Claudio Bonicolli sta izrazila svoje zanimanje in Dipiazza je napovedal, da bo pisal zunanjemu ministru Francu Frat-tiniju ter ministru za infrastrukture in transport Alteru Matteoliju. Prisotni so bili kar štirje poslanci: Roberto Antonione (Ljudstvo svobode), Massimiliano Fedriga (Severna liga), Alessandro Maran in Ettore Rosato (oba Demokratska stranka). »Kvartet« naj bi se skupno angažiral za kandidaturo in posegel pri pristojnih vladnih podtajni-kih, s projektom pa naj bi seznanili tudi beneškega župana Cacciarija. Deželni svetnik Demokratske stranke Sergio Lupieri je medtem že pozval predsednika deželne uprave Renza Tonda in tri deželne odbornice (Rosolenovo, Savi-novo in Segantijevo), naj uradno podprejo tržaško opcijo. (af) znanost - Center za teoretsko fiziko Ictp Nagradi za mlade raziskovalce letos prejela Indijec Dhar in Kitajec Fang Prof. Abhishek Dhar iz Skupine za teoretsko fiziko raziskovalnega inštituta Raman iz Bangaloreja v Indiji in prof. Zhong Fang (na sliki KROMA zgoraj), direktor Centra za kvantno simulacijo Kitajske akademije znanosti iz Pekinga, sta letošnja dobitnika nagrade, ki jo že 26 let podeljuje Mednarodni center za teoretsko fiziko pri Miramaru ICTP. Nagrado podeljujejo namreč od leta 1982 uveljavljenim mlajšim fizikom in matematikom. Nagrado so podelili včeraj dopoldne v zborni dvorani stavbe Leo- nardo centra ICTP Dharu in Fangu, ker sta se izkazala z raziskovanjem na področju statistične mehanike in računske fizike. Slovesnosti, na kateri je nagradi podelil ravnatelj centra ICTP Katepalli Sreenivasan, je prisostvovalo več kot 270 fizikov iz vseh delov sveta, ki se v teh dneh udeležujejo 14. mednarodne delavnice o računski fiziki in fiziki materialov. To je eden izmed največjih posvetov v Evropi, ki je posvečen vprašanju računskih simulacij, izvedenih na računalniku za preučevanje lastnosti materije. / TRST Sobota, 10. januarja 2009 9 ZGONIŠKI OBČINSKI SVET - Odobritev na sinočnji seji Zgonik: nobenih poviškov davkov in občinskih storitev Proračun vreden 3 milijone 720 tisoč evrov - Odobren tudi triletni načrt javnih del Zgoniški občinski svet je na sinočnji seji odobril proračun za letošnje leto. Finančni dokument so podprli svetniki le-vosredinske večine, Slovenska skupnost se je vzdržala, svetnika Nacionalnega zavezništva pa sta glasovala proti. Proračun je predstavil župan Mirko Sardoč. Uvodoma je poudaril, da je skušala uprava obdržati dobro raven storitev, potrudila pa se je, da ni - kljub hudi krizi - uvedla nobenega poviška davkov ne tarif za razne storitve. Tako bo ostala cena vseh uslug, ki jih posreduje občina občanom nespremenjena, prav tako davek na odpadke in davek na nepremičnine ICI. Proračun zgoniške občine se izniči pri 3 milijonih 720 tisoč evrov. Med dohodki bo davek ICI prispeval 535 tisoč evrov, davek na odpadke 266 tisoč, od dežele bo občina prejela 833 tisoč evrov. Drugi tekoči dohodki bodo znašali 826 tisoč evrov, upravni presežek 190 tisoč evrov, prispevek za investicije 90 tisoč evrov. Med stroški bo občino najbolj »stalo« osebje: 858 tisoč evrov. V socialno službo bo občinska uprava investirala skoraj 420 tisoč evrov, v javno vzgojo skoraj 131 tisoč evrov, za kulturo in šport bo prispevala 95 tisoč evrov. Sardoč je izpostavil predvsem pozornost, ki jo občinska uprava posveča socialnim službam in skrbstvu ter predvsem potrebnim starejšim občanom. Občinska uprava je predstavila tudi triletni načrt javnih del. Župan Sardoč je izpostavil predvsem posege, ki jih bo občina opravila v letošnjem letu. Ureditev zbiranja odpadkov bo stala 80 tisoč evrov; ureditvi središča za kulturne dejavnosti v nekdanjem kamnolomu v Repniču bo namenila 70 tisoč evrov; nekaj več kot 21 tisoč evrov bo potrebnih za ureditev naravne mlake, kala, imenovanega Rakikenca, 10 tisoč evrov za ureditev avtobusne čakalnice pri Briščikih, 80 tisoč evrov za vzdrževanje in ohranjanje premoženjskih nepremičnin, kar 380 tisoč evrov pa bo potrebnih za vzdrževanje športno-kul-turnega centra v Zgoniku. 50 tisoč evrov bo stalo asfaltiranje občinskih cest, prav toliko pa vzdrževanje in ureditev stavbe občinske knjižnice v Saležu. Načelnik svetniške skupine Slovenske skupnosti Dimitrij Žbogar je načrt javnih del za letošnje leto ocenil kot »še kar realističen«, za leti 2010 in 2011 pa da gre za »dobre namene«, saj ni znano, s kakšnimi sredstvi bo takrat občina razpolagala. Sledeč dolgoletni tradiciji se je tudi letos ob glasovanju vzdržal. M.K. ds - Omero Zdrahe o preureditvenih načrtih nabrežja Ali je tržaški župan že preučil vse študije in projekte, ki predvidevajo preureditev objektov na nabrežju, kakor je bilo sklenjeno na novembrski seji tržaškega občinskega sveta? O tem se v tiskovnem sporočilu sprašuje načelnik skupine Demokratske stranke v tržaškem občinskem svetu Fabio Omero. Ko je na občinski seji beseda tekla o preureditvi Palače Carciotti v kongresno središče, sta se tako Dipiazza kot odbornik Bandelli potuhnila; izkazalo se je, da je županu in odborniku Rovisu prav gotovo bolj pri srcu preureditev Silosa. Spreminjanje lokacij kongresnih centrov se torej nadaljuje. Brez projekta o preureditvi objektov na nabrežju pa je nesmiselno govoriti o morskem parku. Slednji je najprej moral zagledati luč v bivši ribarnici, nato v nekdanjem skladišču vin, nazadnje pa na mestu bivšega bazena. Trst je povsem neodločen, saj se ravno okrog teh lokacij odigravajo prihodnje desnosredinske županske kandidature. dom briščiki - Srečanje starejših občanov Ob lovskem golažu še čas za presenečenja in kramljanje V ponedeljek, 5. januarja, je v kulturnem domu v Briščikih potekalo prijetno srečanje starejših občanov, ki ga je priredila Občina Zgonik v sodelovanju s krajevnimi društvi. Pobuda je v letih postala že tradicija, saj poteka neprekinjeno že od leta 1999. Ob prihodu so številni udeleženci prejeli v dar čašo z novim občinskim grbom, s katero so pozneje skupno z županom Mirkom Sar-dočem ter občinskima odbornikoma tudi nazdravili. Župan je obenem najstarejši občanki, ki bo prihodnji mesec dopolnila 101 leto, poklonil šopek cvetja. Po začetnem prigrizku so si prisotni lahko lakoto potešili z okusnim lovskim golažem, ki so ga tokrat pripravili Ivan, Marko in Gi-gi - lovci seveda. Po večerji pa je bil čas za zimzeleno skupinsko igro, tombolo z lepimi nagradami, ki so tokrat romale v Bajto, Repnič, Gabrovec, Briščike in Samatorco. Presenečenj pa ni bilo tu konec. Društvo Dom Briščiki, ki je pobudo tudi gostilo, je namreč udeležence pred zaključkom še obdarilo s šalom. Seveda je večer obogatila tudi dobra glasba, za katero je poskrbel ansambel 3prašički in marsikdo se je med družabnim srečanjem prav rad zavrtel ob poskočni polki, valčku ali tangu. (n) gasilci - Tečaj vodnega reševanja Vadili so v bazenu Tržaški gasilci na deželnem tečaju v Pordenonu KMk - t |t \ « - ■ t? ^ -'iS£ V 1' mm > ki"_ Dvajset gasilcev in vojakov iz ce- Udeleženci so vadili plavalno rele Furlanije-Julijske krajine, vključno s ševanje (s pripomočki in brez njih), pa člani tržaškega pokrajinskega povelj- še tehnike potapljanja brez kisika, stva gasilcev, se je pred kratkim ude- skoke v vodo, pomoč ponesrečencu v ležilo deželnega tečaja vodnega reše- vodi. Teoretski del tečaja je zadeval vanja v Pordenonu. 72-urni tečaj je v zdravstvo, vremenoslovje in ocenjeva-pordenonskem vojaškem bazenu pri- nje nevarnosti v različnih vodnih oko-redilo tamkajšnje pokrajinsko povelj- ljih - v bazenu, morju, jezeru, reki in stvo. na poplavljenem območju. trst - Novembra Svetovni pohod za mir in nenasilje Tudi tržaška humanistična stranka se bo udeležila svetovnega pohoda za mir in nenasilje. Pohod bo z Nove Zelandije krenil 2. oktobra, se pravi ob obletnici rojstva indijskega voditelja Mahatme Gandhija, ki ga je Organizacija združenih narodov razglasila za svetovni dan nenasilja, in se zaključil 2. januarja 2010 na argentinskih Andih, točneje v kraju Punta de Vacas pod goro Aconcagua. Pohodniki naj bi dospeli v Trst nekje med 7. in 8. novembrom letos. Sicer se bo v naši deželi ustavil še v kraju Rivolto, kjer naj bi uredili morebitno državno raketno postojanko, in v Avianu, kjer stoji vojaška baza. V devetdesetih mesecih se bo pohod vil po vseh petih kontinentih, zaobjel skupno 160 tisoč kilometrov in se pri tem dotaknil devetdesetih držav oziroma stotih mest. Včasih bo morala stoterica stalnih pohodnikov stopiti na ladjo ali na letalo, kljubovati bo morala različnim podnebnim razmeram, tropski vročini ali sibirskemu mrazu ... Z enim ciljem, in sicer os-veščanjem svetovne javnosti o nevarnosti, ki jo predstavlja na stotine nuklearnih naprav posejanih po našem planetu, in o potrebi po postopnem razoroževanju vseh držav. Na včerajšnji novinarski konferenci so se predstavniki humanistične stranke spomnili tudi številnih, ki so življenje izgubili v spopadih na območju Gaze. ssg - V torek Nova mala dvorana Produkcije Slovenskega stalnega gledališča bodo z novim letom zaživele tudi v prenovljenih prostorih dolgo pričakovane Male dvorane. Eden glavnih projektov v sklopu obnovitvenih del v Kulturnem domu je bilo usposabljanje dvorane v četrtem nadstropju, ki je bila več let izkoriščena kot prostor za vaje in nedostopna občinstvu. Nujni obnovi pročelja in strehe, namestitvi klimatskih naprav ter popravilu ogrevalnega sistema je v rekordno kratkem času sledila uresničitev načrta za obnovo Male dvorane. Z gmotno podporo Dežele in dodatnim prispevkom Zadružne kraške banke ter Fundacije CRTrie-ste, ki je služil nakupu tehnične opreme, so se v zadnjih mesecih končno pričela intenzivna obnovitvena dela po načrtih arhitektov Studia Starec in s koordinacijo tehničnega vodje SSG Petra Furlana. S sodelovanjem raznih zunanjih podjetij in s strokovno pomočjo tehničnega osebja tržaškega gledališča je prišlo do realizacije nove Male dvorane, ki bo v torek, 13. januarja, ob 19. uri doživela slavnostno odprtje. Nov gledališki oder, ki bo omogočil Slovenskemu stalnemu gledališču izvedbo komornih predstav in alternativnih dogodkov, razpolaga s spremenljivim številom sedežev (do 99). Program slavnostnega odprtja bodo uvedli govori predstavnikov vodstva, oblasti in sponzorjev, katerim bodo ob dvojezični povezavi Janka Petrovca sledili pozdravi slovenskih in italijanskih igralcev (Štefke Drolc, Maurizia Zacchigne, Ni-kle Petruške Panizon) in pevske točke Irene Yebuah-Tiran ob spremljavi pianista Klemena Golnerja. Mala dvorana bo svoj »umetniški« krst doživela s premiero predstave Ta-mare Matevc v režiji Sama M. Strelca Zaljubljeni v smrt, ki bo na tržaškem abonmajskem sporedu od 16. januarja do marca meseca. Merili bodo burjo V znanstvenem centru Immaginario scientifico, ki je vsako nedeljo odprt v grljanskem zalivu, bodo jutri prišli na svoj račun predvsem otroci. Ob 15.30 bo namreč na sporedu novo srečanje za »nedeljske znanstvenike«, namenjeno otrokom starim od 4 do 11 let. Najmlajši bodo s pomočjo ani-matorja sestavili vetrnico, s katero bodo merili jakost burje, ki v teh dneh razsaja po Trstu. Nekoliko starejši pa bodo izdelali osebno »meteorološko postajo«. Informacije in rezervacije na 040 224424 ali info@immaginario-scientifco.it. V Mielo se vrača Pupkin Kabarett Če vas začetek leta ni razveselil, najbrž potrebujete umetno dozo dobre volje. K sreči se v ponedeljek v gledališče Miela vrača Pupkin Kabaret: z običajnimi skeči, pesmimi, satiro, ironijo in glasbo priljubljene Niente Band. Pričetek ob 21.21! Koncert Patty Pravo dokončno odpovedali Vsi, ki so nabavili vstopnice za nastop pevke Patty Pravo, se lahko zglasijo pri blagajni gledališča Rossetti, kjer jim bodo denar vrnili: organizatorji so bili prisiljeni koncert, ki bi se bil moral prvotno vršiti 5. januarja, dokončno odpovedati. S pevko se namreč niso utegnili dogovoriti za nov datum. 10 Sobota, 10. januarja 2009 KULTURA / trebče - Viktor Parma Godbino voščilo Zanimiva glasbena pravljica - Ob godbi nastopila tudi pevka Martina Feri V bogati ponudbi božičnih koncertov, ki so se zvrstili v decembrskih dneh, je glasbeno voščilo svojim poslušalcem zaželelo tudi godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč, ki ga že tretje leto zapored srčno vodi Luka Carli. Program, ki so ga godbeniki odprli z dvema koračnicama, nemško in ameriško, je v nadaljevanju ponudil bogato in ušesu prijetno glasbeno doživetje. Večer so oblikovali ritmi dixilan-da v venčku najbolj znanih dixie melodij v Dixie showu, bossanove v skladbi The girls of Jobim in gospel napevi v skladbi Oh yes lord!, ki jih je s svojim žlahtnim glasom zapela Martina Feri. Z Intermezzom iz opere Ksenija so se, tako kot ob svoji 95. obletnici, spomnili 150. obletnice rojstva skladatelja po katerem nosi godba ime. Godbeniki so »pripovedovali« glasbeno povest o najslavnejšem slovenskem junaku Martinu Krpana iz Vrha ter razkrili, kako čudovit je ta svet (What a wonderful world) in kako je življenje lahko lepo (glasba iz filma La vita e' bella), pa čeprav se nad njim zgrinjajo še tako črni oblaki. Božični koncert je trebenska godba že tradicionalno izkoristila za krst novo-pečenih članov, ki je tokrat bil le eden (Samuel Kralj na tolkalih), in za zahvalo vsem učiteljem, ki glasbo prenašajo na mlade rodove in na ta način omogočajo obstoj godbe. Godbeniki so se ob spremljavi Martine Feri od svoje zveste publike poslovili z božično Tiha noč ter nazdravili novem letu s koračnico Radetzky marš. glasba - Danes in jutri v gledališču Rossetti Rondo veneziano Edinstvena priložnost, saj orkester ni na turneji po Italiji - Danes ob 20.30, jutri ob 16. uri Kljub baročnim oblačilom, se v repertoarju orkestra prepletata tako klasična kot pop glasba Slovenski orkester klarinetov jutri v Prosvetnem domu na Opčinah V novem letu se koncertna sezona Openskih glasbenih srečanj začne s koncertom nadvse posebne zasedbe. V Prosvetnem domu na Opčinah se bo v nedeljo ob 18.00 predstavil orkester, ki ga sestavljajo samo klarineti. Slovenski orkester klarinetov je prvi in edini te vrste v Sloveniji. Deluje priložnostno, sestavljajo pa ga člani slovenskih simfoničnih in opernih orkestrov to so klarinetisti vseh generacij. Nastal je pred desetimi leti po zgledu podobnih belgijskih in nizozemskih zasedb, kot sta zbor klarinetov Pieta Jeegersa v Bruslju in Zbor klarinetov Walterja Boeykensa v Antwerpnu. Pobudnika za to sta bila Trboveljčana Jože Kotar in Toni Umek. Leta 1988 so imeli prvi nastop v Ljubljani, za tem pa so igrali še v Mariboru, Rogaški Slatini, Portorožu, Novem mestu, Ormožu, Sežani in Lendavi pod taktirkami Marka Letonje, Matjaža Brežnika, Nikolaja Žličarja in Franca Rizmala. V letu 2006 so izdali svoj prvi CD s posnetki v živo prvega koncerta. Orkestru bo ob tej priložnosti dirigiral Maestro Nikolaj Žličar, ki je kot operni in simfonični dirigent deloval v različnih glasbenih centrih bivše Jugoslavije, v Nemčiji, Avstriji, Italiji, Rusiji, Bolgariji, na Češkem in v Južni Koreji. Sodeloval je z mnogimi ansambli kot so Simfonični orkester Slovenske filharmonije, Simfoniki RTV Slovenija, Simfoniki RTV Zagreb, Bruckner Orchester Linz, Orkester leningrajske filharmonije, Orkester dunajske radiotelevizije, idr. Posnel je šest zgoščenk. Živi v Velenju, kjer poučuje klavir na glasbeni šoli, v Linzu pa poučuje dirigiranje na glasbeni univerzi Anton Bruckner. Na sporedu bodo: W. A. Mozart, C. Debussy, G. F. Handel, Ph. Gordon, M. Jarc, G. Rossini, A. Reed, H. Stalpers, S. Nestico in J. Van der Roost. Marko Sancin V rojanskem Marijinem domu bo jutri nastopil Mladinski zbor Dotik iz Kranja Čeprav smo že krepko zakorakali v novo leto, nas praznični duh še vedno spremlja. Jutri, v nedeljo, 11. januarja, bo v rojanskem Marijinem domu božični koncert v znamenju mladosti. Na povabilo Društva Rojanski Marijin dom bo namreč nastopil Mladinski zbor Dotik iz Kranja, ki šteje preko trideset pevcev in instrumentalistov. Zbor je nastal pred štirimi leti v župniji Šmartin v Stražišču pri Kranju, ko se je skupina mladih fantov in deklet odločila, da s svojim pevskim talentom vernikom olepša bogoslužje. Veselje do petja in številna odobravanja so jim vlili potrebno samozavest in motivacijo, ki sta poskrbeli za hiter napredek. S svojim petjem so se dotaknili src mnogih, zato so tudi zbor poimenovali Doti«. Z vse večjim zanosom in trdim delom so mladi pevci dosegali uspeh za uspehom, pridruževalo se jim je vse več članov in svojemu repertoarju so začeli dodajati tudi pesmi s posvetno vsebino. Mladinski zbor »Dotik« je tako s časom dobil svojo današnjo podobo. Vodi ga zboro-vodkinja Tina Urbanec, ki mu posreduje potrebno znanje in energijo. Pevce večkrat spremljajo številni instrumenti kot so kitare, bobni, klavir, flavta in še kaj bi se našlo. Na koncertih, ki so jih doslej priredili, so poslušalci poleg ubranega in nadvse živahnega petja lahko začutili tudi nekaj več, nekaj, kar se jih je »dotaknilo«. Koncert, ki ga je omogočila Slovenska prosveta, bo v Marijinem domu v Rojanu ob 17. uri. Za morebitni prevoz do Doma bodo nekateri člani Društva na razpolago pred rojansko cerkvijo ob 16.45. Včeraj danes Danes, SOBOTA, 10. januarja 2009 VILJEM Sonce vzide ob 7.44 zatone ob 16.41 -Dolžina dneva 8.57 - Luna vzide ob 15.48 in zatone ob 7.18. Jutri, NEDELJA, 11. januarja 2009 PAVLIN VREME VČERAJ: temperatura zraka 1,8 stopinje C, zračni tlak 1027,8 mb raste, veter 19 km na uro, jugo-vzhodnik, vlaga 44-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,9 stopinje C. [13 Lekarne Danes, 10. januarja 2009 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 (040 630213), Ul. Costa-lunga 318/A (040 813268), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 (040 572015). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Sette anime«. ARISTON - Dvorana rezervirana. CINECITY - 15.00 16.00, 17.25, 18.30, 20.00, 21.30, 22.15 »Sette anime«; 15.10, 17.40, 20.00, 22.05 »Yes Man«; 16.40, 18.25, 20.10, 22.00 »The Strangers«; 14.55 »Lissy principessa alla riscossa«; 16.40, 20.25 »Il bambino con il pigiama a righe«; 16.50, 16.40, 18.30, 20.20 »Madagascar 2«; 15.15, 17.30, 22.10 »Natale a Rio«; 14.45, 18.30, 22.15 »Il Cosmo sul como'« 20.00, 22.05 »Come un uragano«. EXCELSIOR - 16.15, 18.00, 19.45, 21.15 »Valzer con Bashir«; 18.35 »La duc-hessa«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 21.00 »L'ospite inatteso«. FELLINI - 15.30 »Bolt - Un eroe a quattro zampe«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Come Dio comanda«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.30, 17.10, 18.55, 20.40, 22.20 »Yes Man«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Un matrimonio all'inglese«; 17.30, 19.10, 20.40, 22.20 »Il bambino con il pigiama a righe«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00 »Lis-sy, principessa alla riscossa«. KOPER - KOLOSEJ - 16.20, 18.40, 21.00, 23.20 »Rokenroler«; 19.30, 22.40 »Avstralija«; 15.30, 17.30 »Madagaskar 2«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Ljubezen v Barceloni«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30, 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Magadascar 2«; Dvorana 2: 11.00 »Wall-E«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Natale a Rio«; 17.00, 19.00, 21.00 »Sette anime«; Dvorana 3: 11.00 »Bolt - Un eroe a quattro zampe«; 15.30 »Ember - Il mistero della citta' di luce«; 15.40, 20.45 »Come un uragano«; Dvorana 4: 11.00, 14.30 »Lissy - Principessa alla riscossa«; 17.20, 22.20 »Il Cosmo sul como'«; 19.00 »si puo' fare«. SUPER - 16.45, 20.30 »Mamma mia!«; 18.30, 22.15 »Twilight«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.10 »Sette anime«; Dvorana 2: 17.45, 20.10, 22.15 »Natale a Rio«; Dvorana 3: 18.00, 20.00, 22.00 »Yes Man«; Dvorana 4: 22.10 »Il Cosmo sul como'«; 17.50, 20.00 »Come un uragano«; Dvorana 5: 17.30 »Maga-dascar 2«; 20.00, 22.00 »La duches-sa«. H Čestitke Danes slavi v Boljuncu MATIJA ŠUC svoj 10. rojstni dan. Bodi zdrav in priden še naprej, to ti želijo nona Anica, stric Stojan in Feli-cija. [IH Osmice OSMICA je odprta v Borštu pri Danjelu Glavina. OSMICO so odprli pri Batkovih, nudimo domač prigrizek. Repen 32, tel.: 040-327240. OSMICO je odprl odprl Radovan Šemec v Prečniku. OSMICO je odprla Nataša Pernarčič, Medjavas 21. PAHOR MARIO je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. M Izleti AŠD-SK BRDINA organizira v nedeljo, 11. januarja, avtobusni izlet v Forni di Sopra. Zbirališče na parkirišču pri križišču drž. ceste 202 na Opčinah. Odhod avtobusa ob 6.30. Informacije in prijave na tel. št.: 347-5292058 ali 3488012454. SESTRE IZ SV. KRIŽA PRI TRSTU organizirajo v soboto, 31. januarja, ogled zanimivih jaslic v cerkvah v Postojni, Ljubljani, Dravljah in Črnučah, kjer bo tudi kosilo. Ko- silu bo sledil obisk Kamnika in če bo čas dopuščal tudi Kranja. Cena izleta 35,00 evrov. Za vpis in podrobnejše informacije pokličite na tel. številko 040 220693 ali 347-9322123. VABIMO vas na potovanje v južno Turčijo in na Ciper po poteh sv. Pavla od 20. do 29. aprila. Za informacije: uprava Novega glasa v Gorici, tel. 0481 533177, uredništvo v Trstu 040 365473, g. Jože Markuža, 040 229166. H Šolske vesti DNEVI ODPRTIH VRAT po posameznih Otroških Vrtcih Didaktičnega ravnateljstva v Nabrežini, se bodo vršili po sledečih urnikih: OV Gabrovec 12.januarja, od 11. do 12. ure, OV Devin 15. januarja, od 11. ure do 12. ure, OV Mav-hinje 15. januarja od 11. do 12. ure, OV Nabrežina 15.januarja, od 11. do 12. ure. LICEJ FRANCETA PREŠERNA prireja informativni dan za dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol ter njihove starše in sicer v petek, 16. januarja 2009, od 18. do 20. ure. PEDAGOŠKI IN DRUŽBOSLOVNI LICEJ ANTONA MARTINA SLOMŠKA vabi dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol in njihove starše na dneve odprtih vrat, in sicer v petek, 16. januarja, od 17. do 19. ure in v nedeljo, 18. januarja, od 10. do 12. ure. Vljudno vabljeni! / TRST Sobota, 10. januarja 2009 1 1 SKD Valentin Vodnik in Pihalni orkester BREG vabita na POZDRAV NOVEMU LETU danes, 10. januarja ob 20.30 na Dolgi kroni Nastopali bodo: Pihalni orkester Breg ter Vanka in Tonca Slavnostna otvoritev V torek, 13. januarja ob 19.00 info@teaterssg.it | www.teaterssg.it H3 Obvestila 11. GLEDALIŠKI VRTILJAK Gledališče na vrvici - Nova Gorica Dvorana Marijinega doma, pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27 jutri,ob 16. uri (RED SONČEK) in ob 17.30 (RED ZVEZDA), Sodeluje ŠC Melanie Klein Animacijo je podprla ^^ Zadružna kraška banka. SKD VIGRED obvešča, da so na razpolago društveni koledarji: pri odbornikih društva, v gostilni Gruden v Šem-polaju in v knjigarni Terčon v Nabre-žini. V BARKOVLJAH, V CERKVI SV. JERNEJA, bo v nedeljo, 11. januarja, blagoslov otrok med mašo ob 11. uri. Peli bodo pevci. Med mašo bo tudi tradicionalni ofer za zbor. SKD TABOR obvešča člane in prijatelje, da kdor zeli, lahko naroči izvod DVD-ja s posnetki društvenega delovanja »Od včeraj do danes«. Rezervacije sprejemamo med 16. in 19. uro, v društveni knjižnici P. Tomažič in tovariši, (tel. 040-213945), kjer je na razpolago tudi publikacija »Od včeraj do danes - ob 40-letnici društvenega delovanja«. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN obvešča, da bo še danes, 10. januarja, urad zaprt. Info na tel. št. 3284559414 »mailto:info@melanie-klein.org«. B Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka- tinara - Ul. Forlanini SHELL: Žavlje (Milje) ESSO: Drevored Campi Elisi, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da bodo podružnice v Nabrežini, Dolini in na Opčinah zaprte do 11. januarja 2009. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 12. januarja, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu, kjer bo direktorica Študijskega centra za narodno spravo v Ljubljani, zgodovinarka mag. Andreja Valič predavala na temo: Je modro govoriti o stvareh, ki bolijo? KRUT v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico vabi na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 12. januarja, ob 16. uri na sedežu, ul. Cicerone 8. Dodatne informacije na Krut-u, tel. 040-360072. PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ vabi vse prijatelje, ki bi se radi udeležili z nami povorke na Opčinah in v So-vodnjah, da pridejo na sestanek v ponedeljek, 12. januarja, ob 20.30 v Štal-co v Šempolaju. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da ob božičnih praznikih ne bo tečajev slovenskega, angleškega in španskega jezika do 12. januarja 2009. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo prva vaja v novem letu, v torek, 13. januarja, ob 20.45 na sedežu na Padri-čah. ZARADI SLABEGA VREMENA in tehničnih problemov, se bo zbiranje odpadkov, ki bi se moralo vršiti v torek 6. januarja 2009 steklo/plastika/pločevinke (rumena kanta) Dolina, nadoknadilo v torek, 13. januarja 2009, popoldan; zbiranje odpadkov, ki bi se moralo vršiti v četrtek, 8. januarja 2009 steklo/plastika/pločevinke (rumena kanta) Domjo, Lakotišče in Pu-lje se bo nadoknadilo v četrtek, 15. januarja 2009, popoldan. LIONS CLUB Devin Nabrežina v sodelovanju z občinami Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor organizira v sredo, 14. januarja, ob 16.30 v igralnem kotičku Palček v naselju Sv. Mavra, 124 - Praznik sv. Treh Kraljev. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo uvajalni tečaj začel v sredo, 14. januarja, ob 18.30. Redni tečaj poteka ob torkih in petkih, 18.30-19.30 ter 19.30-20.30, ob sredah pa ob 17.30 vadba za zdravo hrbtenico. Za informacije in prijave: 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). AO SPDT vabi na tečaj turnega smučanja, ki se bo vršil 16.,18. in 25. januarja. Na razpolago je še nekaj mest. Informacije in prijave na tel.št. 3386100412 (Tibor) ali piši na ao@spdt.org. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja ob sobotah celodnevne smučarske tečaje za osnovnošolsko mladino z avtobusom od 17. januarja do 7. februarja. Za informacije in prijave pokličite na ZSŠDI, tel. 040-635627. VZPI ANPI Prosek Konto vel in Mladinski Krožek Prosek Kontovel v sodelovanju s krajevno skupnostjo Štor-je in Občinsko organizacijo borcev za vrednote NOB Sežana, vabimo na ko-memoracijo pred spomenik padlega partizana Marjana Štoke v Štorje, ob 65-obletnici usmrtitve, v soboto, 17. januarja, ob 11 uri.Sodelujejo govorniki: predsednica krajevne skupnosti Štorje Podgoršek Ivica, vzgojiteljica otroškega vrtca Marjana Štoke s Pro-seka Kontovela BETI STARC, ter kulturne ustanove: recitatorji krajevne skupnosti Štorje, Godbeno Društvo Prosek, Moški pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka Kontovela, Ženski pevski zbor s Proseka Kontovela ter skavti in taborniki. MLADINSKI ZBOR IGO GRUDEN iz Nabrežine, ki ga vodi Mirko Ferlan, vabi mlade od 3. razreda OŠ do vključno 2. nižje. Vaje so v društvenih prostorih vsako soboto od 17. do 18. ure. O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja v torek, 20. januarja, ob 20.15 na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267 degustacijo vitovske. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Zaželjena je predhodna prijava na tel. 333-4219540. OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo za izdajo vozovnic za javni prevoz po znižani ceni za civilne, delovne ter vojne in vojaške invalide, za slepe, gluhoneme in deportirance s stalnim bivališčem v Občinah Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor poskrbelo Vsedržavno združenje vojnih in civilnih invalidov tudi na občinskem sedežu v Naselji sv. Mavra 124 - Sesljan v naslednjih dneh: v torek, 20. januarja, 17. februarja in 17. marca, od 14. do 15.30. Za dodatne informacije Vam je na razpolago občinska socialna služba, tel.: 0402017389. PRIMORSKA POJE. Pohitite s prijavo sicer programska knjižica ob začetku Primorske poje ne bo pripravljena. Čaka nas razpored zborov po revijah, morebitne spremembe, glasbena in tekstovna lektura, popravki v tiskarni in sam tisk. Vsa ta opravila zahtevajo svoj čas. Pobrskajte za prijavnico, ki vam je bila poslana v začetku decembra, če ste jo založili pa jo snamite na naši spletni strani www.zpzp.si. SKD IGO GRUDEN obvešča, da poteka v društvenih prostorih telovadba za dobro počutje (joga) po naslednjem urniku: ob ponedeljkih in sredah od 9. do 10.30 in od 10.30 do 12. ure, ob torkih od 10.30 do 12. ure in tudi popoldan: ob ponedeljkih od 18. do 19.30 in ob sredah od 19. do 20.30. O.N.A.V. - Vsedržavno združenje po-kuševalcev vina prireja tečaj degu-stacije, ki daje možnost pridobitve diplome uradnega pokuševalca. Tečaj (18 lekcij) se bo začel 28. januarja in bo potekal ob sredah in petkih od 20.30 do 22.30 v športno-kulturnem centru v Lonjerju. Za informacije lahko obiščete spletno stran: www.onav.it ali pokličite na tel. štev. 333-4219540 ali 340-6294863; email: mailto:trie-ste@onav.it. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da 28. januarja je sklican Deželni Svet SSO, ki bo potekal v dvorani pevskih zborov v Devinu ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu. OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, ki imajo sedež v Občini ter tiste, ki delujejo v prid krajevnega prebivalstva, da lahko predložijo prošnjo za prispevek za redno delovanje v letu 2008 na kulturnem in športnem področju. Prošnje, opremljene s predvideno dokumentacijo, je treba predložiti do petka, 30. januarja. Obrazce bo mogoče dvigniti v Uradu za šolstvo in kulturo v Občinski knjižnici v Nabrežini, št. 102, s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in sredah 9.00-12.00 in 15.00-17.00, ob torkih, četrtkih in petkih 9.00-12.00. Info: Urad za kulturo, šport in prosti čas, Nabrežina št. 102, tel. št.: 0402017370. OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča, da se je začelo predvpisovanje otrok v občinska otroška vrtca v Šempolaju in Sesljanu za šolsko leto 2009/2010. Prošnje za predvpis je treba predložiti občinskemu uradu za šolstvo v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini, do 30. januarja 2009. Obrazci so na razpolago v zgoraj navedenem uradu ter v obeh sekcijah otroškega vrtca. Za informacije je na razpolago isti urad, telefonska številka 040-2017370-375. UPRAVA OBČINE DOLINA daje na znanje kulturnim, športnim in re-kreaciskim društvom, ki imajo sedež in delujejo na občinskem ozemlju, da rok za predložitev prošenj za dodelitev občinskih prispevkov za leto 2009 zapade 31. januarja, ob 12. uri. Obrazci za predložitev prošenj so na razpolago v uradu za kulturo občine Dolina ali na spletni strani občine »http://www.sandorligo-dolina.it«. VIŠJEŠOLSKA KLAPA IN MLADI PO SRCU POZOR! AŠD-SK BRDINA organizira za vas zabaven smučarski tečaj s kratkimi smučmi z UPS tehniko. Prepustite se užitkom in novim izkušnjam na snegu pod vodstvom naših izkušenih trenerjev. Tečaji bodo v Forni di Sopra vsako nedeljo od 11. januarja dalje. Organiziran je avtobusni prevoz. Ne izgubite priložnosti za drugačno nedeljsko zabavo in za vse informacije takoj pokličite na številko 3401653533 in ne bo vam gotovo žal! ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA pripravlja novo monografijo o kriškem slikarju Albertu Sirku in poziva vse tiste, ki imajo kakršnokoli njegovo delo, fotografijo ali koristen podatek, da se oglasijo na tel. številko 040-368892 ali 339-1564147 (Alina Carli) oz. naj pošljejo mail na in-fo@ztt-est.it. TEČAJ ZA ZAROČENCE. Tečaj bo potekal v prostorih Marijanišča pod vodstvom gospoda Bedenčiča. Ker je to edini slovenski tečaj v zamejstvu, so vsi, ki se žele poročiti v cerkvi, vabljeni, da se ga udeleže. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo srečanje bo v sredo 11. februarja, ob 20.30. Skupaj bo sedem srečanj. Srečanja bodo enkrat tedensko in to ob sredah. Ostale podrobnosti dobi vsak pri prvem srečanju. 0 Prireditve MLADINSKI DOM BOLJUNEC prireja Božični koncert danes, 10. januarja, ob 20. uri v boljunski župnijski cerkvi. Sodelujejo cerkveni mešani pevski zbor iz Podgrada pri Ilirski Bistrici, MoPZ z Iga pri Ljubljani, MePZ Mačkolje, dolinski župnik Sandi Osoj-nik bo spregovoril o Božiču. SKD V. VODNIK IN GODBA NA PIHALA BREG vabita na pozdrav Novemu letu danes, 10. januarja, ob 20.30, na Dolgi Kroni. Nastopili bodo Godba na pihala Breg ter Vanka in Tonca. ŽUPNIJA SV. ROKA v Nabrežini prireja tradicionalni božični koncert v nedeljo, 11. januarja, ob 16. uri v cerkvi sv. Roka. V okviru pobude Nativitas bosta nastopila dekliški zbor Kraški slavček in MePZ Igo Gruden iz Na-brežine, ter ansambel harmonik iz Sežane. Toplo vabljeni. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM prireja v nedeljo, 11.januarja, božični koncert Mladinskega zbora »Dotik« iz Kranja. Nastopilo bo preko 30 mladih pevcev in instrumentalistov pod vodstvom Tine Urbanec. Koncert bo v Marijinem domu v Rojanu (ul.Cor-daroli, 29). ob 17.uri. Četrt ure pred pričetkom bodo člani Društva čakali pred cerkvijo za morebitni prevoz. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Občino Milje vabi na koncert v sklopu božične revije Nativitas v nedeljo, 11. januarja, ob 15.30, v miljsko stolnico. Nastopa MeMlPZ Trst pod vodstvom Aleksandre Pertot in solisti. PIHALNI ORKESTER RICMANJE prireja Novoletni koncert v nedeljo, 11.januarja, ob 17.uri, v občinskem gledališču F.Prešeren v Boljuncu. RADIJSKI ODER opozarja, da bo naslednja predstava Gledališkega vrtiljaka v nedeljo, 11. januarja, in ne 18. Na sporedu bo igra Hudobna mačeha in dobra pastorka. Začetek predstav v Marijinem domu pri Sv. Ivanu: red Sonček ob 16.00, red Zvezda ob 17.30. SKD TABOR IN ZSKD - OPENSKA GLASBENA SREČANJA v nedeljo, 11. januarja, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah »Novoletni koncert«. Nastopil bo Slovenski orkester klarinetov (dir. Nikolaj Žličar). Vabljeni! SLOMŠKOVO DRUŠTVO iz Križa in župnijska skupnost, vabita na božični koncert v petek, 16. januarja, ob 20. uri v župnijsko cerkev v Križu. Nastopil bo MPZ Lojze Bratuž iz Gorice, dirigiral bo Bogdan Kralj. Toplo vabljeni! KD SLOVENEC in župnijska skupnost iz Boršta in Zabrežca vabita v soboto, 17. januarja v Boršt na praznovanje zavetnika sv. Antona. Ob 18. uri bo v vaški cerkvi slovesna sv. maša, ki jo bo daroval tržaški škof Evgen Ravignani, ob 20.0 bo v srenski hiši kulturni program z nastopom MePZ Slovenec-Slavec, ki ga vodi Danjel Grbec ter veseloigra v domačem narečju, »Ku je pršla Alma... « v izvedbi dramske skupine KD Slovenec, tekst Jasna Petaros, režija Aleksander Corbatto. Ponovitev kulturnega programa bo v nedeljo 18. januarja, ob 18.30. V BAMBIČEVI GALERIJI (Opčine, Pro-seška ul. 131) bo razstava Štefana Grgiča - Kraji duha odprta do 23. januarja 2009. Ogled od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter od ponedeljka do sobote med 16. in 18. uro. S Poslovni oglasi IZKUŠENA GOSPA IŠČE DELO: pomoč starejšim, pospravljanje. Tel. 00386(0)31-808539 0 Mali oglasi LJUBITELJU ŽIVALI podarimo malega tigrastega mucka. Tel. na št.: 040228382 ali 335-8478333. NA OPČINAH dajem v najem prostor 85 kv.m. v Alpinski ulici 87. Za informacije pokličite na tel. št. 3381966768 ali 340-3338082. NJIVO na kmetijskem področju v dolinski občini kupim, max 1000 kv.m. Tel. 338-5837604. PRODAM železne cevi, (od 2 do 5 m dolžine, od 3 do 10 cm debelosti). Tel. 040-280910. PRODAM »pick-up« mitsubishi L200, zeleno/sive barve, letnik 2002 s štirimi vrati, v odličnem stanju. Klicati med. 17. in 20. uro na št.: 3338444169. Prispevki V spomin na dragega prijatelja Milka Čebulca darujeta Sonja in Vanja 50,00 evrov za MPZ Tabor in 50,00 evrov za SKD Tabor. V spomin na dragega prijatelja Edija Godnika darujeta Sonja in Vanja 50,00 evrov za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob Darke Riolino daruje Albina Milič 20,00 evrov za zgoniško cerkev. Anica Škerlavaj daruje 20,00 evrov za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. Namesto cvetja na grob Alessandra Gregoria darujeta Luciana in Giulio 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika v Padričah. V spomin na dragega Edija Godnika darujeta Peter in Jasmin 50,00 evrov za Sklad Lucchetta, Ota, DAngelo, Hro-vatin. V spomin na dragega prijatelja Edija Godnika darujeta Alenka in Pino 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob pogrebu drage mame Juste daruje Boris Bogatec z družino 50,00 evrov za ŠD Vesna - Križ, 50,00 evrov za AŠD Mladina - Križ, 50,00 evrov za SKD Vesna - Križ, 50,00 evrov za Ribiški muzej - Križ, 50,00 evrov za cerkveni pevski zbor - Križ, 50,00 evrov za Slomškov dom - Križ in 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na Edija Godnika darujeta Ksenija in Flavio 25,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Fani Znidarsic vd. Raso-ni darujeta Vlasta in Anuška z družinama 30,00 evrov za pevski zbor Tonka Čok iz Lonjerja. Ob smrti mame Emilije Goia vd. Cri-smani daruje sin David z ženo Natašo 200,00 evrov za AŠD Zarja - Bazovica. Ob boleči izgubi dragega očeta sočustvujemo z Ivano Slovensko uredništvo RAI 12 Sobota, 10. januarja 2009 KULTURA / TOMIZZOV DUH Pravda za oslovo senco Milan Rakovac »Bin-pipa-prazna-mošnja-niman-ča«, tako da zakanta niki istrijanski tič, ma san zabija koji; veselo si bi pokadil eno pipo, ma nimam tobaka. Pak jur kad niman ta-baka, i san prez beside, ma na van, ljubi moji, za danes samo nekatere koristne besede hrvaške inu slovenske. Almeno vam bodo napomoč v novem, bustastem sovraštvu: Ajme - gorje! Balegar - govnač, bapska mu-drost - babja čenča barutana - smod-nišnica, batinaš - pretepač, blebetu-ša - blebetulja, brbljati - žlabudrati, budiboksnama - bognasvaruj... Cjepidlaka - dlakocepec, crko-tina - mrhovina. Dernjava - drenje, divljački -divjaški, dograbiti - zajeti, drhtavi-ca - treščlika, durititi se - kujati se. Egoizam -egoizem! Fašnik - pust, furtimaš - klerikalec. Gologuzan - nagoritec! Hohštapleraj - hohštaplerija! Isplakati - izjokati, isprdak - iz-prdec, iznud - izsiljevanje. Javašluk - zanikrnost, jecati -ihteti, jamrati - tarnati. Kepec - palček, klepetati - klo-potati. Lakoumlje - lahkomiselje, lita-vica - driska, lupetati - gobezdati. Majmunski - opičji, modrica -črnavka, mutljaga - žlabundralo. Nasilje - nasilje! Olupina - razbitina, otudenje -odtujitev. Parnica - pravda (ZA OSLOVO SENCO)! Pijanka - krokarija, patvorina -potvorba, rastanak - razhod, rusvaj - zmeda, sprčkati - skaziti, svašta -marsikaj. Šteta - škoda! Tamburati - tamburati ! Tikvan - butec, tjeskoba - tesnoba. Ultramontanac - ultramonta- nec ! Usplamtjeti - vzplameteti. Vjetropir - vihrovec, vucaranje - vlačenje. Zabadava - zastonj, zdvojnost - obupnost. Žalopojka - žalostinka, živoder - mrhar. Tako, na, lipi muoji, kad štije-te ča (kako mene), nu, da bolje razumite. Ma kad pak čete to ča reci da vas i mi (ja) razumimo, na van zajno kako cete pričiniti vaše beside u naše: Andragogika - andragokika, antropomorfen - antropomorfan, blejanje - blejanje, cepec - klipan, zvekan, cunja - krpa, tralja, rita; črno-gledec - pesimist, zloslutnik, figamož - vjerolomnik, koji ne drži datu riječ; gonja - potjera, hajka; hinavščina - liocemjerje, hujskanje - huškanje, podbadanje; iškarijot - iškariot ! Jerob - skrbnik, staratelj ma-lodobnih (maloumnih). Hehljati - roktati, lajač - pas (itd) koji mnogo la- je. Laž - laž (debela, smrtna, gola, kosmata, krupna prijesna, repata). Mojdunaj - duše mi (tako mi Beča). Naklepanje - potajno snovanje. Osupel - zapanjen, presenecen, zaprepašten, zabezeknut. Pesljanar - čovjek pasje (prije-ke) naravi. PETELINITI SE (ZA PRAZEN NIČ) - napuhavati se za bilo što ( u Istri petešiti se, peteh - petelin). Reč - stvar, posao, nešto (za vsako reč godrnja - gunda za svaku stvar). Sklobasati - slupetati, natrabu-njati, nadrobiti, skupusati, nalifrati, sprcati, sprditi (kaj vse je sklobasal v članek). Šent (od sanctus, svetac) - vrag (da te šent - vrah z tobon). Trpež - trpljenje, patnja (krpež in trpež pol sveta držita). Vbogajme - u ime božje: TU NE GRE ZA VBOGAJME, ZA PRAVICO GRE !!! Viharnik - šturmdrangovac (pripadnik pokreta Sturm und Drang). Žal - žao, na žalost, žalibože: ZADEVA JE ŽAL ČISTO RES !!! Se kapi da san brska po voka-bulari, i napuštu izabra beside koje su mi potribne za uvo munjenilo ča je našilo mrež naših narodi: Tu ne gre za vbogajme, za pravico gre: Zadeva je žal čisto res! In čaka nas pravda za oslovo senco! Bijes bi ga znao što je s nama - vrag si vedi, kje pri vragu ta ne išče pomoči! Ma vero nan pomoci ni, i je najdemo ni poli vraga ni poli boga, valja da je sami najdemo, ma tribe nismo kapaci založba modrijan - Ivan Esenko: Zgodbe iz kanuja Čudoviti svet slovenskih voda Avtor, ki je zoolog in vrtni ekolog, je tudi izkušen naravoslovni fotograf Pogled na svet je lahko odvisen tudi, dobesedno, od zornega kota. Ljudje se praviloma gibamo naokoli nekje med ptičjo in žabjo perspektivo, če se nam zahoče, pa obvladamo tudi ti dve, na primer z visokega hriba, letala ali balona oziroma z vodne gladine, med plavanjem ali veslanjem. Zoolog in vrtni ekolog Ivan Esenko si je slednjo v tej knjigi založbe Modrijan izbral za izhodišče, ki pa ga dopolnjuje tudi z drugimi ravnmi gledanja. Ivan Esenko začenja svoj vodni krog na Bebnem polju in ga nadaljuje prek Loškega polja do Cerkniškega jezera. V svet ponikalniških voda, ki izginjajo v poroznih tleh in se blizu ali daleč stran pojavljajo znova, nekatere celo z drugačnimi imeni, sodijo tudi Rak, Pivka in Ljubljanica. Avtor jo imenuje reka za veslaško pohajkovanje, z njo pa »odpravi« še Ižico in Ljubljansko barje. Notranjska Reka, ki se izgubi v podzemlje v Škocjanskih jamah in pride pri Štivanu le še za kratko na dan kot Timava, je čisto posebna zgodba. Prav tako kot doživetja, ki Esenka čakajo na rekah in jezerih v kraljestvu Zlatoroga. Najdaljši Savi, ob kateri je odraščal, namenja več pozornosti, pri srcu pa mu je tudi Krka. Da ne bi - poleg Vipave in Idrijce - manjkala še kakšna druga večja slovenska voda, avtor v zadnjem delu knjige namoči vesla tudi v Muro, bolj na hitro odpravi Dravo, zapluje po Soči, kjer posebej občuduje njene mostove, in se nazadnje spusti še po mejni Kolpi ter njenih pritokih, kočevski Rinži in belokranjskih Krupi in Lahinji. Seveda vsega ne opazuje in opisuje zgolj z vodne gladine; pogosto se izkrca in zagri-ze v breg, to in ono, statistično, še raje pa bolj osebno o mestih, gradovih, mlinih in drugih pričah človekovega krotenja, a tudi zlorabljanja voda, pa pove še spotoma. Ivan Esenko, izkušen naravoslovni fotograf, specializiran zlasti za ptiče in netopirje, je sam posnel tudi večino slik v knjigi. S prizori, ki jih je vešče ujel v objektiv iz čolna ali na obrežjih, je razkošno ilustriral svojo pripoved. Vsakomur, ki ga bo spodbudil, da se poda po podobnih raziskovalnih poteh, bodo v pomoč uvodni napotki glede potrebne opreme in posebnosti fotografiranja v naravi. V prvem poglavju Preden zave-slamo so zbrane tudi drugi koristni nasveti in priporočila, tako za izbiro plovila in tehniko veslanja kot za vedenje na vodi in skrb za varnost. I. Ilich ljubljana - Revija Mentor Literarna natečaja namenjena mladim oz. neslovenskim avtorjem Revija Mentor, ki jo izdaja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, razpisuje dva literarna natečaja. Natečaj za Festival mlade literature Urška je namenjen avtorjem, starejšim od 15 let, Sosed tvojega brega pa je namenjen neslovenskim avtorjem, ki bivajo v Sloveniji, a pišejo v materinščini, je sporočila urednica revije Mentor Dragica Breskvar. Na literarnem natečaju za Festival mlade literature Urška 2009 lahko sodelujejo avtorji, ki razen v samozaložbi še niso izdali knjige. Svoje bodisi literaturo prozno delo, ki ne sme obsegati več kot 10 strani, bodisi poezijo - do 15 pesmi - ali dramska besedila morajo v treh izvodih pod šifro poslati na naslov Revija Mentor, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Štefanova 5, 1000 Ljubljana, s pripisom za festival Urška. Rok za oddajo je 26. januar. Vse avtorje bodo povabili na enega izmed šestih regionalnih srečanj. Srečanja v obliki kratkih literarnih delavnic bodo potekala od februarja do maja. Za avtorje osrednje Slovenije bo srečanje v Ivančni Gorici, za primorske pisce bo v Sežani, za literarne ustvarjalce z Dolenjske in iz Bele krajine bodo srečanje pripravili v Novem mestu, za avtorje s celjskega in koroškega območja bo potekalo v Šmarju pri Jelšah, na Gorenjskem v Škofji Loki, za pisce iz severovzhodne Slovenije pa bo srečanje v Lenartu. Na srečanjih bodo izbrali sedem avtorjev, ki se bodo predstavili na Festivalu mlade literature Urška 16. in 17. oktobra v Slovenj Gradcu. Najboljšemu avtorju bo revija Mentor natisnila knjižni prvenec, ki bo objavljen v zbirki Prvenke, predstavljen pa bo na naslednjem festivalu oktobra 2010, prav tako v Slovenj Gradcu. Avtorji bodo poleg mentorske pomoči pri nastajanju prvenca dobili tudi 100 izvodov svoje knjige. Več informacij o razpisu je na voljo na spletni strani Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Literarni natečaj Sosed tvojega brega 2009 je namenjen tujejezičnih pesnikom in pisateljem. Avtorji naj do 5. februarja v svojem jeziku napisana dela pošljejo v dveh izvodih na naslov Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti oziroma revije Mentor s pripisom Sosed tvojega brega 2009. Delo naj avtor označi s šifro, v posebni kuverti pa naj napiše podatke: ime in priimek, naslov, letnico rojstva, poklic ter telefonsko številko in naslov e-pošte. Tudi v tem primeru prozno delo ne sme biti daljše od 10 strani, lahko pa gre za odlomke daljših tekstov. Zgornja meja pri poeziji je 15 pesmi, dramski teksti pa naj tako kot proza ne bi obsegali več kot 10 strani. Prevodi v slovenščino so zaželeni, niso pa nujni. Prejeta besedila bo pregledala žirija, ki bo med vsemi izbrala najboljše - največ petnajst avtorjev - za državno srečanje. Izbor literarnih besedil bodo objavili v reviji Paralele. Državno srečanje, ki ga letos pripravlja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti skupaj s svojo izpostavo v Lendavi, bo v Lendavi 18. in 19. aprila. (STA) film Nagrade ameriških kritikov Ameriški filmski kritiki so v četrtek filmu »Slumdog Millionaire« v režiji Dannyja Boylea, velikemu ljubljencu svetovnih filmskih festivalov, podelili kar pet kritiških nagrad (Critics' Choice Awards), vključno z nagrado za najboljši film. Kritiki so film nagradili še za režijo, scenarij, filmsko glasbo in igro.Scenarij je po romanu Vikasa Swarupa »Q and A« napisal Simon Beaufoy, pod glasbo se podpisuje skladatelj A. R. Rahman. Nagrado je prejel tudi igralec Dev Patela, ki je v filmu upodobil Jamala Malika. Režiser Trainspottinga je film postavil v Mumbaj. Revni najstnik Jamal Malik dobi možnost sodelovati v kvizu Lepo je biti milijonar. A Jamal se na kviz ni prijavil zaradi finančne koristi, temveč zato, da bi se prikupil mladostniški simpatiji. »Presenetljivo je, kako velikodušni ste bili do našega filma,« je na četrtkovi podelitvi povedal Boyle, ki je film poimenoval »ljubezenska pesem za Mumbaj«. Dvojno je slavil film »Milk« režiserja Gusa van Santa. Ovenčan je bil z nagrado za najboljšo zasedbo, priznanje kritiške srenje za najboljšo igro pa je prejel tudi glavni igralec Sean Penn. Še dve v seriji številnih lovorik si je prislužil zadnji iz serije filmov o Batmanu Vitez teme Christopherja Nolana, in sicer za najboljši akcijski film in za najboljšo stransko vlogo, ki so jo kritiki posthumno podelili Heathu Ledgerju. (STA) nova gorica Prihajajo Marsovčki Člani Amaterskega mladinskega odra (AMO), ki že več kot tri desetletja deluje v okviru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, bodo v torek, 13. januarja, ob 17. uri v Novi Gorici premier-no uprizorili mladinsko igro Mar-sovčki na obisku. Gre za priredbo povesti Vida Pečjaka Drejček in trije Marsovčki, ki jo je na oder postavil Emil Aberšek. Predstava, ki so jo v AMO pripravljali štiri mesece, pričara poetično potovanje na Luno in obisk na Marsu. Gre za nekakšno gledališko iluzijo in refleksijo »marsovskega« življenja, kakršnega si želi glavna junakinja Andreja (Kaja Dragoljevič), saj je proti vojni, kajenju in drugim nastavkom nasilja ter nespametnega vedenja, je vodja AMO Aberšek na včerajšnji novinarski konferenci v Novi Gorici povedal o igri. Prav Aberšek, ki se pod igro podpisuje tudi kot režiser in scenograf, je povest v teh dneh 80-let-nega Pečjaka priredil za izvedbo na odru. Kot je povedala Dragoljeviče-va, je predstava namenjena predvsem otrokom, čeprav si jo lahko ogledajo tudi odrasli, saj bi se lahko v njej našel vsak. V priredbi Pečja-kovega besedila so dodali še nekaj humorja, precejšen poudarek pa je tudi na glasbi in zvokih. V predstavi poleg Dragoljevičeve sodelujejo še Sara Bašin, Eva Pogelšek, Anuša Ko-delja, Nastja Konič, Anja Pišot, Dragica Kokot in Jože Horvat. Songe je prispeval Matej Petejan, videopos-netke Jožko Markič, luči je oblikoval Samo Oblokar, kostumografija je bila v rokah Eve Tomaševič, medtem ko sta za ton poskrbela Kaja Stego-vec in Stojan Nemec. (STA) / SVET Sobota, 10. januarja 2009 1 3 bližnji vzhod - Resolucijo podprle vse države članice VS ZN, razen ZDA, ki so se vzdržale Izrael kljub resoluciji VS ZN nadaljuje ofenzivo v Gazi Palestinski predsednik Abas resolucijo pozdravil, za Hamas pa ni zavezujoča GAZA/NEW YORK - Varnostni svet Združenih narodov je po treh dneh intenzivnih pogajanj v četrtek zvečer potrdil resolucijo, ki poziva k takojšnji prekinitvi ognja, ki bo vodila v popoln umik izraelskih sil z območja Gaze. Izrael se je resoluciji navkljub odločil nadaljevati vojaško ofenzivo na območje Gaze, Palestinci pa so se nanjo odzvali različno. VS ZN je resolucijo, ki poziva k takojšnji, trajni in docela spoštovani prekinitvi ognja, potrdil s 14 glasovi za in z vzdržanim glasom ZDA. Intenzivna pogajanja o resoluciji so med arabskimi državami ter zahodnimi stalnimi članicami VS ZN (ZDA, Francija, Velika Britanija) potekala tri dni. Resolucija poziva k neoviranemu dostopu humanitarne pomoči, pozdravlja odprtje humanitarnih koridorjev, obsoja nasilje nad civilisti in terorizem. Ob tem izraža globoko zaskrbljenost zaradi humanitarne krize in civilnih žrtev ter pozdravlja vse mednarodne pobude za ureditev razmer, med njimi pobudo egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka za posredovanje med Izraelci in Palestinci. Izrael se je kljub omenjeni resoluciji odločil nadaljevati vojaško ofenzivo na območju Gaze. "Izrael ni nikoli dovolil, da bi zunanji vplivi odločali o pravici naših državljanov do samoobrambe. Izraelske sile bodo zato nadaljevale vojaško operacijo, branile izraelske državljane in izvedle naloge, ki so jim bile zadane z začetkom operacije," so včeraj sporočili iz urada izraelskega premiera Ehuda Olmerta. Ob tem so dodali, da je resolucija nesmiselna, saj so sile palestinskega gibanja Hamas z raketami včeraj zjutraj znova obstreljevale jug Izraela. Odločitev o nadaljevanju ofenzive v Gazi je sprejel tudi izraelski varnostni kabinet. Izraelski tanki so včeraj popoldne kljub triurni prekinitvi obstreljevanja, s katero je Izrael želel omogočiti dostavo humanitarne pomoči na območje Gaze, na več lokacijah v Gazi tako znova napadali tarče. Ob 12. uri po srednjeevropskem času je namreč začela veljati vsakodnevna triurna prekinitev obstreljevanja, s čimer želi Izrael omogočiti dostavo humanitarne pomoči prebivalcem na območju Gaze. Palestinski predsednik Mahmud Abas je na drugi strani poudaril, da je resolucija VS ZN pomemben korak naprej v reševanju krize, da pa bo kljub temu veljalo le spoštovanje besedila resolucije. Hamas pa je sporočil, da se resolucije VS ZN ne čuti obvezan spoštovati, saj ni bil udeležen v razpravi. Njegovi predstavniki so namreč prepričani, da resolucija ni v prid palestinskemu ljudstvu. Izrael je po navedbah palestinskih reševalnih služb samo včeraj izvedel več kot 50 napadov na Gazo, v katerih je bilo ubitih najmanj 12 civilistov. Med drugim naj bi bila zadeta raketna izstrelišča, skladišče orožja, poslopja za izdelavo orožja ter sedeži poveljniških struktur Hamasa. Število palestinskih smrtnih žrtev ofenzive v Gazi se je v 14 dneh tako povzpelo na 777, okoli 3200 ljudi je bilo ranjenih. Na jug Izraela pa je po navedbah izraelske vojske včeraj priletelo devet palestinskih raket, pri čemer je bila ranjena ena oseba. Štiri rakete tipa grad so zadele kraj Beršeba, ki je od območja Gaze oddaljeno kakih 40 kilometrov, in mesto Ašdod. O dogajanju v Gazi je v četrtek razpravljal tudi ameriški senat in ob tem soglasno potrdil neobvezujočo resolucijo, ki izraža podporo Izraelu v spopadih s Ha-masom na območju Gaze. ZN so, sklicujoč se na navedbe očividcev, včeraj sicer sporočili, da so izraelske sile na območju Gaze obstreljevale hišo, v katero so le 24 ur pred tem evakuirale kakih 110 Palestincev. Pri tem je bilo ubitih okoli 30 ljudi. Urad ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (Ocha) je ta incident označil kot enega najhujših od začetka izraelske ofenzive na Gazo 27. decembra lani. Tiskovna predstavnica Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC) Anne Sophie Bonefeld pa je sporočila, da bodo svoje aktivnosti na območju Gaze začasno omejili na območje glavnega mesta Gaze, potem ko je bilo njihovo vozilo tarča napada, domnevno s strani izraelske vojske. Ena oseba je bila pri tem lažje ranjena. V arabskem svetu in tudi v nekaterih evropskih državah pa se medtem nadaljujejo številni protesti proti izraelski ofenzivi v Gazi. Podporniki Hamasa so se med včerajšnjimi protesti proti izraelski ofenzivi na območju Gaze v Ramali na Zahodnem bregu spopadli s člani rivalskega gibanja Fatah palestinskega predsednika Abasa. V mestu Hebron na Zahodnem bregu so protestniki pripravili shod, ki se ga je udeležilo okoli 3000 ljudi, mladi Palestinci pa so se uprli tudi v Jeruzalemu. Protesti so potekali v Katarju, Iraku, Jordaniji, Bahrajnu, Egiptu in indijskem delu Kašmirja. V jordanskem Amanu so protestniki zahtevali izgon izraelskega veleposlanika iz države, libijski voditelj Moa-mer Gadafi pa je Arabce pozval, naj prostovoljcem dovolijo, da se skupaj s Palestinci v Gazi borijo proti Izraelcem. Protesti proti izraelskim napadom na Gazo so potekali tudi na Nizozemskem, Norveškem in v Grčiji. (STA) Palestinski protestniki napadajo izraelsko vojaško vozilo ansa zda - Izvoljen Obama i predsednik imenoval Panetto na čelo CIA : V boju proti terorizmu nic vec mučenja, ampak visoki ideali • v Barack Obama WASHINGTON - Novoizvoljeni predsednik ZDA Barack Obama je včeraj v Washingtonu povedal, da bo na položaj direktorja obveščevalne agencije Cia imenoval nekdanjega šefa kabineta pri nekdanjem predsedniku Billu Clintonu Leona Panetto. Na položaj nacionalnega direktorja za obveščevalne dejavnosti pa je imenoval upokojenega admirala Dennisa Blaira. Obama je ob napovedi obeh imenovanj na včerajšnji novinarski konferenci povedal, da je izbral pravi osebi z integriteto in upravljalskimi sposobnostmi ter pripravljenostjo, da mu bosta govorila resnico. Za oba je dejal, da imata široke izkušnje in sta v bistvu dovolj pragmatična, kar je v teh časih potrebno. Poleg Blaira in Panette je Obama v petek oznanil tudi imenovanje Johna Brennana na položaj protiterorističnega koordinatorja v svetu za nacionalno varnost. Na vprašanje, ali bo nadaljeval sedanjo politiko "ostrih zasliševanj" terorističnih osumljencev, je Obama odgovo- ril, da se bo njegova administracija v vojni proti terorizmu držala najvišjih vrednot in idealov. Panetti in Blairu je že zabičal, da pričakuje spoštovanje Ženevskih konvencij. Glede zunanje politike ponovno ni želel govoriti preveč, vendar pa je ponovil oceno iz časa kampanje, da je Iran resna grožnja ameriški nacionalni varnosti. Kljub temu naj bi bilo potrebno k iranskemu jedrskemu vprašanju pristopiti pragmatično in bolj diplomatsko. Glede imenovanja Blaira in Brennana ni bilo težav, v javnosti pa je bilo nekaj ugibanj glede imenovanja Panette, ki nima nobenih obveščevalnih izkušenj. To ni niti najmanj všeč zaposlenim pri Cii, ki jih je strah, da se politični nameščenec ne bo znal postaviti za njihove interese. Jezna pa je bila tudi predsednica obveščevalnega odbora v senatu demokratka Dianne Feinstein, ker je Obama ni obvestil o izboru Panette, preden je novica o tem pricurljala v medije. Po nekaj pogovorih z Obamo se je kalifornijska senatorka unesla in Panette ne kritizira več. (STA) ZDA lani izgubile največ delovnih mest po letu 1945 NEW YORK - Število delovnih mest v ZDA se je decembra lani znižalo za 524.000, v celotnem letu 2008 pa je bilo ukinjenih kar 2,59 milijona delovnih mest, največ po letu 1945, so včeraj sporočili z ameriškega ministrstva za delo. Stopnja brezposelnosti je decembra lani znašala 7,2 odstotka, novembra lani pa 6,8 odstotka. Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, je bila decembrska stopnja brezposelnosti najvišja v zadnjih 15 letih. Ameriški analitiki ocenjujejo, da se bodo razmere na trgu dela v ZDA letos še zaostrile, saj so velika odpuščanja že napovedali trgovski giganti, kot sta Wal Mart in Macy's, pa tudi proizvajalec aluminija Alcoa. Somalijski pirati izpustili savdski tanker NAIROBI - Somalijski pirati so včeraj izpustili savdski tanker, katerega zajetje je pred skoraj dvema mesecema povzročilo paniko v mednarodnem pomorskem prometu in vodilo v zaostritev boja proti piratstvu. Zajetje 330-metrskega super tankerja velja za doslej najdrznejše in največje zajetje piratov ob vzhodni obali Afrike. "Vsi naši ljudje so sedaj zapustili (savdski tanker) Sirius Star. Ladja je svobodna, posadka je svobodna ... V zadnjem trenutku je prišlo do nekaj težav, ampak sedaj je vse končano," je za AFP potrdil eden od vodij piratske skupine Mohamed Said. Tudi drugi vodja piratov Sahafi Abdi Aden je pred tem sporočil, da se je zajetje mirno končalo. V napadu v Afganistanu ubiti trije pripadniki Isaf KABUL - V samomorilskem napadu na tržnici v mestu Zarandž na jugozahodu Afganistana so bili včeraj ubiti trije pripadniki mednarodnih sil zveze Nato (Isaf), pet civilistov in poveljnik lokalne policije. Poveljstvo Isaf ni sporočilo, katere narodnosti so bili ubiti vojaki. Samomorilski napadalec se je razstrelil na tržnici, v napadu pa sta bila ranjena tudi dva otroka. Odgovornosti za napad doslej ni prevzel še nihče. V četrtek pa sta bila v podobnem samomorilskem napadu, za katerega so odgovornost prevzeli ta-libani, ubita dva ameriška vojaka. Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP se je s tem število žrtev med pripadniki sil zveze NATO v Afganistanu letos povzpelo že na deset, vsi pa so bili ubiti na jugu države. Lani je bilo v Afganistanu ubitih 295 pripadnikov mednarodnih sil, leto pred tem pa 230. (STA) terorizem - Pred dnevi Ameriške sile ubile vodja pakistanske zda - Sunki tudi v Kaliforniji Potres v Kostariki Kaide italija - Maja Ministri G8 o nezakonitem zahteval smrtne priseljevanju žrtve in vecjo škodo WASHINGTON - V preteklih dneh sta bila najverjetneje ubita vodja Al Kaidinih operacij v Pakistanu Usuma al Kini in njegov poročnik šejk Ahmed Salim Svedan, je včeraj sporočil neimenovani predstavnik ameriških protitero-rističnih oblasti. Te domnevajo, da je al Kini med drugim odgovoren tudi za umor nekdanje pakistanske premierke Benazir Buto. Ameriške oblasti sicer niso sporočile, kdaj točno in v kakšnih okoliščinah naj bi bila omenjena ubita. Ameriški časnik Washington Post, ki je novico sporočil prvi, pa medtem navaja, da sta bila oba visoka predstavnika pakistanske celice Al Kaide ubita v raketnem napadu, ki naj bi ga na novoletni dan ameriške oblasti izvedle na severu Pakistana. Lokalne oblasti so tedaj poročale, da je letalo brez pilota ameriške obveščevalne agencije Cia na sever Pakistana izstrelilo tri rakete, pri čemer naj bi bilo ubitih pet domnevnih pripadnikov Al Kaide. Cia teh navedb in želela komentirati, vendar pa je neimenovani uradni vir znotraj Cie za Washington Post potrdil, da je bilo v napadih nekaj upornikov res ubitih. Tako 32-letni al Kini kot Svedan, katerega starost ni točno znana, sta kenijska državljana. Prvega med drugim povezujejo s terorističnim bombnim napadom na hotel Marriott v Islamabadu, kjer je septembra lani umrlo 60 ljudi, prav tako pa naj bi bil odgovoren za umor nekdanje pakistanske premierke Benazir Buto konec leta 2007. (STA) RIM - Notranji in pravosodni ministri skupine G8 naj bi se konec maja sešli na južnoitalijanskem otoku Lampedusa, kjer naj bi govorili o problemu nezakonitega priseljevanja, je napovedal italijanski notranji minister Roberto Maroni. Kot je dejal, se bodo notranji in pravosodni ministri držav G8 na tem srečanju lahko seznanili s tem, kako se prebivalci otoka, na katerem se je v lanskem letu izkrcalo približno 31.000 nezakonitih priseljencev, spoprijemajo s priseljevanjem. V Italijo, ki je 1. januarja po osmih letih ponovno stopila na čelo skupine sedmih najrazvitejših držav sveta in Rusije (G8), je lani prispelo 36.900 nezakonitih priseljencev, kar je 75 odstotkov več kot leta 2007. Največ od teh priseljencev se jih je izkrcalo na otoku Lampe-dusa. Maroni je še izrazil upanje, da se bo letos število izkrcanj nezakonitih priseljencev zmanjšalo. (STA) SAN JOSE/LOS ANGELES - Potres z močjo 6,1 stopnje po Richterjevi lestvici, ki je ponoči stresel območje Kostari-ke, je po najnovejših podatkih zahteval najmanj 14 smrtnih žrtev, 22 ljudi še vedno pogrešajo. Tla so se z močjo 4,5 stopnje po Richterju ponoči stresla tudi v Kaliforniji, vendar o morebitnih žrtvah ali gmotni škodi od tam zaenkrat ne poročajo. "Potrjeno je, da je 14 ljudi umrlo, 22 ljudi je pogrešanih, več kot 90 je ranjenih," je povedal predstavnik Rdečega križa Guillermo Arroyo, ki je dogajanje na območju okoli žarišča potresa označil za katastrofo. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je bilo žarišče prvega potresa kakih 35 kilometrov severozahodno od kostariške prestolnice San Jose. Tresenje tal je bilo usodno za dve deklici, ki ju je zasul zemeljski plaz, neka ženska pa je v napadu panike doživela srčni infarkt, ki je bil zanjo usoden. Več kot 40 okrožij je zaradi pretrganih električnih vodov ostalo brez dobave električne energije, mesti v neposredni bližini žarišča potresa, Vara Blanca in Cinchina, pa sta po poročanju AFP popolnoma odrezani od sveta. Tresenje tal so čutili tudi v sosednji Nikaragvi. O potresu 4,5 stopnje po Richterju poročajo tudi iz južnega dela Kalifornije. Žarišče potresa je bilo v bližini mesta San Bernardino, tresenje tal pa so čutili po vsej regiji, tudi v 88 kilometrov oddaljenem Los Angelesu. Kljub temu o morebitnih žrtvah ali gmotni škodi tuje agencije doslej ne poročajo. (STA) 1 4 Sobota, 10. januarja 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it rebernice - Giuliano Vidoni odgovarja na očitke vipavskih obrtnikov in podjetnikov »Terjatve bomo poravnali po dogovoru z DARS-om« Zagotavlja, da bodo pogodbena dela opravili do potankosti in predali čisto gradbišče Preveč klicev za rezervacije Frandoličeva nova svetnica Po odstopu doberdobske občinske svetnice Daniele Klančič, ki se je ob koncu minulega leta odpovedala svoji funkciji iz zasebnih razlogov, bo prosto mesto v vrstah Združene levice prevzela 35-letna Nataša Frandolič iz Doberdoba. Nadomestitev Klančičeve je prva točka na dnevnem redu prihodnjega zasedanja doberdobskega občinskega sveta, ki bo potekalo v sredo, 14. januarja. Z gradbišča hitre ceste prek Reber-nice odhaja z grenkim priokusom, »po pogodbi dogovorjeno delo pa bomo opravili stoodstotno, do potankosti, in predali čisto gradbišče, kot to vedno počenjamo,« zagotavlja Giuliano Vidoni v imenu družbe s sedežem v Tavagnaccu pri Vidmu, ki jo vipavski obrtniki in dobavitelji dolžijo, da jih je porinila na rob propada. Ajdovska območna obrtno-podjetniška zbornica uporablja še težje besede, ko pravi, da je zaradi neplačanih upnikov »stanje alarmantno in meji na katastrofo za obrt in podjetništvo na Vipavskem«. Na zbornico se je doslej obrnilo devetnajst obrtnikov in podjetnikov, ki jim zaradi podizva-jalskih del pri gradnji predora Barnica in Tabor družbi Vidoni in Oberosler dolgu-jeta pol milijona evrov zapadlih terjatev. »Zadeva je enostavna,« trdi Vidoni: »Eni in drugi imamo pravice in dolžnosti. Ko bo DARS opravila svojo dolžnost in zadostila naši pravici do plačila za opravljeno delo, bomo tudi mi stoodstotno poravnali terjatve podizvajalcev. V podobnem položaju so se znašli tudi slovenski izvajalci del, ki so poravnali odprte terjatve šele potem, ko je DARS zaprl njihove zahtevke. Zakaj v našem primeru trdijo, da je to škandal? In zakaj nas bi morali obravnavati drugače kot slovenska podjetja?« Vidoni navaja številke: »Septembra 2006 sklenjena pogodba skupaj z davkom na dodano vrednost je vredna 30,6 milijona evrov, od tega nam je DARS dolžan še okrog šest milijonov evrov, vendar celotna vsota naših zahtevkov za dodatna dela na Rebernicah znaša 14 milijonov evrov.« Z DARS-om se dogovarjajo o čimprejšnji poravnavi, »zato da bi tudi mi čim prej poravnali odprte terjatve,« pojasnjuje Vidoni in zagotavlja, da ceni in zaupa upravi slovenske družbe. K povedanemu pa dodaja, da »je nekoliko sumljivo naključje oz. okoliščina, da je četrtkova tiskovna konferenca v Ajdovščini, ko so nam javno očitali, da ne plačujemo upnikov, potekala ravno na dan in ob uri, ko je zapadel rok za predložitev ponudb za gradnjo predora Markovec na hitri cesti med Koprom in Izolo. Za njegovo gradnjo je bila naša družba že izbrana, a so potem razpis za izvajalca del še 8- ali 9-krat razveljavili, zaradi česar smo vložili več postopkov za revizijo in se obrnili tudi na evropsko sodišče. V četrtek je zapadel rok še zad- Giuliano Vidoni je trenutno tudi deželni predsednik združenja gradbenikov ANCE njega razpisa, a smo tokrat naredili korak nazaj in sklenili, da ne vložimo ponudbe, saj smo svoje karte že pokazali. Druga podjetja, ki so poznala vrednost naše ponudbe, so tako imela proste roke.« Pretirano in neutemeljeno pa je govoriti o kateri koli ekološki škodi, pravi Vidoni. »Na gradbišču je ostalo le nekaj neprepustnih posod z aditivi, ki nikakor ne morejo prehajati v podtalnico, in smo jih danes popoldne (včeraj, op.p.) že odpeljali. Za sabo ne bomo torej pustili ničesar z izjemo opravljenega dela, h kateremu nas zavezuje pogodba,« odgovarja na očitek, da naj bi bili krivi ne le za gospodarsko, temveč tudi za ekološko katastrofo. Z odhodom z gradbišča hitre ceste prek Rebernice družba Vidoni, ki nadzoruje hčerinsko družbo Oberosler, zapušča Slovenijo po dveh letih: »Obžalujem, da moramo oditi, vendar računam, da se bomo v Slovenijo vrnili. Morda pa bi kazalo se zamisliti nad naključjem, da so vsa ita- lijanska podjetja, ki so gradila na slovenskem ozemlju, po prvem delu pobrala šila in kopita ter odšla.« Kako, za konec, odgovarjate na zahtevo obrtno-podjetniške zbornice iz Ajdovščine, da naj DARS doseže, da vaši podjetji najkasneje do 16. januarja poravnata vse zapadle obveznosti do podizvajalcev? »To bomo storili, če se bodo pogajanja z DARS-om razpletla do omenjenega roka,« pravi Giuliano Vidoni v imenu podjetja, ki ga je pred 54 leti ustanovil njegov oče Gia-como; danes družba gradi avtoceste in predore po Italiji, v Libiji in Bosni ter zaposluje 260 oseb. In dodaja: »Dokazali smo, da nismo zagledani le v naš interes, ko smo odstopili od zahtevka za revizijo javnega naročila za izvedbo elektro in strojnih del v dveh predorih, ki bi zakasnil odprtje zadnjega odseka hitre ceste čez Rebernice. To smo storili, ker se zavedamo, da je odprtje ceste v splošnem interesu.« Igor Devetak tržič Mladenič na prisilnem bivanju Zalotili so ga z ukradenim blagom, nazadnje pa je tržaški sodnik za mladoletne prisodil 17-letnemu mladeniču prisilno bivanje v sprejemnem centru v pokrajini Verona. Fanta, ki je po rodu iz Palerma, so najprej prijeli na ukradenem motorju in nato še dvakrat s plenom tatvin, ki jih je zakrivil v Tržiču. Prisilno bivanje v sprejemnem centru je v primeru, ko gre za mladoletnike, alternativa zaporu. Odločitev sodnika za predhodne preiskave na tržaškem sodišču za mladoletne, ki je osvojil zahtevo državnega tožilca, je izvedla policija, ki je včeraj posredovala okoliščine fantovega prijetja. Mladeniča, ki je bil silam javnega reda že znan zaradi tatvin, sta v minulih dneh opazila agenta s trži-škega komisariata. Bila sta sicer v ci-vilu in zunaj delovnega urnika, a sta ga prepoznala, medtem ko se je peljal na malem motorju, krajo katerega so prijavili še isto jutro. Policista sta obvestila komisariat. Posegla je patrulja, ki je fanta zalotila v bližini njegovega bivališča. Najprej ni znal pojasniti posesti motorčka, nakar je priznal, da ga je prejšnjo noč ukradel. Na tej podlagi je policija ob navzočnosti njegove matere opravila hišno preiskavo, med katero so našli vrsto elektronskih naprav - čital-ce DVD-jev in CD-jev ipd. -, ki so bile ukradene. Fanta so nato prijavili sodišču za mladoletnike zaradi suma kraje v obtežilnih okoliščinah in preprodaje ukradenega blaga. Zato da bi preprečili, da bi še naprej kradel, saj so med ponovno hišno preiskavo spet našli plen druge kraje, je sodnik sklenil, da naj ga odvedejo na prisilno bivanje v sprejemni center za mladoletnike, zoper katere tečejo kazenski postopki. Zaradi previsokega števila telefonskih klicev, ki jih je goriško zdravstveno podjetje prejelo v prvih dneh po novem letu, je pri rezervacijah prišlo do upočasnitev. Center »Servizi condivisi«, po podatkih katerega se je število klicev v kontaktnih centrih zdravstvenih podjetji iz Gorice, Vidma in Pordenona v zadnjih dneh povišalo za 150 odstotkov, svetujejo bolnikom, naj kličejo v popoldanskih urah. Zbor Bratuž drevi v Pevmi Mešani pevski zbor Bratuž iz Gorice bo nocoj imel božični koncert. Večer, ki ga zbor prireja v sodelovanju z župnijo iz Pevme, bo v pevmski cerkvi z začetkom ob 20. uri. Pevci bodo pod vodstvom Bogdana Kralja izvajali kantato Slovenski Božič, ki jo je spisal Matija Tomc. Po kantati bo na sporedu še nekaj božičnih skladb primorskih skladateljev Merku-ja, Bratuža, Jericija, Hareja, Vrabca in Daneua. Romeo in Julija v Gorici Drevi ob 20.45 bo v Verdijevem gledališču v Gorici na ogled plesni spektakel »Romeo & Juliet«. Nastopila bo ena izmed najboljših italijanskih plesnih skupin, fundacija Aterballetto. Na odru zgodba o balončku Danes ob 16.30 bodo na odru Kulturnega centra Lojze Bratuž uprizorili spektakel za otroke »Storia di un pal-loncino« (Zgodba o balončku), ki sodi v priljubljeni niz Zimskih popoldnevov v priredbi centra za animirano gledališče CTA iz Gorice. Visoki dobitki v igralnicah V Hitovih igralniško-zabaviščnih centrih Park in Perla v Novi Gorici so med prazniki in v prvih dneh novega leta izplačali več visokih dobitkov, v skupni vrednosti več kot 550.000 evrov. Sreča je najprej »udarila« na silvestrovo, ko je italijanski gost v Perli priigral dobrih 100 tisoč evrov, čez dva dni je v isti igralnici gost zadel 32 tisoč evrov, še dva dni kasneje pa 137 tisoč evrov. (km) nova gorica - V družbi Elektro Primorska Poslujejo dobro, zaposleni zahtevajo povišanje plač V družbi Elektro Primorska, ki z električno energijo oskrbuje petino Slovenije, ocenjujejo poslovanje v minulem letu kot uspešno. Investirali so daleč največ v zadnjih letih, kar 22,4 milijona evrov, predvsem v infrastrukturo, s čimer se trudijo izboljšati razmere dobave električne energije na področju, ki ga pokrivajo. Predsednik uprave družbe Julijan Fortunat meni, da bo letošnje leto, kljub temu da bo »zelo zahtevno, vseeno uspešno za podjetje«. Verjame, da bodo v podjetju izpolnili načrte glede investicij, ki ponovno predvidevajo okrog 10-odstotno rast. Zaposleni v podjetju pa, po drugi strani, že v tem mesecu napovedujejo stavko, če vodstvo ne pristane na njihove zahteve po skoraj 10-od-stotnem zvišanju plač in po doslednem spoštovanju kolektivnih pogodb glede dežurstev. Lani je družba Elektro Primorska ustvarila za 124 milijonov evrov prihodov, dobiček pa ocenjujejo na okoli 800.000 evrov. »Verjamemo, da bodo številke v bodoče ostale enake. Poslovanje podjetja je stabilno,« pojasnjuje Fortunat, ki v letošnjem letu napoveduje tudi nov, še zajetnejši 24 milijonov vreden ciklus investicij. Na vprašanje, ali se v letošnjem letu obetajo kakšne podražitve električne energije, predvsem za gospodinjstva, odgovarja: »Prezgodaj je govoriti o morebitnih podražitvah električne energije. Res je, da sta proizvajalca, oba slovenska stebra, ki nam dobavljata električno energi- jo - tako holding Slovenske elektrarne kot GEN energija - podražila elektriko, namenjeno gospodinjstvom. Z njimi še iščemo kompromise, kako bi dosegli ugodnejše cene oz. pogoje, da tudi nam ne bi bilo treba podražiti cene električne energije.« V podjetju so že v decembru imeli dvourno opozorilno stavko, ob kateri je sindikat izpostavil tri zahteve: prva se nanaša na povišanje plač, drugi dve pa se tičeta doslednega spoštovanja kolektivnih pogodb glede dežurstev na domu. Fortunat poudarja, da je podjetje doslej strogo izpolnjevalo vsa določila kolektivne pogodbe ter da skupaj s sindikatom še naprej iščejo rešitve, kako bi ta zaplet rešili. Kljub stavki - pojasnjuje -večjega zaostanka v delu ni bilo, pa tudi sindikat je po njegovih besedah poskrbel, da so vse dežurne službe delale. »Če bi se stavke nadaljevale tudi v januarju, bomo ponovno zagotovili dežurstva. Toda tako vodstvo kot, predpostavljam, tudi sindikat, si želimo mirne rešitve tega zapleta,« dodaja Fortunat, ki pa zahteve sindikata po 9,5-odstotnem povišanju izhodiščnih plač ocenjuje kot »absolutno previsoke za gospodarske razmere, v katerih smo.« Protipredlog uprave je povišanje za 2 odstotka, pristali bi še na določene druge kompromise, a zaenkrat sindikat teh pobud ne sprejema in napoveduje ponovno stavko 14. in 28. januarja ter triurne stavke vsak teden, dokler ne bodo pri pogajanjih uspešni. (km) gorica - Evroposlanec De Michelis na Informestu Poziv na pomoč »Brez odločnejših korakov na poti razvoja bo Gorica postala novogoriško predmestje« Silvia Acerbi, Gianni De Michelis in Ettore Romoli na Informestu bumbaca Župan Ettore Romoli je včeraj na goriškem sedežu Informesta prosil evropskega poslanca iz vrst socialistov Giannija De Michelisa, naj na evropski ravni priskoči na pomoč za ohranitev deželnega goriva po znižani ceni. De Michelis, ki je bil med pobudniki zakona 19/1991 za obmejna območja, je sprva dejal, da gre za v preteklost zagledano potezo, nakar mu je Romoli utemeljil razloge za svojo zahtevo. Evroposlanca je očitno prepričal, saj mu je le-ta predlagal, naj se iste utemeljitve posredujejo tudi pristojnim evropskim funkcionarjem med delovnim obiskom v Bruslju. Romoli je tu- di predlagal, naj se iz Pordenona priseli v Gorico družba FINES, ki bo tako bolje delovala v sinergiji z Infor-mestom; agencijo za razvoj in mednarodno gospodarsko kooperacijo je na včerajšnjih pogovorih zastopala podpredsednica Silvia Acerbi. Iz De Michelisovega govora je omembe vredno, da ne verjame v evroregijo in da se mora italijanski severovzhod prebuditi, drugače bo prestolnica tega območja postala dinamična Ljubljana, glede Gorice pa je pripomnil, da brez odločnejših in oprijemljivejših korakov na poti razvoja bo postala novogoriško predmestje. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 10. januarja 2009 1 5 gorica - Nove smerokaze so včeraj namestili tudi med Štandrežem in Sovodnjami Na pokrajinskih cestah trijezična cestna znamenja Sklep pokrajine so začeli izvajati sredi decembra - Di Matteo: Nujna poteza na večjezičnem ozemlju gorizia " gorize-corica 3 GRADIŠČA D IS0NZ0 GARDISCJE-GRADIŠČE Večnarodnost in večjezičnost ozemlja goriške pokrajine se v zadnjih časih kaže vse bolj izrazito. K temu so pripomogla italijansko-slovenska, italijan-sko-furlanska in trijezična cestna znamenja, ki so jih na pokrajinskih cestah začeli postavljati sredi decembra. Zaslugo nosi goriška pokrajinska uprava, ki je lani poleti odobrila sklep, na podlagi katerega bodo vse pokrajinske ceste, ki so speljane po območju izvajanja zaščitnega zakona 482/1999, opremili z večjezičnimi tablami. Večjezična znamenja in smerokaze - skupno jih bo preko dvesto - so začeli postavljati po številčnem zaporedju cest, včeraj dopoldne pa je bila na vrsti pokrajinska cesta 8 med Štandrežem in Sovodnjami. »Podjetje SISE iz Kraja Castiglione, ki je odgovorno za postavitev znamenj, bi moralo že dokončati delo, zaradi slabega vremena pa je prišlo do zamud. Vsekakor je na svojem mestu že približno polovica vseh tabel, ostale pa bodo v kratkem postavljene,« je povedal pristojni pokrajinski funkcionar Stefano Morandin. Trijezične napise bodo namestili le v občinah, kjer sta po zakonu 482 prisotna oba manjšinska jezika, in sicer v Gorici, Krminu in Zagraju. »V Tržiču, ki je tudi trijezična občina, ni pokrajinskih cest. Večjezične table in smerokaze namreč lahko postavljamo le zunaj naselij, kjer so za table pristojne izklju- ob koncu vseh pokrajinskih cest postavili tudi 43 večjih rjavih tabel, na katerih bosta grb goriške pokrajine in njen trijezični naziv opozarjala na večkulturnost goriškega teritorija. »V tem, da naša pokrajina postavlja trijezične napise, ni nič presenetljivega. Gre za dejanje, ki je predvideno v zako- Marinčič:»Postavitev večjezičnih cestnih znamenj je za goriško pokrajino velika obogatitev, ki teritoriju omogoča, da končno dobi tudi v zunanji podobi izraz svoje pluralne sestave« čno občine,« je pojasnil Morandin. V občinah Doberdob, Ronke, Števerjan in So-vodnje bodo postavili italijansko-slo-venske napise, v občinah Koprivno, Dolenje, Fara, Gradišče, Mariano, Medea, Moraro, Moš, Romans, Šlovrenc in Vi-leš pa italijansko-furlanske. Ob navadnih cestnih znamenjih pa bodo na začetku in nu 482 in ki je nujno na območju, ki je večjezično. Prisotnost več kultur in jezikov je po našem mnenju močna točka goriškega teritorija,« je povedal pokrajinski odbornik za ceste, infrastrukture in prevoze Maurizio Di Matteo in poudaril, da se je postopek za postavitev večjezičnih tabel začel že pred umestit- vijo uprave Enrica Gherghette, saj ga je leta 2004 uvedla Brandolinova uprava. Na pobudo odbornika Marka Marinči-ča je pokrajina v ta namen pred petimi leti iztržila 106 tisoč evrov iz dotacije zakona 482, denar pa je bil nakazan z zamudo. »Brandolinova uprava je postopek uvajanja večjezičnih tabel simbolno začela z namestitvijo trijezičnega napisa ob vhodu sedeža pokrajine,« je povedal pokrajinski odbornik Marko Marinčič in pojasnil: »Nameščanje trijezičnih smerokazov pa je bila nekoliko bolj zapletena zadeva, saj italijanski zakon ne dopušča, da sta na vsakem cestnem znamenju več kot dva napisa. Ob koncu smo le našli rešitev, pomen te pridobitve pa je očiten. Postavitev večjezičnih cestnih tabel je za goriško pokrajino velika obogatitev, ki teritoriju omogoča, da končno dobi tudi v zunanji podobi izraz svoje pluralne sestave. Menim, da je naša družba dovolj zrela, da bo novost znala ceniti, jo sprejeti brez polemik in mazaških akcij.« Aleksija Ambrosi gorica - Univerza Nov master na področju hidrološkega tveganja Goriški sedež Videmske UNIVERZE bumbaca Videmska univerza bo s podporo dežele Furlanije-julijske krajine februarja splo-vila nov podiplomski študij, ki bo omogočil izpopolnjevanje na področju hidrogeo-loškega tveganja. Nov master druge stopnje, ki bo odprt diplomiranim civilnim in okoljskim inženirjem, geologom, naravoslovcem in arhitektom, bo imel sedež v Gorici in se bo zaključil decembra. Udeleženci masterja, ki ga je oktobra v Gorici predstavila rektorica Videmske univerze Cristina Compagno, si bodo zagotovili poglobljeno znanje na področju upravljanja kriznih situacij, ki so povezane s hi-drogeološkimi naravnimi pojavi. Podiplomski študij bo lahko obiskovalo omejeno število tečajnikov, in sicer največ 20. Prijave bodo zainteresirani lahko vložili do četrtka, 30. januarja, pri uradu za študente in diplomirance v ulici Mantica 3 v Vidmu. okence je odprto javnosti med ponedeljkom in petkom od 9.30 do 11.30, ob četrtkih pa tudi med 14. in 16. uro. Obrazec za vpis je na voljo na spletni strani videmske univerze www.uniud.it/didattica/post_laurea. Za dodatne informacije je na voljo tudi tel. 0432-556706. Z obiskovanjem masterja si bodo udeleženci zagotovili tudi 60 univerzitetnih kreditov. predavanja se bodo začela februarja, študij pa bo trajal enajst mesecev. Predavanja bodo potekala na sedežu Videmske univerze v ulici Diaz v Gorici. predvidenih je 400 ur frontalnega pouka, 100 ur vaj v laboratoriju in v naravi ter 100 ur delovne prakse. Predavanja bodo potekala ob četrtkih, petkih in sobotah, predvideni pa so tudi seminarji na specifične teme , ki se jih bodo lahko brezplačno udeležili tudi vpisani v zbornice inženirjev, geologov in arhitektov. Goriško univerzitetno ponudbo bosta letos obogatila tudi dva podiplomska študija Tržaške univerze, ki jih je podprla dežela FJK. Gre za masterja na področju protipotresne gradnje ter ocenjevanja in zaščite zemeljskih resursov. v sklopu treh študijskih programov bodo izvedli tudi nekaj študij in javnih del, med katerimi je hidro-geološka ureditev ceste na Sabotin. (Ale) nova gorica - Policija Trojici zahvala v v • I • • za rešeno življenje Prvega januarja rešili moškega iz gorečega avtomobila Direktor novogoriške policijske uprave Alojzij Mohar je včeraj sprejel požrtvovalna policista in voznika taksija, ki so prvega dne letošnjega leta iz gorečega avtomobila v Rožni Dolini rešili moškega. Direktor se je trojici zahvalil za učinkovito, strokovno in predvsem nesebično pomoč. Kot smo tudi že poročali, so bile prve ure novega leta skorajda usodne za 39-letnega Novogoričana, ki se je tiste noči udeležil praznovanja novega leta. V Rožni Dolini se je nato po navedbah policije v parkiranem avtomobilu grel, nakar se je vozilo vžgalo. Požar je k sreči opazil mimovozeči 30-letni taksist Kristjan Stankovič, ki je nemudoma ustavil pred Policijsko postajo za izravnalne ukrepe v neposredni bližini in obvestil policiste, da nekaj metrov stran gori avtomobil. Dva policista, Albin Kuster-le in Andrej Zavec, sta skupaj s taksistom takoj stekla na kraj dogodka in vsi trije so začeli gasiti avtomobil. Tedaj so opazili, da za volanom sedi pripeta oseba, ki jo je že zajel ogenj. Policist Andrej Zavec je z ročnim gasilnim aparatom na in ob vozniku začasno pogasil ogenj, tako da je njegovemu kolegu uspelo odpeti varnostni pas. Nato so moškega potegnili iz vozila. Policist Ku-sterle je pri reševanju tudi dobil opekline po roki. Moškega so nato do prihoda reševalcev hladili z vodo in snegom. Vozilo je v požaru popolnoma zgorelo, vzrok dogodka policisti še preiskujejo. Hudo poškodovanega moškega so reševalci najprej prepeljali v šempetrsko bolnišnico, zaradi hudih opeklin pa nato na ljubljanski klinični center, kjer je še vedno na zdravljenju. (km) gorica - Odbor za razpis občinskih referendumov vložil 450 podpisov Zahtevajo ljudsko glasovanje o občinskem odboru garantov Odbor za razpis referendumov pri občinskem funkcionarju Della Vedovi bumbaca Ukinitev odbora garantov in veljavnost občinskih referendumov ne glede na število volilnih upravičencev, ki se ga udeležijo. To sta temi referendumskega predloga, ki ga je odbor za razpis štirih občinskih referendumov včeraj vložil pri goriški občini. Odbor, ki je nastal na pobudo združenja Verdi del giorno, je včeraj občinskemu funkcionarju Giorgio Della Vedovi izročil 450 podpisov občanov, ki so se zavzeli za ljudsko glasovanje o odboru garantov in ukinitvi kvoruma pri občinskih referendumih. »Pred nedavnim smo vložili referendumski predlog o preureditvi trga sv. Antona, ki ga je odbor garantov zavrnil, kar po našem mnenju dokazuje, da njegovi člani niso razumeli svoje funkcije,« je povedal koordinator odbora za razpis referenduma Renato Fiorelli, ki je tudi poudaril, da so referendumi predvideni v občinskem statutu, vendar se jih nihče ne poslužuje. »Po našem mnenju bi moral župan sam odločati o razpisu občinskih referendumov in bolj pogosto upoštevati mnenje svojih občanov,« je poudaril Fiorelli. »Od odbora garantov pričakujemo, da bo tokrat do nas pozoren. Če se ne bo izrekel v zvezi z referendumskim vprašanjem, bo obveljalo pravilo "pritrdilnega molka". Zadnjič so garanti zavrnili naš predlog o trgu sv. Antona, češ da morajo biti občinski referendumi posvetovalni in ne razveljavitveni. To pa po našem mnenju ni odvisno od oblike referendumskega vprašanja,« je še povedal Fiorelli, ki se je zahvalil občinskim svetnikom opozicije Anni Di Gianantonio (leta je bila včeraj tudi prisotna na županstvu), Andrei Bellaviteju, Marku Marinčiču in Francu Zottiju, ki so poskrbeli za overovitev podpisov. Fio-relli je še dodal, da bodo z zbiranjem podpisov nadaljevali danes v večnamenskem centru v Ločniku. (Ale) 16 Nedelja, 11. januarja 2009 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Dvojna obletnica za Edvarda Rusjana Sto let od prvega poleta in 98 let od njegove smrti Včeraj je minilo natanko 98 let od dne, ko je v Gorico iz Beograda prispela brzojavka z tragično novico: med preizkusom letenja se je smrtno ponesrečil mladi Edvard Rusjan. Novica se je takoj razširila po mestu in okolici in nad Gorico je legla globoka žalost, kajti Edvard in njegov brat Josip sta s svojimi prizadevanji veljala za pionirja nastajajočega letalstva. V Gorici sta v dobrem letu in pol zgradila in preizkusila kar sedem letal imenovanih Eda, pri podjetniku Merčepu v Zagrebu, kamor sta se preselila, pa sta izdelala lepo in funkcionalno letalo Merčep-Rusjan. Letalo so nameravali na daljši turneji po balkanskih prestolnicah prikazati širši javnosti, ob tem pa so hoteli tamkajšnje vladarje navdušiti za nakup. Prva etapa je bil Beograd, kjer pa se je mladi goriški pilot smrtno ponesrečil. Krhko letalo se ni moglo upreti močni januarski burji, ki ji v tistih krajih pravijo košava. Po uspešnem poletu nad sotočjem Save in Donave je pri povratku veter odlomil krilo letala, ki se je zrušilo na železniško progo pod beograjsko trdnjavo Kalemegdan in pod sabo pokopalo mladega pilota. Komaj 24-letnega Edvarda Rusjana so z vsemi častmi pokopali na osrednjem beograjskem pokopališču. Grob stoji še danes. Lani so nagrobni plošči doda- Mercep-Rusjanovo letalo v Zagrebu novembra 1910; s tem letalom se je poldrugi mesec kasneje smrtno ponesrečil Edvard Rusjan foto vip li večji nagrobni kamen z doprsnim kipom nesrečnega pilota. Letos poteka stoletnica prvega poleta, ki ga je z letalom Eda 1 novembra 1909 opravil Edvard Rusjan na Malih Rojcah v Gorici. Gre torej za pomembno obletnico v razvoju letalstva, ki jo bodo Goriška, letalske sredine in drugi subjekti proslavljali na različne načine. V Gorici so se zbrala razna združenja, ki nameravajo v sodelovanju s sorodnimi organizacijami iz Nove Gorice pripraviti niz pobud, ki bi primerno počastile stoletnico prisotnosti letalstva v mestu. V primeru, da bosta Gorica in Nova Gorica znali primerno ovrednotiti izjemno pomemben zgodovinski trenutek, bosta bržkone naslovili na širšo evropsko javnost močan in odmeven signal o vlogi, ki jo je Goriška odigravala v vsesplošnem razvoju tega območja. Čez nekaj mesecev bo tudi nared igrano-dokumentarni film »Leteča brata Rusjan«, ki ga je ljubljanska ekipa posnela lani na Goriškem. Po poteh odkrivanja zapuščine bratov Rusjan se je odpravila tudi privatna TV postaja Vitel iz Šempetra, ki je s posnetki iz Gorice in Beograda pripravila daljši prispevek o začetkih letalstva. V Ljubljani ne nazadnje pripravljajo gledališko igro o bratih Rusjan, ki naj bi bila postavljena na oder že letos spomladi. (VIP) vrhpolje Vipavka osvojila krono vinske kraljice Včeraj so v hotelu Radin v Radencih okronali že 13. Vinsko kraljico Slovenije. V tem letu bo krono nosila 24-letna absolventka razrednega pouka ljubljanske pedagoške fakultete Karolina Kobal, doma na vinogradniški kmetiji v Vrhpolju pri Vipavi, katere starši od preteklega leta dalje gostijo turiste v manjšem kampu ob hiši. Vinsko kraljico je med sedmimi prijavljenimi kandidatkami konec minulega leta izbrala komisija, v kateri so sodelovali predstavniki nosilca projekta Vinska kraljica Slovenije, Pomurskega sejma, preteklih vinskih kraljic ter pokroviteljev. Vinska kraljica Slovenije je predstavnica slovenskih vin, slovenskega vinogradništva in vinorodne dežele, poslanica slovenskega turizma in kulturne dediščine; nosila bo obleko kreatorke Katje Bogataj in nakit oblikovalke Jerneje Kristan. Ob kronanju sta goste nagovorila minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Pogačnik in direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec. Vinska kraljica Slovenije 2008, Svetlana Širec, je torej predala krono, ki jo je zares odlično zastopala v minulem letu, novi slovenski vinski kraljici Karolini Kobal. Med številnimi uglednimi gosti so novi nacionalni vinski kroni nazdravili s kraljevskim vinom Pinela 2007 (Vipava 1894) tudi župan občine Vipava Ivan Princes ter bivše vinske kraljice Slovenije. Olga Knez gorica - Občina in sodelujoče ustanove naredile obračun silvestrovanja »Uspešna formula« Še naprej bodo sodelovali z mladinskimi organizacijami - Mnogi so na silvestrovo izbrali varnejši prevoz z družbo APT Utrinek s koncerta skupine Magenta, ki je nastopila na trgu Battisti »Uspeh pobude CaPOPd'anno je startna točka za nove pobude, ki jih pripravljamo z mladinskimi organizacijami. Prav gotovo bomo tudi ob koncu tega leta organizirali silvestrovanje in pri tem ohranili letošnjo formulo, čeprav jo bomo verjetno še obogatili in namenili del programa tudi starejšim generacijam.« Tako je včeraj povedal goriški občinski odbornik Stefano Ceretta, ki je včeraj podal obračun silvestrovanja v Gorici. Odbornik Antonio Devetag je povedal, da sta niz pobud CaPOPd'anno in rock skupina Magenta priklicala v mesto res veliko število ljudi, marsikdo pa je po njegovih besedah v goriških hotelih prespal več noči. Ceretta je uspeh silvestrovanja na Battistije-vem trgu pripisal sodelovanju med ustanovami in mladim, ki so dali odločilen doprinos. »Ob silvestrovanju imamo tudi druge projekte, ki jih zaenkrat ne bom odkril. Pri le-teh pa bi lahko sodeloval tudi Marco Mi-gliari, tehnični vodja pevca Petra Gabriela, ki že pomaga skupini Magenta pri snemanju zadnje plošče,« je povedal odbornik. Pozitiven obračun silvestrovanja so včeraj podali tudi direktorica goriške zdravstvene ustanove Manuela Baccarin, zdravnik Andrea Fiore in predsednik podjetja APT Paolo Polli, ki je povedal, da se je z avtobusi pokrajinskega prevoznega podjetja na sil-vestrovo peljalo okrog 200 mladih. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, trg Republike 16, tel. 0481-410341. RICA Marsovčki na obisku bo v torek, 13. januarja, ob 17. uri v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici. Odrsko priredbo povesti Drejček in trije Marsovčki sta pripravila Vid Pečjak in Emil Aberšek. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: danes, 10. januarja, ob 16.30 bo predstava »Storia di un palloncino«; abonmaji v prodaji med 10. in 12. ter med 15. in 16.30 v uradih CTA v Gorici (tel. 0481-537280). il Razstave U Kino ~M Gledališče V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo danes, 10. januarja, ob 20.45 predstava Gomorra, režija Mario Ge-lardi; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-494369). GLEDALIŠČE VERDI v Gorici: danes, 10. januarja, ob 20.45 bo balet »Romeo & Juliet«; informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/a (tel. 0481-33090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. PREMIERA AMATERSKEGA MLADINSKEGA ODRA SNG NOVA GO- GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »Sette anime«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.00 »II bambino con il pigiama a righe«. Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.00 »Yes Man«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »Sette anime«. Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.15 »Natale a Rio«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Yes Man«. Dvorana 4: 17.50 - 20.00 »Come un uragano«; 22.10 »Il cosmo sul como«. Dvorana 5: 17.30 »Madagascar 2«; 20.00 - 22.00 »La duchessa«. V GALERIJI DRŽAVNE KNJIŽNICE v ulici Mameli v Gorici bo v petek, 16. januarja, ob 18. uri odprtje mednarodne razstave Terpictura, ki jo prireja kulturno društvo Tul-lio Crali. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v ponedeljek, 12. januarja, ob 18. uri odprtje skupinske razstave udeležencev mednarodne likovne kolonije Zlata ribica - Tolmin 2008. V PALAČI ATTEMS V GORICI bo v torek, 13. januarja, ob 18. uri odprtje razstave »La grande guerra vista da Italico Brass«. il Koncerti M Izleti DRUŠTVO JADRO IN ŽPZ IZ RONK vabita na tradicionalni koncert božičnih pesmi v nedeljo, 11. januarja, ob 15.30 v cerkvi Sv. Lovrenca v Ronkah. Nastopata komorni orkester Nova iz Nove Gorice in vokalna skupina Vi-nika iz Brd. PERPETUUM JAZZILE, slovenski jaz-zovski zbor bo oblikoval novoletni koncert, ki bo v telovadnici v Sovod-njah v nedeljo, 11. januarja, ob 18. uri. Vabi sovodenjska občinska uprava. Vstop je prost. 78398 (pri Mili), tel. 0481-78000 (gostilna Peric), tel. 380-4203829 (Miloš). □ Obvestila ARSATELIER - Mednarodni center za glasbo in umetnost je pripravil razpis, ki predvideva deset štipendij, ki jih nudi Fundacija Goriške hranilnice, za mlade godalce v starosti od 16. do 26. leta. S to pobudo želi Arsatelier dati možnost mladim glasbenikom, da se vključijo v orkestralno igro in usposobijo za koncertno dejavnost. Prijave sprejema tajništvo šole Emila Ko-mela (scgvkomel@tin.it, tel. 0481532163) do 12. januarja. V OBČINSKI TELOVADNICI V DOBERDOBU bo danes, 10. januarja, med 9. uro in 16.40 ter v nedeljo, 11. januarja, med 10. uro in 13.40 potekalo zimsko otroško nogometno tekmovanje Rad igram nogomet. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA pripravlja novo monografijo o kriškem slikarju Albertu Sirku in poziva vse tiste, ki imajo kakršno koli njegovo delo, fotografijo ali koristen podatek, da se oglasijo na tel. 040-368892 ali 3391564147 (Alina Carli) oz. naj pošljejo mail na naslov info@ztt-est.it. SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ Slov.I.K. prireja v sodelovanju s skladom Dorče Sardoč v sredo, 14. januarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici okroglo mizo ob predstavitvi knjige »Primorski upor fašizmu: 1920-1941«. Sodelujejo avtorici knjige Milica Kacin Wohinc in Marta Verginella ter zgodovinarja Boris M. Gombač in Branko Marusič. 15 Prireditve MLADINSKI DOM iz Gorice prireja predavanje o vzgoji osebnosti kot pre-venciji zasvojenosti pri otroku. Predaval bo psihoterapevt Bogdan Žorž na temo Sodobno suženjstvo v sredo, 14. januarja, ob 20.30 v domu Franca Močnika v Gorici, ul. San Giovanni 9. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v četrtek, 15. januarja, ob 18. uri slovenski tržaški pisatelj Dušan Jelinčič predstavil svoje zadnje tri knjige in sicer roman Kam gre veter, ko ne piha, novo in dopolnjeno izdajo romana Umor pod K2 ter italijanski prevod le-tega. Pisatelj bo popestril večer s predvajanjem diapozitivov svoje zadnje himalajske odprave. Pogrebi 9 Šolske vesti SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE V GORICI vabijo na dan odprtih vrat po-klicno-tehničnega in licejskega pola v četrtek, 15. januarja, in v petek, 13. februarja, od 17. do 19. ure v šolskem centru v ulici Puccini 14 v Gorici. VPISOVANJE V OTROŠKE VRTCE IN V PRVI RAZRED OSNOVNE ŠOLE bo potekalo na ravnateljstvu v ul. Brolo, 21 v Gorici od 2. do 28. februarja; od 19. do 30. januarja bodo v vrtcih in OŠ dnevi odprtih vrat; datumi in ure bodo pravočasno sporočeni. POTOVANJE V JUŽNO TURČIJO IN NA CIPER po poteh sv. Pavla bo od 20. do 29. aprila; informacije na upravi Novega glasa v Gorici (tel. 0481533177), v uredništvu v Trstu (tel. 040-365473) in na tel. 040-229166 (jože Markuža). SPDG obvešča vse prijavljene na pohod v Dražgoše, da bo odhod danes, 10. januarja, ob 18. uri pri Rdeči hiši. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo 8. marca enodnevni avtobusni izlet v Castelfranco Veneto in 30. maja tridnevni avtobusni izlet na jezero Maggiore; informacije na tel. 0481- DANES V LOČNIKU: 11.30, Olga Tino-nin vd. Martinuzzi (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 11.35, Ferdi-nando Mare s pokopališča v cerkev Sv. Duha in na pokopališče. DANES V TRŽIČU: 12.00, Alberta Pacor s pokopališča v baziliko Sv. Ambroža in na pokopališče; 13.00, Flavio Gon iz bolnišnice v Trst za upepelitev. DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Vit-torio Pegoraro (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in v Trst za upepelitev. DANES V MORARU: 10.05, Emilia Specogna por. Crapesi v cerkvi in na pokopališču v Šlovrencu. DANES V TURJAKU: 11.00, Giuseppe Milani (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo SHELL - Ul. Aquileia 20 ESSO - Ul. Trieste 106 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo ESSO - Ul. I Maggio, 59 ŠKOCJAN ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN IP - Ul. III Armata 58 /— GLEDALIŠČE nabrežina Dom Iga Grudna Danes se obeta glasbeno nora noč s Kraškimi ovčarji Nabrežina bo danes zvečer praznično obarvana. Mladinski krožek Igo Gruden in Kavarna Gruden organizirata namreč koncert priznane in poznane skupine Kraški ovčarji, ki uspešno nastopa v okolici in po svetu že vrsto let. Ovčarji bodo nastopili v glavni dvorani kulturnega doma Igo Gruden sredi Nabrežine v večernih urah, pred njimi pa bo DJ glasbeno popestril vzdušje. Obeta se kvaliteten in neverjeten koncert, poln energije, dobrih zvokov in dobre družbe. Seveda bo poskrbljeno za bogato paleto najrazličnejših pijač, med drugim bomo pred vhodom kuhali »vin brule«. Za mladinski krožek Igo Gruden, ki je poleg Kavarne Gruden glavni or- ganizator večera, je to že drugi tovrsten koncert, ki ga prireja v svojem kratkem času delovanja. Nastal je namreč pred nekaj meseci na pobudo motiviranih mladih, ki želijo ponuditi Nabrežini veliko kulturnega, zabavnega in izobraževalnega dogajanja. Na prvem koncertu s Tremi prašički in drugimi izvajalci je »mladinski« dosegel neverjeten uspeh, saj je Nabrežin-ski center po dolgem času obudil z bogatim prilivom publike iz celotnega zamejstva. V bližnji bodočnosti načrtuje veliko pobud, med katerimi izlete, predavanja in delavnice ter zabave, s katerimi želi soustvarjati zahodno-kraško aktivnost. Mladinski krožek Igo Gruden seveda vabi vse, ki so motivi- rani, polni idej in dobre volje, da se javijo po facebooku ali myspace-u in povprašajo za informacijami. Zbiramo se v domu Gruden ob sobotah v popoldanskih urah. Pa še par besed o Kraških ovčarjih. Skupino že vsi poznamo, saj ima za seboj že veliko izkušenj, med drugim igranje po Italiji, Sloveniji in Avstriji ter turnejo po Južni Ameriki (na sliki na koncertu ob 10-letnici, KROMA). Skupina je nastala leta 1994 iz igra balkanski etno rock, ki pa ponuja veliko nedoločljivih odtenkov in pomenov. Današnji koncert Kraških ovčarjev bo na sporedu od 21. ure v dvorani doma Igo Gruden v Nabrežini. J. Šček FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Daniele Finzi Pasca: »Cirque Eloize -Rain« / Spektakel, ki spada v okvir abonmajske sezone "Musical & Grandi Eventi". Urnik: v sredo, 14., v četrtek, 15. in v petek, 16. januarja ob 20.30, v soboto, 17. ob 15.30 in ob 21.00 ter v nedeljo, 18. januarja ob 16.00. Dvorana Bartoli Corrado Travan: »Sala d'Attesa«. / Nastopajo: Paolo Fagiolo, Giulio Morgan, Sara Alzetta, Francesca Campello, Chiara Beccari, Corrado Travan pri klavirju Marco Barbato. Urnik: v četrtek, 15., v petek, 16. in v soboto, 17. ob 21.00 ter v nedeljo, 18. januarja ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio La Contrada Bernard Slade: »Romantic Comedy«. / Nastopajo: Marco Columbro, Mariangela D'Abbraccio, Tatiana Winteler, Federica Restan, Erica Puddu in Francesco Gabbrielli. Režija: Alessandro Benvenuti. Urniki: danes, 10. ob 20.30, jutri, 11. in v torek, 13. ob 16.30, v sre-do,14., v četrtek, 15., v petek, 16. in v soboto, 17. ob 20.30 ter v nedeljo, 18. januarja, ob 16.30. G. Gallina: »La base de tutto« / Nastopajo: S. Felicioli, M. Martini, G. Pre-viati in M. Somaglino. Režija: S. Pagin. Urnik: v petek, 23. in v soboto, 24. ob 20.30 ter v nedeljo, 25. januarja ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 10. januarja ob 20.45 / Roberto Saviano in Mario Gelardi: »Gomor-ra«. Scena: Roberto Crea, glasba: Francesco Forni, režija: Mario Gelardi produkcija: Mercadante Teatro Stabile di Napoli. Nastopajo: Ivan Castiglione, Giuseppe Gaudino, Francesco Di Leva, Giuseppe Miale di Mauro, Adriano Pantaleo in Ernesto Mahieux. V četrtek, 15. in v petek, 16. januarja ob 20.45 / Luigi Lo Cascio: »La caccia«. Povzeto iz Evripidovih Bakhantk. Nastopa Stalno inovativno gledališče FJK. _SLOVENIJA_ POVIR Kulturni dom V nedeljo, 18. januarja ob 18.00 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu. NOVA GORICA Predstava Duohtar pod mus, ki je zaradi bolezni v ansamblu 30. decembra odpadla, bo nadomestna predstava v nedeljo, 25. januarja ob 20.00. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder V petek, 16. ob 18.00 in v soboto, 17. januarja ob 19.00 / Ajshil: »Oresteja«. V poneddeljek, 19. ob 18.00 in v torek, 20. januarja ob 20.00 / Ajshil: »Ore-steja«. V petek, 23. ob 19.30 in v soboto, 24. januarja ob 20.00 / Drago Jančar: »Niha ura tiha«. Mala drama Danes, 10. januarja ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V ponedeljek 12. januarja ob 20.00 / Yasmina Reza: »En španski komad«. Od 13. do 15. januarja ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V petek, 16. januarja ob 20.00 / Ya-smina Reza: »En španski komad«. V ponedeljek, 19. januarja ob 20.00 / Yasmina Reza: »Art«. V torek, 20. januarja ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V sredo, 21. ob 20.00 in v četrtek, 22. januarja ob 11.00 in ob 20.00 / Harold Pinter: »Vrnitev domov«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 10. do torka, 13. januarja ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V sredo, 14. januarja ob 15.30 in 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V četrtek, 15. januarja ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V petek, 16. januarja ob 19.30 / Dra- gica Potočnjak: »Za naše mlade dame«. V soboto 17. januarja ob 19.30 / Joe Masteroff, John Kandier in Fred Ebb: »Kabaret«. V ponedeljek, 29. januarja ob 19.00 / John Stein, Jerry Bock in Sheldon Har-nick: »Goslač na strehi«. V torek, 20. januarja ob 15.30 in ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V sredo, 21. januarja ob 19.30 / William Shakespeare: »Milo za drago«. V četrtek, 22., v petek, 23. in v soboto, 24. januarja ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. V nedeljo, 25. januarja ob 19.00 / Ser-gi Belbel: »Mobilec«, gostuje Beo-gradsko dramsko pozorište. Mala scena V torek, 13. januarja ob 20.00 / Miha Mazzini: »Let v Rim«. V sredo, 14. januarja ob 20.00 / Celin-ka: »Lili - razglednice futuristične ljubezni«. V četrtek, 15. januarja ob 20.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. V soboto, 17. januarja ob 20.00 / Ser-gi Belbel: »Mobilec«. V ponedeljek, 19. januarja ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V sredo, 21. januarja ob 18.00 in 20.00 / Branko Završan in solisti: »So-listika«. V četrtek, 22. januarja ob 20.00 / Miha Mazzini: »Let v Rim«. V soboto, 24. januarja ob 20.00 / Ce-linka: »Lili - razglednice futuristične ljubezni«. Šentjakobsko gledališče V ponedeljek, 12. in v torek, 13. januarja ob 17.00 / J. Austen / J. Jory: »Prevzetnost in pristranost«. Romantična komedija v režiji Zvoneta Šedl-bauerja. V petek, 16. in v soboto, 17. ob 19.30 ter v ponedeljek, 19. in v torek, 20. januarja ob 17.00 / J. Austen / J. Jory: »Prevzetnost in pristranost«. Romantična komedija v režiji Zvoneta Šedl-bauerja. Cankarjev dom V soboto, 17., v soboto, 24. in v soboto, 31. januarja, Klub CD / Marko Po-korn: »Kdo vam je pa to delu?«. Igra: Boris Kobal. Komedija v enem curku. Slovensko mladinsko gledališče Od ponedeljka, 12. do četrtka, 15. januarja ob 19.30 / Predstava »Noč ali Klic v stiski« v režiji Damjana Kozole-ta po lastni drami. V glavnih vlogah ig-hrajo Ivan Godnič, Boris Kos in Vesna Vončina. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi G. Verdi: »Aida«. Nastopa ansambel gledališča Verdi. Dirigent: Nello Santi. Urnik: v petek, 23. januarja ob 19.30, v soboto, 24. in v nedeljo, 25. ob 16.00, v torek, 27. in v četrtek, 29. ob 19.30, ter v soboto, 31. januarja ob 17.00 in v torek, 3. februarja ob 19.30. OPČINE Prosvetni dom Jutri, 11. januarja ob 18.00 / "Openska glasbena srečanja" - Novoletni koncert, kjer bo nastopil Slovenski orkester klarinetov, dirigent Nikolaj Žličar. NABREŽINA Društvena dvorana Iga Grudna Danes, 10. januarja ob 21.00 / »Zažu-rajmo v novo leto!«. Nastopajo: Kraški ovčarji in DJ Scek. Vstop prost. SOVODNJE V telovadnici Jutri, 11. januarja ob 18.00 / Novoletni koncert na katerem bo nastopil slovenski jazzovski zbor Perpetuum Jaz-zile, ki ga vodi Tomaž Kozlevčar. Vabi sovodenjska občinska uprava. Prost vstop. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Aleksander P. Borodin: »Knez Igor«, Gallusova dvorana / Opera v dveh delih v dramaturški predelavi Plamna Kartaloffa. Dirigent: Grigor Palikarov. Urnik: v soboto, 17. januarja ob 19.00 (premiera), v ponedeljek, 19. ob 15.00, v sredo, 21. in v petek, 23. ob 19.00, v nedeljo, 25. ob 17.00 ter v torek, 27. januarja ob 19.00. V soboto, 24. januarja ob 20.00, Klub CD / Adi Smolar, koncert Ježkovega nagrajenca 2008. PRIREDITVE RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Galerija Narodnega doma: do sobote, 17. januarja, razstavlja Noriaki Sanga-wa pod naslovom: »Tok narave«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 17.00 do 19.00 in ob sobotah, od 10.30 do 12.30. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 17.00. Muzej židovske skupnosti Carlo in Vera Wagner: razstava razglednic o antisemitizmu. Na ogled do 15. januarja, in sicer ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10.00 do 13.00, ob torkih pa od 16.00 do 19.00, ob sobotah zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija (Proseška 131): do 23. januarja 2009 je na ogled razstava »Kraji duha« fotografa Štefana Grgiča. Odprta od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od ponedeljka do sobote od 16.00 do 18.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost nabre-žinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne. GORICA V Kulturnem domu (mala dvorana) je na ogled razstava »Slovenske športne igre«. Fundacija goriške hranilnice v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji razstavlja slikarski ciklus Marcella Fogolina na sedežu fundacije v ul. Carducci 2 v Gorici; do 1. februarja s prostim vstopom od torka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (informacije na www.fondazionecarigo.it, tel. 0481537111). "Gorica se spominja" je naslov niza razstav in prireditev ob 90-letnici vrnitve mesta k Italiji in konca prve svetovne vojne: na goriškem gradu je v dvorani deželnih stanov na ogled razstava »1918: la Vittoria« (1918: zmaga), v grajskih zaporih razstava o goriškem gradu v prvi svetovni vojni in v grofo-vi dvorani razstava o Italicu Brassu; do 31. januarja 2009 od torka do nedelje med 9.30 in 18. uro, ob ponedeljkih zaprto. V razstavnih prostorih Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju je na ogled razstava posvečena generalu Armandu Diazu; do 8. februarja vsak dan razen ob ponedeljkih med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro. Informacije nudita goriška občina (tel. 0481383402, 0481-383407) in Info Point Turismo FVG (tel. 0481-535764). PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 18. januarja 2009, bo razstavljal slikar Sergio Altieri. Odprto od torka do nedelje od 9.00 do 18.00. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. SEŽANA Kosovelov dom: od 13. januarja, (otvoritev ob 18.00) bo na ogled razstava »Slovenija, odprta za umetnost«. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tu- Sobota, 10. januarja 2009 di med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. Preddverje Kinogledališča: do 15. januarja 2009 bo na ogled likovna razstava »Od nas - vam«. Na razstavi se predstavlja 24 članic in članov društva Slikarjev amaterjev Tolmin. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. Cankarjev dom, Galerija CD: do 15. februarja na ogled "8. slovenski bienale ilustracije (SBI)" »Podoba knjige ... knjiga podob ...«. Pregled dveletne produkcije slovenskih ilustratorjev vseh generacij. 8 Sobota, 10. januarja 2009 KULTURA / Rusija prižgala zeleno grčija plinski spor - V noči na petek dosegla dogovor z Ukrajino in EU Znova spopadi luč za dobavo plina m^ policijo i V Evropo naj bi plin prispel čez tri dni - Posledice krize najhujše v jugovzhodni Evropi in protestniki BRUSELJ - Potem ko sta Moskva in Bruselj v noči na petek dosegla dogovor glede namestitve opazovalcev, ki bodo nadzorovali dobave ruskega plina čez ukrajinsko ozemlje v EU, so ti včeraj popoldne že prispeli v Ukrajino in začeli z delom. Vzpostavitve redne dobave plina številnim državam, ki jih je prizadel rusko-ukrajinski plinski spor, še ni mogoče natančno napovedati. Ruski predsednik vlade Vladimir Putin in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso sta danes potrdila dogovor glede evropskih opazovalcev, ki bodo nadzorovali pretok plina iz Rusije prek Ukrajine v EU. Pot za rešitev iz enega najhujših plinskih sporov med Ukrajino in Rusijo, ki je v težave pahnila številne evropske države, je bila s tem po pogovorih, ki sta jih imela Putin in predsedujoči EU, češki predsednik vlade Mirek Topolanek, odprta. Opazovalci so po navedbah Bruslja popoldne že začeli opravljati svojo nalogo, in sicer naj bi delovali "na vseh mestih, ki so pomembna za pretok plina". Rusija bo za vzpostavitev oskrbe s plinom predvidoma potrebovala približno 30 ur, za tranzit čez Ukrajino pa je potrebnih dodatnih 36 ur. To pomeni, da bi v idealnih razmerah uporabniki v Evropi dogovorjene količine plina dobili čez tri dni. Po besedah tiskovnega predstavnika evropskega komisarja za energetiko Ferrana Tarradellasa je prva ekipa opazovalcev sestavljena iz visokih uradnikov generalnega direktorata za promet in energijo ter strokovnjakov iz plinske industrije. Ekipa bo še okrepljena, so pojasnili v Bruslju. Tam je včeraj zasedala tudi koordinacijska skupina za plin. Evropska komisija tako upa, da bo zdaj plin vendarle kmalu dosegel evropske porabnike, ki ga potrebujejo in tudi plačujejo. Ob vsem tem je še enkrat pozvala rusko in ukrajinsko stran, naj najdeta stabilno in dolgoročno rešitev. Komisija bo tudi v prihodnje sodelovala v pogovorih z obema stranema, To-polanek pa je že prispel v Kijev, kjer želi z ukrajinskim vodstvom doreči določene podrobnosti glede evropskih opazovalcev. Energetska kriza, v katero so bile pahnjene države EU zaradi ustavitve dobave ruskega plina, je močno prizadela številne države. Posledice so najbolj občutile države v jugovzhodni Evropi, ki zemeljski plin dobivajo skoraj izključno iz Rusije. V Bolgariji je od ogrevanja na plin odvisna četrtina prebivalcev. Zaprte so številne šole, industrija pa se sooča z redukcijami plina. Srbija bo po besedah srbskega predsednika Borisa Tadica z dobavami iz Avstrije, Nemčije in Madžarske uspela zagotoviti stabilno oskrbo s plinom. Odkar v BiH ni več ruskega plina, se je položaj v več mestih dramatično zaostril. Samo v Sarajevu je približno 100.000 gospodinjstev ostalo brez ogrevanja. V sarajevskih trgovinah je že v torek zvečer zmanjkalo električnih grelnikov. Če se položaj do ponedeljka ne bo izboljšal, bo BiH v prizadetih občinah razglasila izredno stanje, je poročal časnik Nezavisne novine. Tudi Slovenija se še vedno sooča s prekinjeno dobavo ruskega plina. Oskrba je še vedno nemotena, saj je Geoplinu uspelo zagotoviti nove nabavne poti in praznjenje svojega skladišča v Avstriji, vseeno pa k varčevanju pozivajo vse potrošnike. V Geoplinu so pojasnili, da se potrošnja plina vseeno nekoliko dviguje, predvsem zaradi nižjih temperatur. V Italiji pa prekinjena dobava ruskega plina ni povzročila hujših posledic. Minister za gospodarski razvoj Claudio Scajola je potrdil, da so italijanske zaloge plina zajetne in da Italija lahko poveča izvoz plina iz drugih držav, zlasti iz Alžirije in Libije, kar naj bi ji omogočilo prebroditi krizo brez hujših pretresov. Plinovod na Poljskem ansa ATENE - Skoraj 3000 študentov in učiteljev je ob obletnici leta 1991 ubitega profesorja Nikosa Temponerasa v grški prestolnici Atene včeraj pripravilo protestni shod, ki se je nato spremenil v protest proti vladnim politikam. Med protestniki in policiji so izbruhnili še spopadi. Protestniki so pred univerzo v Atenah v policijo metali kamenje in kose lesa, policija pa je odgovorila s solzivcem. Protestniki so nosili tudi napise, kot sta "Temponeras, poglej, boj za demokracijo, mir, izobrazbo in več služb" in "Denar za izobrazbo in ne za bankirje". Grčijo je v začetku decembra lani zajel val protestov, ki jih je sprožila smrt 15-letnika, ki je umrl pod streli policista. V nasilnih protestih, ki so sledili, je bil med drugim huje ranjen policist. Grški premier Ko-stas Karamanlis je nato v sredo predstavil obsežne spremembe v vladi, ki so jo poleg nasilnih izgredov v zadnjem času pretresli tudi razni škandali. Spremembe na čelu je v konservativni vladi, ki se na oblasti ohranja z enim samim glasom večine v parlamentu, je doživelo 9 ministrstev. (STA) vreme - Večji del Evrope v primežu nenavadno ostre zime Na Hrvaškem rekorden mraz Mraz in sneg tudi v Španiji in Turčiji Zima povzroča težave tudi na železniških progah v Nemčiji španija - Zaradi stikov z Eto Baskovski vrh na zatožni klopi BILBAO - V Bilbau se je v četrtek začelo sojenje premieru Baskije Juanu Joseju Ibarretxeju zaradi stikov s političnim krilom baskovske separatistične organizacije Eta. Ibarretxeju sodijo skupaj s sedmimi obtoženci, med katerimi so tudi vodji baskovskih socialistov Patxi Lopez in Rodolfo Ares ter vodja Batasune Arnaldo Otegi. Ibarretxe, Lopez in Ares so obtoženi, da so se leta 2006, ko se je vlada premiera Joseja Luisa Rodrigueza Zapatera pogajala z Eto, večkrat srečali z voditelji Batasune, političnega krila omenjene organizacije. Batasuna je bila prepovedana leta 2003, ker ni obsodila Etinega nasilja in ni prekinila stikov z organizacijo, ki je odgovorna za smrt 825 ljudi v štirih desetletjih boja za neodvisnost Baskije. Vsi trije politiki so priznali, da so imeli stike z Batasuno, vendar, kot so zatrdili, v okviru prizadevanj za pospešitev pogajanj. Ibarretxe je lani na zaslišanju izjavil, da je prebivalcem Baskije obljubil, da se bo pogovarjal z vsemi v iskanju rešitve baskovskega vprašanja. Baskovskim politikom v primeru obsodbe grozi zapor in prepoved političnega delovanja, vendar po pričakovanjih ne bodo obsojeni, saj se je tožilstvo zavzelo za umik obtožnice. Sojenje se je kljub temu začelo, saj baskovski vrhovni sodnik Roberto Saiz ni upošteval priporočila tožilstva. Sojenje se je začelo le nekaj tednov pred regionalnimi volitvami v Baskiji, na katerih se bosta 1. marca za premierski položaj pomerila dva obtoženca, Ibarretxe iz Baskovske nacionalistične stranke (BNV) in socialist Lopez. (STA) ansa ZAGREB/MADRID/CARI-GRAD/MUNCHEN - Hrvaški meteorologi so sporočili, da so včeraj zjutraj zabeležili v povprečju najnižje temperature na Hrvaškem to zimo. Tudi iz Španije in Turčije medtem poročajo o nizkih temperaturah in močnem sneženju. Velik del Hrvaške se je včeraj prebudil v najhladnejše jutro to zimo. Razlika v temperaturi med notranjostjo države, kjer so zabeležili minus 18 stopinj Celzija, in jadranskimi otoki, kjer je bilo enajst stopinj nad ničlo, je bila sicer skoraj 30 stopinj Celzija. Najnižje temperature so tako zabeležili na zagrebškem letališču Pleso ter v mestih ob Savi na vzhodu Hrvaške, Slavonskem Brodu in Županji, najtopleje pa je bilo na otoku Palagruža. Medtem ko so bile temperature na Jadranu povprečne za januar, so bile temperature v notranjosti države občutno - najmanj deset stopinj -pod povprečjem. Mraz in močno sneženje sta zajela tudi Španijo. Iz Madrida in drugih delov Španije zaradi obilice snega poročajo o prometnem kaosu, zaradi česar so morali začasno zapreti madridsko letališče Barajas. Mesto Guadalajara severovzhodno od Madrida in romarsko središče Santiago de Compostela na severozahodu države se soočata z najmočnejšim sneženjem v novejši zgodovini. Civilna zaščita je medtem zaradi sibirskega mraza po skorajda vsej Španiji izdala posebna opozorila. Iz Barcelone poročajo, da je mraz terjal življenje neke brezdomke. Na med turisti priljubljenih Kanarskih otokih imajo s povprečno sedmimi stopinjami Celzija eno najhladnejših zim v zadnjih 35 letih. Na Mallorci so zaradi temperatur do dveh stopinj pod ničlo zabeležili rekordno porabo plina. Rekordni mraz so zabeležili tudi meteorologi v bavarskih Alpah, ki so na jezeru Funtensee včeraj zjutraj izmerili minus 36,6 stopinje Celzija. Drugod po Nemčiji so se davišnje temperature gibale okoli 20 stopinj pod ničlo. V Carigradu se tudi soočajo z močnim sneženjem, ki je praktično ustavilo življenje v mestu. (STA) albanija Srbija naj spoštuje manjšine PRIŠTINA - Albanski predsednik Bamir Topi, ki je na prvem uradnem obisku na Kosovu od njegove razglasitve neodvisnosti, je v četrtek v Prištini oblasti v Beogradu pozval k spoštovanju evropskih norm glede pravic albanske manjšine na jugovzhodu Srbije, v dolini Preševa. Srbija "mora biti previdna pri spoštovanju človekovih pravic v dolini Preševa", kjer živi pomembna albanska manjšina, je dejal Topi. Spoštovanje teh norm je eden prvih temeljnih pogojev za članstvo v EU, je dodal. V Pre-ševu je policija konec lanskega leta prijela deset domnevnih nekdanjih pripadnikov Osvobodilne vojske Kosova (OVK) zaradi suma zločinov proti srbskemu civilnemu prebivalstvu med junijem in oktobrom leta 1999. Zaradi aretacije je v Preševu protestiralo več tisoč ljudi. (STA) gospodarstvo Trgovina na drobno v EU in območju evra novembra lani navzgor LUXEMBOURG - Obseg trgovine na drobno se je v območju z evrom novembra lani v primerjavi z oktobrom povečal za 0,6 odstotka, v celotni EU pa za 0,3 odstotka, je včeraj v prvi oceni sporočil evropski statistični urad Eurostat. Tudi v Sloveniji se je obseg trgovine na drobno na mesečni ravni povečal, in sicer za 0,6 odstotka. Med članicami EU, za katere Eurostat navaja podatke, se je obseg trgovine na drobno novembra lani na mesečni ravni povečal v desetih članicah, v devetih se je zmanjšal. Največjo rast obsega trgovine na drobno so zabeležili v Luk-semburgu (za 3,7 odstotka), Franciji (1,8 odstotka) in na Poljskem (1,3 odstotka), največji padec pa na Portugalskem (za 1,4 odstotka), Belgiji in Estoniji (v vsaki za 1,1 odstotka) ter v Litvi in na Slovaškem (v vsaki za 1,0 odstotka). Na letni ravni se je obseg trgovine na drobno v evrskem območju novembra lani zmanjšal za 1,5 odstotka, v celotni EU pa za 0,2 odstotka. V Sloveniji se je medtem povečal za 5,4 odstotka, je še sporočil Eurostat. Med članicami EU, za katere Eurostat navaja podatke, se je obseg trgovine na drobno novembra 2008 v primerjavi z novembrom 2007 povečal v sedmih državah, v enajstih se je zmanjšal, na Švedskem pa je ostal nespremenjen. Največje povečanje so zabeležili v Romuniji (za 6,8 odstotka), na Poljskem (za 6,2 odstotka) in v Sloveniji (za 5,4 odstotka), največje padce pa v Latviji (za 15,1 odstotka), Estoniji (za 9,3 odstotka) in Španiji (za 7,8 odstotka). (STA) w Sobota, 10. januarja 2009 1 9 Ulica dei Montecchi ó tel. 040 77B6300 fax040 7724TB sport@primorski.it nogomet - 18. krog A-lige O izidih bodo odločale »praznične« strategije Že danes Genoa-Torino, inter-Cagliari, jutri v ospredju Roma-Milan - Triestina danes na Roccu A-LIGA - Po daljšem počitku (medtem ko v hladnejši Angliji prvenstva sploh ne prekinejo, na veliko toplejšem Apeninskem polotoku mirujejo kar tri tedne!) bodo danes in jutri znova stopili na igrišče profesionalni nogometaši. Po tako dolgi prekinitvi so lahko presenečenja številna, saj je veliko odvisno od tega, kako so ekipe organizirale delo med prazniki. Ne gre za morebitno prebavo preobilnih božičnih in novoletnih pojedin, ampak za izbrani sistem dela v tem obdobju. Nekateri trenerji izkoristijo namreč počitek za nove krajše fizične priprave (sadovi bodo vidni šele čez nekaj časa), medtem ko se drugi odločijo za standardne treninge in ohranjanje forme. Uvodni današnji tekmi A-ligaškega prvenstva bosta Genoa - Torino in Inter - Ca-gliari. Genoa bi z zmago začasno dohitela Fiorentino na četrtem mestu, predsednik Preziosi pa je navijačem zagotovil, da se vsaj do konca sezone kralj strelcev (12 golov doslej) »el Principe« Milito ne bo selil v drug klub. Večerna tekma naj bi bila enosmerna, a Inter ne sme podcenjeva- A-LIGA DANES: ob 18.00 Genoa - Torino, 20.30 Inter - Cagliari. JUTRI: 15.00 Bologna - Chievo, Fiorentina -Lecce, Juventus - Siena, Napoli - Catania, Palermo - Atalanta, Reggina - Lazio, Udinese - Sampdoria, 20.30 Roma - Milan. VRSTNI RED: Inter 42, Juventus 36, Milan 33, Fiorentina 32, Napoli 30, Genoa 29, Lazio 27, Catania 25, Atalanta 24, Roma, Palermo 23, Udinese 22, Cagliari 21, Sampdoria, Siena 19, Bologna, Torino 15, Lecce 14, Reggina 13, Chievo 9. B-liga SINOČI: tekmo Sassuolo - Brescia so zaradi poledenelega igrišča preložili na današnji dan (ob 16.00) DANES: Albinoleffe - Livorno, Ascoli - Treviso, Avellino - Modena, Bari - Salernitana, Cittadella - Frosinone, Grosseto - Ancona, Mantova -Piacenza, Triestina - Empoli, Vicenza - Parma, 12.1. Pisa - Rimini. VRSTNI RED: Livorno, Sassuolo, Parma, Empoli in Brescia 32, Bari 31, Grosseto 29, Vicenza in Triestina 28, AlbinoLeffe 27, Pisa 26, Mantova 25, Ancona in Rimini 23, Frosinone 22, Citadella, Piacenza in Salernitana 20, Treviso in Ascoli 18, Avellino 17, Modena 15. ti Allegrijev Cagliari, ki igra letos prijeten in učinkovit nogomet. Obramba Interja bo morala posebno pozornost nameniti Acquafresci. Seveda je cilj Interja začasno povečati prednost pred Juventusom na devet točk. Jutri bodo v popoldanskih urah Ranierijevi varovanci sprejeli v goste ravno tako črnobele iz Siene. Del Pie-ro in soigralci se zavedajo, da je Siena trd oreh: Giampaolovo moštvo ima sicer drugi najslabši napad prvenstva (13 golov v 17 tekmah), a zelo solidno obrambo. Na takih tekmah je običajno najtežje doseči prvi gol, potem gre vse lažje. Zelo zanimivo bo tudi v Neaplju, kjer Rejev Napoli gosti Zengovo Catanio. Tekma kroga je nedvomno Roma - Milan. O črnordečih se je zadnje čase zelo veliko pisalo in govorilo zlasti zaradi Beckhamovega prihoda. Bomo videli, če je bil to le po-slovniško-marketinški poseg ali tudi s strogo nogometnega vidika dober nakup. »Spice boy« naj bi začel s klopi, saj naj bi trojico napadalcev sestavljali Ronaldinho, Kaka' in Pato. Totti je še poškodovan, Spalletti bo torej zaupal edinemu napadalcu Vu-činicu. Milan si ne sme privoščiti poraza, če želi še upati na končno prvo mesto, a tudi Roma nujno potrebuje točke, da se dodatno približa vrhu. TRIESTINA - Danes ob 16. uri bomo na Roccu spet priča zanimivi tekmi. V goste prihaja vodilni Empoli (prvo mesto deli sicer s še štirimi ekipami), ki ima na lestvici štiri točke več od Tržačanov. Za Empoli so bila dosedanja gostovanja v Trstu kar uspešna. V devetih tekmah v mestu v zalivu je namreč moštvo iz Lom-bardije ob dveh porazih dvakrat slavilo in petkrat izenačilo. Izenačeno stanje bi se lahko ponovilo tudi danes, saj je Empoli na papirju za odtenek boljši, Triestina pa ima nasprotno prednost domačega igrišča. Pravega favorita torej ni; Baldinijevo moštvo prihaja v Trst brez diskvali-ficiranega Vannucchija, prave zvezde ekipe. Kljub tej pomembni odsotnosti lahko Empoli računa na doprinos Lodija, Pozzija in Saudatija, medtem Napoli goriškega trenerja Edyja Reje bo jutri gostil Zengovo Catanio. Napoli išče nove okrepitve. Klub izpod Vezuva naj bi se zanimal za slovenskega nogometaša Frosinoneja Zlatka Dediča iz Kopra ansa ko ima na sredini igrišča pomembno vlogo Marianini, ki je v preteklosti že oblekel dres Triestine. Tudi trener Maran nima neomejenih možnosti izbire. Tokrat ne bo razpolagal s četverico igralcev. Cottafava in Princivalli sta kaznovana (mirovala bosta le en krog), medtem ko sta Allegretti in Figoli poškodovana. Kapetan Triestine odlično okreva, presegel je vsa najbolj rožnata pričakovanja, tako da zdravniški štab Triestine ne izključuje, da bi lahko bil Allegretti na razpolago že naslednji teden na gostovanju v Modeni. Cot-tafavo bo zamenjal Petras, medtem ko bosta na sredini igrala Gorgone in Piangerelli. V drugem polčasu naj bi igral tudi Granoche, ki je končno popolnoma saniral poškodbo kolena, ki ga je prisilila na dolg počitek. Verjetna postava Triestine: Agazzi, Milani, Petras, Minelli, Rul-lo, Antonelli, Gorgone, Piangerelli, Tabbiani, Testini, Della Rocca. Sodil bo Giannoccaro iz Lecceja. (I.F.) APrimorski ~ dnevnik motociklizem Kawasaki uradno izstopil iz motoGP TOKIO - Včeraj so uradno potrdili novico o izstopu Kawa-sakija iz elitnega motociklisti-čnega razreda motoGP. Po Hon-di, ki je zapustila formulo ena, ter Suzukiju in Subaruju, ki sta ukinila moštvi v reliju, je finančna kriza prizadela še Kawasaki. Nove delodajalce bosta morala poiskati dva uveljavljena dirkača, Italijan Marco Melandri, ki se je k Japoncem pred kratkim preselil iz Ducatija, in Američan John Hopkins. »O umiku smo premišljevali od sredine decembra. Ob trenutnem stanju v gospodarstvu je težko reči, ali se bomo vrnili,« je dejal predstavnik Kawasakija Kat-suhiro Sato. V zadnjem času je močno upadla prodaja njegovih motociklov v ZDA in Evropi, tudi na dirkališču pa jim ni šlo vse po načrtih. Kawasaki je v Mo-toGP-ju sodeloval od leta 2003, kjer pa še ni zbral zmage. FORMULA 1 - Švicarski dirkač Sebastien Buemi bo v sezoni 2009 vozil za moštvo formule 1 Toro Rosso. Švicar bo v ekipi zamenjal Nemca Sebastiana Vettla, ki se bo v tej sezoni preselil k Red Bullu. V sezoni 2008 je Buemi nastopal v seriji GP2 in prvenstvo končal na šestem mestu. naš pogovor - Triestinin napadalec Pablo Granoche »O morebitnem prestopu h Chievu sem izvedel iz medijev« Po hudi poškodbi kolena in osmih mesecih rehabilitacije bo danes proti Em-poliju Maran znova razpolagal z urugvaj-skim napadalcem Pablom Granochejem, ki se je v lanski sezoni strelsko zelo izkazal. Najbrž bo danes Granoche igral le del drugega polčasa, a bi »el diablo« peščico minut sprejel z velikim zadovoljstvom. Novo leto 2009 bi moralo zate biti leto preporoda. Od letošnjega leta res veliko pričakujem. Komaj čakam, da bom lahko po tolikih mesecih mirovanja spet igral. Zelo sem zadovoljen in upam, da bo že tekma proti Empoliju zame in za Triestino uspešna. Boš proti Empoliju igral? Z ekipo redno treniram že od decembra, zadnja izbira pa je vedno trenerje-va. Najbrž bom igral v drugem polčasu, odvisno pa je tudi od tega, kakšen bo potek srečanja. Trener dobro ve, kaj mu lahko dam. Vse bolj se govori o tvojem možnem prestopu h Chievu. Kaj meniš o tem? V glavnem sem te novice bral v časopisih. Mene ni nihče poklical. V tem trenutku sem igralec Triestine in mislim iz- ključno na to ekipo. O kupoprodajni borzi naj se menijo predsedniki. Lani smo se zmenili, da ostanem v Trstu do junija. Sam raje mislim na igranje, saj mi po tako dolgi rehabilitaciji nogomet res manjka. Kljub tvoji odsotnosti je doslej Triestina pozitivno presenetila, čeprav bi morda z nekaj več poguma lahko bila celo višje na lestvici. B-liga letos nima pravega gospodarja in nivo je nižji, tako da se ponuja možnost tudi tistim ekipam, ki so na papirju nekoliko manj kakovostne, da se vključijo v boj za sam vrh. Med te uvrščam tudi Triestino, ki bi lahko v tako izenačenem prvenstvu presenetila. Livorno in Parma sta sicer boljša od vseh ostalih, ampak mi lahko računamo na to, da smo potrdili lanskega trenerja. Igramo kar dober nogomet, dosegli smo določen nivo uigranosti, zato moramo verjeti v možnost, da se prebijemo vsaj v končnico za napredovanje. Kako ocenjuješ prihod Beckhama k Milanu? Je to le marketinška poteza ali gre za resno zadevo? Mislim, da je Beckham v preteklosti že dokazal, da je tudi na igrišču lahko odločilen, mimo tega kar počenja izven travnatih površin. Po mojem mnenju lahko Beckham še kako koristi tako Milanu kot celotnemu italijanskemu nogometu, saj je vedno pozitivno, ko prihajajo v Italijo tako kakovostni igralci. Granochejeva napoved: Genoa -Torino 1, Inter - Cagliari 1, Bologna - Chievo 2, Fiorentina - Lecce X, Juventus - Siena 1, Napoli - Catania 1, Palermo - Atalanta X, Reggina - Lazio 2, Udinese - Samp-doria X, Roma - Milan 2; Triestina - Em-poli 1. (I.F.) reli dakar - Danes počitek Karavana že v Čilu Slovenec Stanovnik 26. V skupnem seštevku je slovenski motociklist 18., vodi Španec Coma VALPARAISO - Reli Dakar se je s sedmo etapo iz Argentine preselil v Čile. Po včerajšnji etapi je za tekmovalci že polovica letošnjega tekmovanja. Na 816 kilometrov dolgi preizkušnji od Mendoze do Val-paraisa je bil v motociklistični konkurenci najhitrejši Čilenec Francisco Lopez (KTM), slovenski dirkač Miran Stanovnik (KTM) je bil 26. V skupnem seštevku vodi Španec Marc Coma, Stanovnik pa je 18. Med avtomobilisti pa je tretjo etapno zmago dosegel Carlos Sainz, ki je le za devet sekund prevzel tudi vodstvo v skupnem seštevku pred Južnoafričanom Ginielom De Villiersom. Organizatorji relija Dakar so namreč po šestih etapah diskvalificirali vodilnega tekmovalca v konkurenci avtomobili-stov, Katarca Naseerja Al Attiyaha, ker se v četrtkovi šesti etapi ni držal predvidene poti. Al Attiyaha se je izognil delu etape skozi puščavo in tako skrajšal pot. Napako je pozneje priznal tudi sam tekmovalec: »Nismo se držali predvidene poti, ker sem imel težave z motorjem in ne bi zmogel prevoziti dela poti preko puščavskih sipin.« Tudi včerajšnja hitrostna preizkušnja je bila, tako kot četrtkova, zaradi nevarnih sipin skrajšana. Namesto 395 kilometrov so tekmovalci opravili le 243 kilometrov hitrostne preizkušnje, pa še to le avtomobi-listi in motociklisti, saj so organizatorji etapo za voznike tovornjakov odpovedali. 45. ZLATA LISICA - »Azzurra« Manuela Moellg bo začela današnjo vele-slalomsko preizkušnjo za točke svetovnega pokala alpskih smučark na mariborskem Pohorju za 45. Zlato lisico. Tina Maze bo nastopila kot prva Slovenka s številko 20. Prva vožnja je na programu ob 9.15 (po Slo 2), druga pa ob 12.15. Druga bo štartala Finka Tanja Poutiainen, ki vodi v veleslalom-skem seštevku pokala, Italijanka Denise Karbon pa tretja. Moški veleslalom pa bo danes na sporedu v Adelbodnu. BIATLON - Rusinja Jekaterina Jurje-va je zmagovalka biatlonske sprinterske preizkušnje na 7,5 km v nemškem Ober-hofu. Za Rusinjo (22:09,7/1) sta se uvrstili Nemka Andrea Henkel (+2,4/0) in Švedi-nja Helena Jonsson (+19,6/0). Na tekmi svetovnega pokala je nastopila tudi Slovenka Andreja Mali in osvojila 29. mesto (+1:38,3/1). BEČIROVIČ IN BREZEC - Priprav slovenske košarkarske reprezentance za septembrsko evropsko prvenstvo na Poljskem se bosta gotovo udeležila tudi Primož Brezec in Sani Bečirovič. Ob ni-ju so že potrdili prisotnost Matjaž Smodiš, Erazem Lorbek (oba CSKA), Boštjan Nachbar (Dinamo), Domen Lorbek (Benetton), Gašper Vidmar in Emir Preldžič. NHL - Los Angeles Kings - Anaheim Ducks 4:3 (Anže Kopitar: 18:39 minute, 1 gol, 1 podaja za Los Angeles) TENIS - Slovaška je po letih 1998 in 2005 tretjič osvojila Hopmanov pokal, ki velja za neuradno svetovno prvenstvo mešanih teniških reprezentanc. V avstralskem Perthu je slovaška dvojica Hrbaty - Cibul-kova premagala rusko navezo Safin - Safi-na. UDINESE - Četrtfinaln tekmo državnega pokala proti Sampdorii bo Udinese igral v sredo, 21. januarja. Povratna tekma bo 4. februarja. ZICO - Nekdanji legendarni brazilski nogometaš Zico bo prevzel trenersko mesto pri moskovskem CSKA, kjer bo zamenjal Valerija Gazajeva. »Vse smo se dogovorili in manjka le še podpis pogodbe,« 55-letnega Brazilca, ki je nazadnje vodil uz-bekistanski Bunjodkor, citirajo ruski mediji. SLOVENEC K INTERJU - Interjev mladinski sektor ima še enega slovenskega nogometaša. Državnim naraščajnikom milanskega kluba se je pridružil Koprčan Nemanja Metrovič, ki je tudi kapetan slovenske izbrane vrste U16. Pri Interjevih mladincih igrata že slovenska nogometaša Vid Belec in Rene Krhin, ki bosta danes v Trstu igrala proti ekipi mladincev Triestine (ob 14.30 pri Sv. Alojziju). HOKEJ NA LEDU - Liga EBEL: Acroni Jesenice - Graz 99ers 2:5, KAC Celovec - Tilia Olimpija 4:2. SLOVAK V TABLJI - Hokejski prvo-ligaš na ledu Aquile FVG Generali iz Ta-blje je okrepil napadalno vrsto. V Tabljo je namreč prišel 37-letni slovaški hokejist Andrej Rajčak (191 cm, 94 kg). Slovaški hokejist bo najbrž igral šele na četrtkovi tekmi proti Pustertalu. ODBOJKA - Kvalifikacije za SP, ženske: Slovenija - BiH 3:0 (22, 15, 13). 20 Sobota, 10. januarja 2009 KULTURA / nogomet - V okviru 15. kroga promocijske lige Danes v Križu derbi Vesna - Juventina Kras Koimpex jutri proti Trieste Calciu - Zaradi poledenelih površin grozijo nove prekinitve jutri v bazovici Na derbiju je favorit Zarja Gaja »naša napoved« F. Sambaldi: »Premagali bomo Kras« Fabio Sambaldi, trener tržaškega kluba Trieste Calcio, je odličen poznavalec deželnega amaterskega nogometa in tudi slovenskih društev. Pri Vesni se je izkazal kot igralec in kot trener. Igral je tudi pri Bregu. »Zelo sem navezan na ta dva kluba, pri katerih sem preživel nekaj res uspešnih sezon,« se spominja Sambaldi, ki bo jutri pri Svetem Sergiju svoje moštvo vodil proti repen-skemu Krasu. »Kras je prav gotovo najboljša ekipa v naši skupini. Trener Mu-solino ima odličen kolektiv in zelo dobre posameznike. Doslej so v naši skupini dosegli največ zadetkov in prejeli so jih le pet. Na lestvici vodijo povsem zasluženo in so glavni favoriti za napredovanje v elitno ligo. Kras v letošnji sezoni še ni izgubil. Mi se bomo v nedeljo potrudili in dali vse od sebe. Na domačem igrišču smo zelo nevarni, saj smo že premagali Lignano in proti drugouvrščenemu Virtusu smo iztrgali neodločen izid. Krasu bo tokrat trda predla,« napoveduje Sambaldi, ki bo jutri lahko računal na vse svoje varovance. Na katere Krasove igralce boste najbolj pazili? Najbolj nevaren Krasov nogometaš je prav gotovo Daniel Tomizza. Odlično napada in odlično brani. Tehnično je zelo dober igralec in zgreši zelo malo žog. Je tudi taktično zelo discipliniran. Prav gotovo je najbolj nevaren, ko se vključi v napad. Nato bo treba paziti na čvrstega Radenka Kneževiča, ki z eno žogo doseže dva zadetka. Krasove možgane na sredini igrišča pa predstavlja Giacomi. To so ključni igralci, nad katerimi bomo poostrili nadzor.« Vaša napoved? »Zmagali bomo z 1:0 in tako Krasu zadali prvi prvenstveni poraz.« (jng) FABIOVA NAPOVED: Vesna - Juventina 1 (1:0) Trieste Calcio - Kras Koimpex 1 (1:0) Gradese - Sovodnje X (0:0) Domio - Primorec X (1:1) Zarja Gaja - Primorje Int. X (0:0) Breg - Castions 1 (3:0) Mladost - Campanelle 2 (0:1) Jaš Grgič je zadnjič zbral 11 točk. Pravilno je napovedal izide kar treh tekem. Vrstni red: Jaš Grgič 11, Batti 9, Sciarrone 7, P. Carli 6. Lanski derbi med Vesno in Juventino v Križu je bil zelo borben in napet. Zmago je slavila štandreška ekipa z 2:0 kroma Danes in jutri bodo amaterski nogometaši igrali še zadnji, 15. krog prvega dela prvenstva. Tudi ta konec tedna bo marsikje nagajalo mrzlo vreme. Igrišča na Krasu in delno tudi na Goriškem so poledenela. Vremenoslovci napovedujejo, da mraz ne bo popustil, tako da bo pod vprašajem že današnja tekma promocijske lige med Vesno in Juventino v Križu. Tudi jutrišnji slovenski derbi Zarja Gaja - Primorje bo na prepihu, saj je bilo igrišče v Bazovici vsaj do sinoči poledenelo. Podobni sliki sta tudi v Trebčah, kjer bo jutri na sporedu tekma najmlajših med Pomladjo in ekipo Cgs A, in v Doberdobu, kjer pa naj bi bila situacija le nekoliko boljša. DANES PROMOCIJSKA LIGA VESNA - JUVENTINA - Kriško-štandreški derbi nas je doslej vsakič presenetil z zelo borbeno in živahno igro. Najbrž bo tudi tokrat tako, saj sta obe ekipi zelo motivirani in predvsem v obeh taborih potrebujejo točke. V Križu za play-off, v Štandrežu pa za bolj mirne pozicije na sredini lestvice. Tako pri Vesni (18 točk) kot pri Juventini (16) bodo imeli precej težav s standardno postavo. Pri »plavih« bodo odsotni Venturini, Ronci in Brandoli-sio. Pod vprašajem pa so nastopi Chebra, Leghisse in Di Donata. Pri rdeče-belih pa je seznam odsotnih daljši. Zaradi kazni bo miroval Paravan, zaradi gripe pa Rufini, Pittino, Re, Terpin in Sorbara. Na današnji tekmi bo sodil Pizzolongo iz Vidma. balinanje Gajevci po premoru spet pri Briščkih Balinarji Gaje bodo po novoletnem premoru nadaljevali nastope v deželnem prvenstvu C-lige. Tokrat bodo pri Briščikih (ob 15.00) gostili zadnjeuvrščeni Cu-signacco iz Vidma, ki deli zadnje mesto s Triestino. Tekmec ne bi smel nuditi slovenskim balinar-jem večjega odpora, a vsekakor gostov ne gre podcenjevati. Predvsem dejstvo, da bodo gajevci igrali šele po 20-dnevnem premoru, bi lahko vplivalo na končni izid. V zadnjem tednu so sicer redno trenirali. Pri Gaji bodo prisotni vsi igralci, le v klasičnih disciplinah (enojke, dvojke in trojke) bo zaradi službenih obveznosti odsoten Emanuele Rosati. Do konca prvenstva manjkajo še trije krogi, v katerih želi Gaja doseči čim več zmag, da bo lahko še izboljšala končno uvrstitev na lestvici. JUTRI TRIESTE CALCIO - KRAS KOIM- PEX - Repenski Kras jutri ne bo imel lahkega dela, saj je Trieste Calcio na domači umetni travi zelo nevarna ekipa. Sicer na umetni travi se dobro znajdejo tudi odlični Krasovi posamezniki. Trener Alessandro Musolino ne bo imel težav s postavo. Pri Trieste Calciu pa sta pod vprašajem nastopa Sežančana Gu-liča in Pribaca. Sodil bo Videmčan Ian-nacone. 1. AMATERSKA LIGA GRADESE - SOVODNJE - Sovo- denjci bodo v Gradežu igrali brez standardne obrambne vrste, saj bosta odsotna diskvalificirana Simone in Bre-gant. Še naprej bo odsoten tudi Feri, pod vprašajem pa je nastop Sandyja Kogoja. Na razpolago pa bosta Delise in Pacor. Kapetan Saša Tomšič bo najbrž moral igrati v vlogi libera. Sovodenjci bodo jutri igrali za vse tri točke. Gradese spada namreč med slabše ekipe v skupini C (14 točk na lestvici). Sodil bo Vi-demčan Marcuzzi. DOMIO - PRIMOREC - Trener Primorca Maurizio Sciarrone tokrat ne bo imel na razpolago le kaznovanega Mer-candela. Primorčevi igralci so med prazniki dobro trenirali in odigrali dve prijateljski tekmi, proti Bregu in proti Opici-ni. Jutri bo sodil Tržačan Minca. Domio je solidna ekipa in ima tri točke več (18) na lestvici od trebenskega kluba. 2. AMATERSKA LIGA BREG - CASTIONS - Brežani bodo jutri v Dolini gostili solidni Castions (tako kot Breg 19 točk na lestvici). Trener Davor Vitulič tudi tokrat ne bo imel na razpolago vseh svojih varovancev. Odsotni bodo Medda, Sovič, Sestan, Bursich in Poljšak. Pod vprašajem je tudi nastop Per-noria, ki je zbolel. Sodil bo Penz iz Červi-njana. 3. AMATERSKA LIGA MLADOST - CAMPANELLE - Ekipa doberdobskega društva bo jutri gostila tržaški klub Campanelle, ki ima na lestvici 12 točk (štiri manj od rdeče-plavih). Trener Fabio Sambo bo imel precej težav s postavo, saj bodo odsotni Cagiulla, Čer-nic, Spadari, Contin in Carlos Zorzin. Pod vprašajem pa sta vratar Devetak in Ga-gliano. DEŽELNA MLADINSKA SELEKCIJA - Selektor deželne izbrane vrste mladincev Denis Mendoza je na sredin trening v Viscu (ob 14.00) poklical tudi Krasovega nogometaša Federica Orlan-da in Vesninega igralca Luco De Ber-nardija. (jng) Po več sezonah se bosta jutri znova srečali vzhodno-kraška Zarja Gaja in proseško Primorje, tržaški ekipi z največ slovensko govorečimi igralci. Gostitelji so favoriti, saj so bolj izkušena ekipa. Primor-je ima mlajši kolektiv, ki pa lahko preseneti. Oba trenerja bosta imela nekaj težav s postavo. Pri Zarji Gaji bodo manjkali nekateri pomembni nogometaši. Diskvalificirani so namreč David Gregori, Goran Križ-mančič in Bernobi. Pod vprašajem pa je nastop Mateja Bernetiča. Trener Giacomo Di Summa pa bo po dolgem času imel znova na razpolago Mihelčiča in Schiraldija, ki sta še kako pomembna predvsem na sredini igrišča. V nasprotnem taboru pa je spisek odsotnih nekoliko krajši. Trener Nevio Bidussi ne bo imel na razpolago diskvalificira-nih Chebra in Ferra. V obeh taborih so optimisti. Predsednik Zarje Gaje Robert Kalc napoveduje zmago. »Moštvo je dobro treniralo in nekateri igralci so v dobri formi,« je dejal Kalc. »Če igramo koncentrirano in borbeno, lahko v Bazovici iztrgamo vsaj točko,« pa je na nasprotni strani povedal trener Bidussi. Sodil bo Tržačan Borzani. (jng) Domači šport Danes Sobota, 10. januarja 2009 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Križu: Vesna - Juventina KOŠARKA MOŠKA D-LIGA - 20.30 v Trstu, Ul. Forlanini: San Vito - Kontovel UNDER 15 DRŽAVNI - 17.30 pri Briščikih: Jadran ZKB - UBC Videm UNDER 14 MOŠKI - 18.00 v Trstu, Fabiani: Libertas TS - Bor ZKB UNDER 13 MOŠKI - 16.00 v Gorici, Kulturni dom: Dom - Itala San Marco ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 20.00 v Sovodnjah: Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje - PAV Natisonia; 20.30 v Gorici, Špacapan: Olympia TMedia - Sloga Tabor Televita; 21.00 v Pradamanu: Il Pozzo - Val Imsa ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga List -Manzano MOŠKA D-LIGA - 18.00 v Cordenonsu: Cordenons - Sloga ŽENSKA D-LIGA - 20.30 v Trstu, 1. maj: Bor Breg Kmečka banka - Danieli Videm 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.00 pri Briščikih: Kontovel - Poggi 2000; 20.30 v Štarancanu: Staranzano -Soča UNDER 18 ŽENSKE - 20.30 v Trstu, Ul. Macelli: Virtus - Sloga Barich UNDER 16 ŽENSKE - 16.00 v Nabrežini: Sokol -Bor Kinemax; 17.30 na Proseku: Kontovel - OMA A HOKEJ NA ROLERJIH MOŠKA A1-LIGA - 21.00 na Opčinah, Pikelc: ZKB Kwins - Libertas Forli' BALINANJE MOŠKA C-LIGA - 15.00 pri Briščikih: Gaja -Cussignacco Jutri Nedelja, 11. januarja 2009 KOŠARKA MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Caorlah: Caorle - Bor Radenska; 18.00 v Margheri: Marghera - Jadran Mark UNDER 17 DRŽAVNI - 11.30 v Žavljah: Azzurra -Jadran ZKB UNDER 17 ŽENSKE - 11.00 v Cussignaccu: Cussignaccu - Polet ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 19.00 v Trstu, 1. maj: Breg Bor ZKB - Roiano Gretta Barcola UNDER 18 MOŠKI - 18.00 na opčinah: Sloga Multinvest - Aurora Videm UNDER 16 MOŠKI - 11.00 v Sovodnjah. Soča Rast - Fincantieri; 16.00 v Trstu, šola Morpurgo: Altura - Sloga; 17.00 v Cordenonsu: Cordenons - Olympia Hlede UNDER 14 MOŠKI - 10.30 v Gradišču: Torriana -Olympia FerStyle; 16.00 v Pordenonu: Pordenone - Sloga NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Trstu, Ul. Petracco: Trieste Calcio - Kras Koimpex 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 pri Domju: Domio -Primorec; 14.30 v Gradežu: Gradese - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Bazovici: Zarja Gaja - Primorje Interland; 14.30 v Dolini: Breg -Castions 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Doberdobu: Mladost - Campanalle NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Rožacu: Virtus Corno -Pomlad NAJMLAJŠI - 10.30 v Trebčah: Pomlad - Cgs A karate - Goriški Sankaku Isonzo Tretjina članov je Slovencev Pod vodstvom Erika Bense bodo začeli tečaj na OS v Števerjanu - Sodelovanje s Slovenijo Sankaku Isonzo je italijanski goriški karate klub, ki ima v svojih vrstah preko 80 tekmovalcev. Med njimi je kar tretjina članov slovenskega rodu, večinoma so to zamejci, nekaj članov pa prihaja tudi iz Slovenije. Šolo karateja vodi mojster Enrico Visintin, kot slovenski zgoniški klub Shinkai Club pa je vključen v zvezo karateja FIKTA. Klub deluje na vsem goriškem območju in je med najštevilnejšimi v deželi. Delovanje je zelo pestro, saj ob tekmovalni dejavnosti klub že več let sodeluje tudi na šolskem področju. Poučevanje poteka v sklopu šolskih ur športne vzgoje. »Učimo jih preko poligona,« pojasnjuje Erik Bensa, trener in tekmovalec pri goriškem klubu. »Gre za način učenja, pri katerem ob piljenju psihomotoričnih sposobnosti se učenci in dijaki učijo tudi karateja. Izbrali smo tako metodologijo, da bi učne ure bile zaključena celota.« Ob italijanskih šolah bo klub sedaj nudil ure karateja tudi na števerjanski osnovni šoli: »Računam, da bomo začeli Erik Bensa (desno) z mojstrom Hirošijem Širjame in vodjo kluba Enricom Visintinom že naslednji teden. Ure bodo seveda v slovenskem jeziku,« pravi Bensa, inštruktor (prva stopnja trenerja), ki bo vodil šolske ure v Števerjanu. Ob razvejani šolski dejavnosti sodeluje goriško društvo tudi s slovensko karate zvezo: »Pred kratkim je stekel sodniški tečaj, sicer pa skupaj organizi- ramo različne turnirje ali treninge z mojstri.« Sankaku Isonzo redno sodeluje tudi z zgoniškim klubom Shinkai club. V klubu se zbira preko petdeset črnih pasov, med njimi pa sta tudi dva italijanska reprezentanta, Stefano Pan-terotto in Francesca Barnaba. (V.S.) / ŠPORT Sobota, 10. januarja 2009 21 košarka - Prvi krog povratnega dela državne C-lige Jadran bi rad ponovil drugi polčas derbija, Bor pa prvega Oboji v gosteh: Jadran Mark v Margheri, Bor Radenska pa v Caorlah Komaj so se polegla čustva po napetem sredinem derbiju, že je čas za novo poglavje (prvi krog povratnega dela) v državni košarkarski C-ligi. Oba naša predstavnika bosta nastopila jutri v gosteh pri nasprotnikih, proti katerima sta na prvi tekmi v Trstu izgubila. Jadran Mark (8 točk) bo po nadvse dragoceni zmagi v slovenskem obračunu igral v Margheri (45:62 konec septembra) proti ekipi, ki se bori za predčasni obstanek oziroma uvrstitev v končnico za napredovanje. Njeni nosilci igre so branilca Bordignon in Martina ter pod košema krilo Dal Molin (28 točk na Alturi) in orjaški center Babet-to (20 skokov na prvi tekmi). Tekmec Popovičevih fantov je dober in igra zlasti doma dokaj solidno, vendar s pravim pristopom - tistim sijajnim, s katerim so v drugem polčasu nadigrali borovce - jadranovci na tokratnem gostovanju nedvomno niso brez možnosti. Zagotovo bo manjkal Saša Ferfoglia, ki počiva s poškodovanim nosom (mogoče bi lahko z masko nastopil prihodnjo ne- kroma deljo doma proti Oderzu), vsi ostali igralci pa so zdravi in so pridno trenirali tako v četrtek kot sinoči. Za sodniški met na tekmi bosta ob 18. uri poskrbela Fimiani in Zavatta iz Ravenne. V beneški pokrajini bo jutri ob isti uri igral tudi Bor Radenska (14), ki ga čaka druga sila prvenstva Caorle (24). Izjemno težki nalogi navkljub potujejo varovanci trenerja Mure na dvoboj trdno odločeni, da odnesejo domov zmago. Namera menda ni nemogoča, čeprav niso jutrišnji nasprotniki še nikoli izgubili doma. Prva violina ekipe je branilec, Tržačan Lucio Tomasini, najboljši strelec prvenstva. Ob njem so ključni možje še drugi Tržačan, play-maker Franceschin, krilo Gusso in center Bonoli. Glede na prvo tekmo (75:79 na Prvem maju) so Caorle zamenjale dva igralca: odšla sta krilo Darsie in play-maker Ruffo (ki bo moral po operaciji poškodovanih kolenskih vezi mirovati do konca sezone), moštvo pa sta okrepila v istih vlogah veteran Ol-mesini in levoroki Mase. Borovi košarkarji morajo seveda čim prej pozabiti na tretjo četrtino der-bija in skušati ponoviti učinek s prvega polčasa, ko sta uspešno delovala tako napad kot obramba. Za jutrišnje go- odbojka - Deželne lige V Gorici osrednja tekma Ob 20.30 slovenski derbi Olympia Tmedia - Sloga Tabor Televita - Za Slogo list je zmaga imperativ Le po nekaj dneh čakajo naše odbojkarske deželne ligaše, ki so sredi tedna odigrali srečanja 10. kroga, nove tekme. Že drugič zapored bo v ospredju slovenski der-bi, tokrat goriško-tržaški. V Gorici se bodo namreč pomerili mladi odbojkarji Olympie Tmedia, ki so prav v torek slavili prvo zmago, in prvouvrščeni slogaši. Nesporni favorit za zmago je torej Sloga Tabor Televita, ki bi lahko glede na ostali spored še nekoliko povečala prednost pred najbližjimi zasledovalci. Hlede in soigralci, ki jim je prva zmaga gotovo vlila nekaj več samozavesti, pa se bodo slogašem skušali čim boljše upirati, tako da ni rečeno, da bo srečanje povsem enosmerno. V moški C-ligi bosta ostala dva naša predstavnika igrala proti nasprotnikoma, ki se potegujeta za mesto v play-offu. Val Imsa bo gostoval v Pradamanu, kjer se bo pomeril z Il Pozzom, ki se je v primerjavi z lansko sezono okrepil z nekaterimi odbojkarji Faedisa. Izkušeni domačini so na papirju gotovo boljši, tako da imajo Ma-kučevi varovanci dejansko zelo malo možnosti, da bi končno vendarle prebili led, fa-voriziranim nasprotnikom pa morajo do konca greniti pot do zmage. Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje bo prvič v novem letu igrala na domačih tleh, kjer bo gostila četrtouvrščeni San Giovanni, ki je doslej izgubil le dve tekmi. Naloga varovancev trenerja Battistija bo torej izredno zahtevna. Za nemeček pa na tekmi mogoče še vedno ne bo Simona Čer-nica in Tadeja Langa, pod vprašajem pa je tokrat tudi Igor Valentinčič. V ženski C-ligi bo Sloga List gostila konkurenta v boju za obstanek, zadnjeu-vrščeno ekipo iz Pradamana. Zmaga proti nasprotnicam, ki imajo zaenkrat dve točki manj, je torej imperativ, če se nočejo Dra-sičeve varovanke še bolj oddaljiti od ekip, ki so trenutno pred njimi. Slogašice bodo spet nastopile brez podajalke Daniele Ciocchi, kljub temu pa morajo ciljati na vse tri točke. V ženski D-ligi bodo skušale Smot-lakove varovanke še petič zapored zmagati. Njihov današnji nasprotnik bo novinec Da-nieli, ki ima štiri točke manj kot združena ekipa Bor/Breg Kmečka banka. Zato morajo plave, ki so se med tednom še nekoliko povzpele na lestvici, dati vse od sebe in dokončno potrditi, da res sodijo v zgornji del lestvice. Trener Smotlak bo lahko danes spet računal tudi na Grgičevo, ki je prebolela gripo, pod vprašajem pa je nastop Ivane Flego, ki je zbolela po zadnjem treningu. V moški D-ligi bo na sporedu dvoboj med edinima mladima ekipama, ki za- sedata mesto v zgornjem delu lestvice. Sloga se bodo namreč v gosteh pomerila s Cordenonsom, ki lahko še vedno računa tudi na doprinos nekaterih mlajših članov prve ekipe, ki nastopa v B2-ligi. Favoriti so zato domačini, še posebno, ker slogaši ne bodo igrali v popolni postavi, slednji pa lahko vseeno presenetijo, saj imajo navsezadnje le tri točke manj, Cordenons pa je doslej odigral tekmo več. (T.G.) Ženska C-liga Izidi 10. kroga: Millenium - Marti-gnacco 3:1, Cormons - Sloga List 3:0, Tal-massons - Sangiorgina 3:0, Cordenons -Tarcento 1:3, Libertas S. Giovanni TS - Volleybas 3:1, Manzano - Chions 1:3, Rove-redo - Altura 3:2. Vrstni red: Talmassons 28, Altura 26, Cormons 25, Libertas San Giovanni 20, Chions 18, Martignacco 17, Millenium GO 16, Roveredo in Volleybas 13, Tarcento 15, Cordenons 7, Sloga List 5, Sangiorgina 4, Manzano 3. Ženska D-liga Izidi 10. kroga: Rojalkennedy -Buia 3:1, Buttrio - Cecchini 3:0, Carnia - Rizzi 3:2, Asfjr Fojda - CUS Trieste 3:1, Mossa - Pordenone 1:3, S. Andrea - Cer-vignano 3:0. Vrstni red: Rojalkennedy 27, S. Andrea 22, Cervignano in Pordenone 20, Bor Breg Kmečka banka in Buia 18, Volley Carnia Tolmeč in Rizzi 16, Buttrio 14, Asfjr Fojda in Mossa 12, CUS Trieste 11, ACLI Ronchi 4, Cecchini 0. Moška D-liga Izidi 10. kroga: San Sergio - Club Altura 1:3, Sloga - San Quirino 3:0, Broket Ts - Cordenons 1:3, Lignano - Mossa 1:3, Aquileia - Reana 3:2, Fincantieri - Cervi-gnano 3:0. Vrstni red: Fincantieri 24, Corde-nons in Mossa 21, Reana 19, Sloga 18, Li-gnano17, Aqiuleia 18, San Quirino 14, Club Altura 13, Pallavolo TS, San Sergio in Cer-vignano 4, Broker 2. »naša napoved« - Neža Kapun (Kontovel) Prepričana, da jim lahko uspe prestop v višjo ligo Med najbolj zaslužnimi za izredno uspešen začetek Kontovelove članske ekipe v 1. ženski diviziji je tudi odlični libero Neža Kapun, ki bi bila tudi na višji ravni gotovo med najbolj zanesljivimi obrambnimi igralkami. Kljub temu pa Neža po lanskem izpadu iz D-lige sploh ni razmišljala o tem, da bi zamenjala ekipo, zato da bi še naprej igrala na deželni ravni. »Sem zelo navezana na svoje društvo, tako da raje igram na pokrajinski ravni pri Kontovelu, kot da bi se pridružila kaki drugi ekipi.« Kontovelke, ki jih letos vodi Lajris Žer-jal, so v 1. diviziji trenutno še nepremaga-ne, doslej pa so izgubile le en set, tako da imajo verjetno dobre možnosti, da si spet zagotovijo mesto v D-ligi. Neža je prepričana, da jim lahko prestop v višjo ligo uspe, »mlajše igralke, ki so se nam letos pridružile, pa si tudi zaslužijo igranje na deželni ravni. Tako da res upam, da nam bo uspelo napredovati, da se bodo lahko tudi one preizkusile na višjem nivoju.« Kontovelova odbojkarica pa večkrat hodi gledat tudi Slogino žensko ekipo v C-ligi, »ker je blizu doma in ker igra tam moja prijateljica Sabrina Bukavec.« Nivo najvišje deželne lige se letos Neži ne zdi posebno visok. »Pred leti so bile ekipe boljše, slo- gašice pa bi lahko bile na lestvici višje. Morajo pa začeti igrati kot ekipa.« Prehod iz starega v novo leto je obdobje, ko v športni redakciji našega dnevnika podeljujemo simbolične oskarje našim najboljšim odboj-karjem in odbojkaricam, ki nastopajo v slovenskih društvih. Neža meni, da bi naslov najboljše odbojkarice za leto 2008 zaslužila njena bivša soigralka Sabrina Bukavec. Če se dvaindvajsetletna Kontovelka zvečer posveča odbojki, pa podnevi študira pravo in pomaga mami v družinskem podjetju. Tam bo verjetno delala tudi po diplomi, saj se je na fakulteti usmerila v podjetniško pravo. (T.G.) NAPOVEDI NEŽE KAPUN Olympia Tmedia - Sloga Tabor Televita 0:3 Soča Zadružna banka Doberdob Sovod-nje - S. Giovanni 0:3 Il Pozzo - Val Imsa 3:0 Sloga List - Siel-Bcc Manzano 3:2 Cordenons - Sloga 2:3 Bor/Breg Kmečka banka - Danieli 3:1 stovanje je vprašljiv le nastop kapeta-na Nika Štoklja, ki je v sredo dobil močan udarec v stegensko mišico. Sodnika na tekmi bosta Brondetta in Olivie-ri iz Turina. DEŽELNO PREVENSTVO U17 Goriziana - Bor Zadružna kraška banka 62:69 (16:15, 34:36, 49:53) BOR: De Luisa, Celin 27, Coccet-ti 4, Luka Sancin, Pavel Sancin, Nadli-šek 11, Montalto 12, Manta, Švara 16, trener Lucio Martini. TRI TOČKE: Celin 2, Montalto in Nadlišek 1. V ledeni goriški dvorani PalaBigot so Borovi kadeti dosegli lepo zmago. Končno so trenerja Martinija razveselili z bolj povezano skupinsko igro, ki jim je omogočila stalno rahlo vodstvo. Škoda le, da so vsakič, ko so nabrali večjo prednost, sami spet povlekli nasprotnike v igro z naivnimi napakami, tako da so za uspeh dejansko morali trepetati prav do konca. V razpoloženem kolektivu sta ponovno izstopala Celin in Šva-ra, v obrambi pa se je odlikoval Manta. hokej na rolerjih Polet ZKB Kwins gosti na Pikelcu nevarni Forli Po gostovanju in pomembni zmagi v Turinu čaka hokejiste Poleta ZKB Kwins že druga tekma v letošnjem letu. Tokrat bodo na domači ploščadi (danes ob 21.00) gostili Forli, ki ima na skupni razvrstitvi sicer dve točki manj, a kljub temu sodi med nevarne tekmece. Poletovci so se na tekmo dobro pripravili. Trener Aci Ferjanič bo imel na razpolago skorajda vse igralce; zaradi študijskih obveznosti bo odsoten Corazza, še vedno pa ne bo Berquiera, ki se je po daljši odsotnosti spet vrnil na trening, a še ne bo nared za nastop. Z današnjim nastopom se začenja serija tekem (vse do 7. februarja), ki jih bodo openski hokejisti igrali pred domačo publiko. Vsi tekmeci (Ferrara, Civitavecchia, Milano 24), ki prihajajo na Opčine, vključno s Forlijem, naj bi bili za kwinse povsem dosegljivi. Z današnjo zmago bi Polet še utrdil svoje mesto za uvrstitev v končnico za napredovanje oziroma za predčasni obstanek v ligi. Vrstni red: Vicenza 18, Asiago in Edera 16, Milano 24 12, Polet, Civitavecchia in Arezzo 9, Forli 7, Fer-rarra 4, Montebelluna in Torino 1. košarka - Na 1. maju v Trstu Promocijski derbi bolj izkušenemu Sokolu Borovec Mattia Bronzato in sokolovec Denis Doljak (z žogo) pod košem kroma Bor Artgroup - Sokol 46:56 (11:18, 18:32, 27:47) BOR: Trevisan 2, Querinuzzi 5, Schiavo 9, Sancin 8, Widman 12, Gombač, Corsi 3, Gerdol 4, Filipaz, In-delicato. TRENER: Fabio Sancin. SOKOL: Spadoni 3, Umek 9, Doljak 9, Križman 6, Hmeljak 17, Vi-dali 2, Guštin 2, Malalan 2, Sossi 2, Černe 2, Devetak. TRENER: Matej Gruden. Derbi med ekipama slovenskih društev promocijske lige se je upravičeno končal z zmago gostov iz nabre-žinskega konca, ki so starejša in bolj izkušena ekipa. Svoje so tudi prispevali kilogrami pod košema in navsezadnje tudi višina. Borovci pa se niso vnaprej predali in so z borbeno in požrtvovalno igro, predvsem v zadnji četrtini ublažili poraz. Sokol, pod taktirko veteranov Marka Hmeljaka in Angela Spadoni-ja, je začel zelo silovito in že po štirih minutah so gostje na svetoivanskem 1. maju vodili z 10:2. Oba trenerja sta naredila veliko menjav in ob koncu polčasa je bil rezultat že +14 za Sokol. V drugem polčasu so se gostite- lji nekoliko organizirali in se delno približali Sokolu, čeprav zmaga »rdečih« resnici na ljubo ni bila nikoli v dvomu. Borovci se tokrat niso izkazali pri metu na košu. Odstotki so bili pri metih zelo slabi. Celotno ekipo je treba pohvaliti le za borbeno igro v zadnji četrtini. Pri Sokolu so se med strelce vpisali skoraj vsi košarkarji. Svoj običajen doprinos so dali Marko Hmeljak, Angelo Spadoni in Jan Umek. V obrambi pa je dobro igral Matej Gu-štin. (jng) Ostala izida: Scoglietto - CUS TS 50:35, Virtus Trst - Skyscrapers 62:70. Danes: Santos - 69ers. D-liga: zmagala tako Breg kot Dom V sinočnjem zadnjem krogu prvega dela prvenstva je Breg v Tržiču gladko premagal NAB z izidom 73:46 (Cerne 17, Klarica 16). Goriški Dom pa je premagal Villesse z 68:62 (Cej 28, Kristancic 13). 22 Sobota, 10. januarja 2009 KULTURA / ta teden edinost pred 1gg leti Edinost je poročala o javnem shodu slovenskih delavcev v Trstu: »Shoda, ki se je te dni vršil v veliki dvorani 'Narodnega doma', se je udeležila ogromna množica slovenskih delavcev. Shod je otvoril tovariš Dodič, ki je v kratkih besedah pojasnil pomen shoda ter dal naprej besedo predsedniku Narodne Delavske Organizacije gospodu dr. Josipu Mandiču.« Govornik je med drugim omenil, da: »Vsi trdijo, da so nedolžni. Nedolžna je 'Dalmatia', nedolžen je dr. Cimadori, nedolžna je socijalnode-mokratična stranka in nedolžni so gospodje na na-mestništvu. V resnici pa so krivi vsi! Znano je, da je gospod namestnik uporabil ves svoj upliv in svojo avtoriteto v to, je 'Dalmatia' odpovedala pogodbo z zgovorom, da je socijalistični vodja Pa-gnini grozil z generalnim štrajkom. Opravičeno smo obrnili vse svoje topove proti socijalni demokraciji. Tem bolj nas je presenetila izjava v čas- niku 'Lavoratore', da oni niso nikdar žugali in da na generalni štrajk niti mislili niso. Dogodil se je torej škandal, škandal brez krivcev, ker vsi hočejo biti nedolžni. A vsi so krivi, gospod namestnik v prvi vrsti. Vsaka pogodba je sveta. V prvi vrsti pa so državne oblasti poklicane, da spoštujejo pogodbe in čuvajo, da jih tudi drugi spoštujejo. Po tem, kar se je tu zgodilo, moramo misliti, da ne živimo več v ustavni državi. Pričakujemo pa, da vsi jugoslovanski poslanci v parlamentu store svojo dolžnost. Krivi so tudi delodajalci. Obžalovati je, da je v 'Legi del lavoratori del lavoro' tudi mnogo slovenskih veletržecev, ki so šli tej legi na li-manice. Eno pa je za nas glavno, da se imamo boriti na vse strani! A proti nasilju treba da postavimo tudi mi svoje nasilje. V Trsu vlada le, kdor ima svojo moč! Pokažimo, da smo se osvestili, da smo oživeli,« je svoj govor zaključil predsednik N.D.O. Josip Mandič. ta teden primorski dnevnik pred sg leti PRIMORSKI DNEVNIK PD je tokrat spregovoril o problemu začasne ukinitve tramvajskih povezav med Sv. Ivanom in industrijskim področjem mesta, to je pristaniščem in tovarnami pri Sv. Andreju, kar zelo skrbi zlasti delavce, ki se vsak dan vozijo s tramvajema številka 3 in 9. »Zaradi ureditve cestišča in podzemeljskih naprav ulice Giulia, ki se bo začela v najkrajšem času in bo trajala najmanj štiristo delovnih dni, je podjetje Acegat sklenilo ukiniti tramvajske proge in jih nadomestiti z avtobusi. Prvotno je bilo rečeno, da bodo izročili prevoz potnikov z avtobusi zasebnikom. Sedaj pa se govori, da bo Acegat najela večje število avtobusov in sama upravljala te začasne avtobusne proge. Toda koristniki obeh tramvajskih prog se bojijo, da avtobusi v jutranjih, opoldanskih in večernih urah ne bodo mogli prevoziti toliko potnikov, kolikor jih sedaj prevozijo tramvaji. Poleg tega pa je avtobusna vožnja dražja in prej ali slej bodo šli večji stro- ški podjetja v breme tramvajskim koristnikom. Mnogi so do sedaj,« nadaljuje PD »predlagali vodstvu Acegata, naj se tramvajske tračnice začasno pojavijo ob levi oziroma desni strani ulice, dokler bodo trajala dela v središču cestišča. Po končanih delih pa naj se ponovno postavijo tračnice, kjer so bile, da bodo tramvajske proge, ki so za sedaj še vedno najcenejše tudi za podjetje, še naprej opravljale promet med Sv. Ivanom in industrijskim področjem mesta. Zaskrbljenost koristnikov tramvajskih prog, ki jih hočejo sedaj začasno in kasneje celo popolnoma ukiniti, je povsem upravičena. Vodstvo Acegata je zavrnilo predloge začasne namestitve tramvajskih tirov ob straneh Ulice Giulia. Zato je že sklenilo da uvede začasne avtobusne proge dokler bodo trajala dela v tej ulici. Sedaj pa se vedno bolj vztrajno širijo glasovi, da namerava Acegat popolnoma ukiniti vse tramvajske proge, ki še vedno vozijo v mestu.« FILMI PO TV Sobota, 10. januarja, Italia 1, ob 21.10 Peter Pan Režija: P.J. Hogan Igrata: Jeremy Sumpter in Jason Isaacs Wendy Darling vsak večer kratkočasi svoja brata s čudovitimi zgodbami o strašnem kapitanu in njegovih krvoločnih gusarjih. Toda mlada trojica postanejo junaki mnogo večje pustolovščine, ko v njihovo sobo prileti večni deček Peter Pan in jih preko streh in zvezdnih meglic, odpelje v bogate pragozdove dežele Nije. Ponedeljek, 12. januarja, Rete 4, ob 23.30 Shining Era mio padre Pot v pogubo je portret dveh družin, katerih usodo krojijo kompleksni in pogosto bojeviti odnosi med očeti in njihovimi si- ^//Juvw Režija: Stanley Kubrick Igrata: Jack Nicholson in Shelley Duvall Jack Nicholson igra vlogo pisatelja Jacka Torranca, ki se z družino vseli v hotel visoko v hribih. On, njegova žena in sin bodo ostali izolirani do pomladi, saj je hotel zaradi izjemno težke dostopnosti čez zimo zaprt. Ko prvi snežni metež zapre vse poti, nakopičena energija zlobnih dejanj v hotelu povzroči, da Jack počasi, a zanesljivo izgublja duševno zdravje. Tudi za njegovo ženo in sina kaže, da ne bo izhoda iz nastale situacije, ki se vsebolj prepleta z družinskim nasiljem. Mojstrsko delo Stanleyja Kubricka je posneto po istoimenski knjigi Stephena Kinga. Torek, 13. januarja, Rete 4, ob 23.30 Režija: Sam Mendes Igrata: Tom Hanks in Paul Newmann Dva očeta. Michael Sullivan je ubijalec in dela za irskega mafijaša v Chicagu v času depresije. Gospod John Rooney je Sullivanov šef, ki ga je vzgojil kot lastnega sina. Dva sinova: Michael Sullivan mlajši in Connor Rooney, ki si oba obupno prizadevata za očetovo naklonjenost. Zaradi ljubosumja in tekmovalnosti pride do tragedije in Sulli-vanovo življenje se preplete z njegovim delom, saj sta ubita njegova žena in mlajši sin Peter. Zdaj se Sullivan in starejši sin Michael podata na pot: edino vodilo je maščevanje. Sreda, 14. januarja, La 7, ob 21.10 Il favoloso mondo di Amelie Režija: J.P. Jeunet Igrata: Audrey Tautou, Mathieu Kassovitz Jeunetina pravljica je ob izidu naletela na izjemen uspeh. Film o dobrih čustvih namreč pripoveduje o Amélie, mladi Parižanki, ki živi v svojem svetu, pa čeprav stanuje sredi Ville lumiere. Po materini smrti se začne zanimati predvsem za majhne, vsakdanje stvari. Najame stanovanje na Montmartreu. Skrbi za mačko sosede Philomene, stevar-dese, medtem ko je ona na poti in brez hudobnih namenov vohuni za sosedom Du-fayelom, človekom z izjemno krhkimi kostmi. Dela v kavarni Les Deux Moulins, kjer njena šefica Suzanne sanja o življenju v cirkusu, kolegica Gina pa zavrača pozornost svojega ljubosumnega bivšega fanta Josep-ha. Amélie živi še kar srečno, toda precej nezanimivo življenje... vse dokler... Četrtek, 15. januarja, italia 1, ob 24. uri The hole Režija: Nick Hamm Igrajo: Thora Birch, Keira Knigthley in Desmond Harrington Najstnica Liz zbegano tava po praznih hodnikih elitnega angleškega internata. Vsa potolčena in okrvavljena se še komaj drži na nogah. Ko končno pride do telefona, pokliče reševalce, zakriči in se zgrudi na tla. Policija prispe v internat in vsi se sprašujejo le eno: Kaj se je zgodilo Liz in njenim trem sošolcem, ki so izginili pred dvema tednoma? (Iga) NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SLOVARČEK - AMANAR = romunska telovadka • ARO = romunski dzip • EJA = reka v Rusiji * IDEM = italijanska kanuistka * MERI = estonski predsednik (Lennart) • RAN = nordijska boginja morja • UNA = reka v Bosni / RADIO IN TV SPORED Sobota, 10. januarja 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 TV Kocka: Miška smetiška - (epizoda 1) 20.30 TV Dnevnik, sledita Utrip evangelija ter Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Aktualno: Sabato & Domenica 9.35 Aktualno: Settegiorni 10.25 Aktualno: Aprirai 10.35 17.05 Vremenska napoved 10.40 Aktualno: Tuttobenessere 11.30 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy Driver 14.30 Variete: Effetto sabato (v. L. Landi, L. Calvani) 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Aktualno: A Sua immagine 17.40 Dnevnik L.I.S. 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Affari tuoi 21.30 Resničnostni show: Ballando con le stelle 0.05 Dnevnik 0.10 Aktualno: Applausi 0.50 Nočni dnevnik Rai Due 6.20 Aktualno: L'avvocato risponde 6.30 Aktualno: Inconscio e Magia 6.45 Variete: Mattina in famiglia 10.00 Dnevnik 10.25 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.45 Aktualno: Quello che 11.25 Aktualno: ApriRai 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 17.10 Aktualno: Sereno variabile 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.10 Nan.: The District 19.00 Resničnostni show: X Factor 19.35 Nan.: Piloti 19.50 Nan.: Friends 20.25 Žrebanje Lota 20.30 23.20 Dnevnik 21.05 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 21.50 Nan.: Justice - Nel nome della leg-ge 22.45 Šport: Sabato sprint 23.30 Dok.: Tg2 - Dossier 0.15 Aktualno: Tg2 Storie 1.00 Tg2 - Mizar Rai Tre 7.00 7.35 9.00 10.30 11.00 11.30 12.00 12.25 13.20 14.00 14.50 15.50 15.55 18.10 19.00 20.00 20.10 21.30 23.30 23.50 0.45 8.45 Risanke Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco Aktualno: Tv Talk Aktualno: Art News Aktualno: I nostri soldi, sledi Esto- vest Aktualno: Levante, sledi Italia Agri-coltura Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved Aktualno: Il Settimanale, sledi Bell'Italia Aktualno: Mediteraneo Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike Aktualno: Tgr Ambiente Italia Tg3 Flash L.I.S. Šport: Sabato sport Šport: 90 Minuto Serie B Deželne vesti in vremenska napoved Variete: Blob Variete: Che tempo che fa Dok.: Speciale Superquark Deželni dnevnik Dok.: Correva l'anno Nočni dnevnik in vremenska napoved 7.40 Nan: Avvocato Porta 9.50 Film: Sherlock Holmes - Il bastino di Baskeville (krim., ZDA, '00, r. R. Gibbons, i. M. Frewer) 11.30 14.50 Dnevnik in prometne vesti 11.40 Nan.: Dio ci ha creato gratis 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Popoldanski Forum 15.00 Film: Poirot: testimone silenzioso (krim., V.B., '97, r. E. Bennet, i. D. Suchet) 17.00 Nan.: Monk 18.00 Dok.. Acque ghiacciate 18.55 22.35 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Walker Texas Ranger 21.30 Film: Demolition man (fant., ZDA, '93, r. M. Brambilla, i. S. Stallone) 22.15 Dnevnik in vremenska napoved 23.40 Sport: Guida al campionato 0.35 Top secret 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Jutranji dnevnik 8.50 Glasb.: Loggione 10.05 Film: Tin Cup (kom., ZDA, '95, r. R. Shelton, i. K. Costner) 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nan.: Il supermercato 14.10 Resničnostni show: Amici 15.30 Aktualno: Verissimo 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario 20.00 0.15 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: La corrida - Dilettanti allo sbaraglio 23.30 Film: Tsunami (dram., Nemčija, '05, r. W. Oelsner, i. K. Kiehling) O Italia 1 6.30 6.55 10.45 11.20 12.25 13.40 14.05 16.00 18.00 18.30 19.00 19.25 21.10 Nan: Prima o poi divorzio Risanke Nan.: Una pupa in libreria Nan.: V.I.P. Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Nan.: La vita secondo Jim Film: Supercop (polic., Hong Kong, '92, r. S. Tong, i. J. Chan) Film: La tenera canaglia (kom., ZDA, '91, r. J. Hughes, i. J. Belus- hi) Nan.: La tata Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Tutto in famiglia Film: Il gatto... e il cappello matto (fant., ZDA, '03, r. B. Welch, i. M. Myers) Film: Peter Pan (fant., ZDA, '03, r. P.J. Hogan, i. J. Isaacs) Rete 4 6.20 Dnevnik - Pregled tiska 6.40 Nan.: Vita da strega 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.10 Storie tra le righe 9.30 Aktualno: Formato famiglia 2009 10.35 Nan.: Don Matteo 11.00 Nan.: Lassie 12.50 Volley Time 13.50 Snaidero, passione basket 14.15 Videomotori 14.30 Ski Magazine 14.55 Šport: Hard Trek 2009 15.30 Dokumentarec o naravi 19.05 22.25 Klasična glasba 20.00 Musa TV 2009 20.55 Film: La moglie del fattore ('28, r. A. Hitchcock) 23.30 film: Murderous Intent (triler, '95, r. G. Goodell) LA 8.00 9.00 10.00 10.30 12.30 13.00 14.00 16.00 17.30 20.00 20.30 21.10 23.00 23.40 La 7 Aktualno: Omnibus - Rewind Aktualno: L'intervista Dok.: I segreti dell'archeologia Film: Sindbad contro i sette sara-ceni (pust., It., '65, i. G. Mitchell) Dnevnik in športne vesti Nan.: Cuore e batticuore Nan.: Jack Frost Film: Lassie: le avventure di Neeka (pust., ZDA, '68) Film: Base artica Zebra (pust., ZDA, '68, i. E. Borgnine) 0.35 Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo - Diario Film: Sciuscia' (dram., It, '46, r. V. De Sica, i. F. Interlenghi) Variete: La valigia dei sogni Nan.: The Practice (t Slovenija 1 6.15 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke (pon.) 7.25 Risane nan.: Križ kraž 9.05 Tomažev svet 9.10 Kratki dok. film. Nogometni čarodej (pon.) 9.30 Kino Kekec: Lisjakov pobeg 10.50 Polnočni klub (pon.) 12.05 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Tekma (Debatna oddaja za mlade) 14.15 Film: Dajmo, Trabant 15.55 O živalih in ljudeh 16.10 Labirint - Vitalnost 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Sobotno popoldne 17.30 Na vrtu 17.55 Nagradna igra 18.10 Z Damijanom 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 19.55 Filmski spodrsljaji 20.05 Film: Wimbledon 21.40 Prvi in drugi 22.00 Poročila, vremenska napoved, športne vesti 22.35 Hri-bar 23.40 Nad.: Gandža (t Slovenija 2 6.00 3.25 Zabavni infokanal 6.15 Skozi čas 6.55 Sedma moč osamosvojitve (Tv dnevnik 10.01.1991) 7.20 Polemika (pon.) 8.55 Maribor: SP v alpskem smučanju, veleslalom (Ž) 10.10 Adelboden: SP v alpskem smuča- 11.55 13.10 13.55 17.15 19.05 19.25 20.00 21.45 22.10 11.55 12.10 13.00 14.00 14.20 14.40 15.20 15.50 16.10 16.40 17.30 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 19.45 20.00 21.30 22.15 23.00 12.00 17.30 18.00 18.30 18.45 19.25 19.45 19.55 20.00 20.15 20.35 22.10 nju, veleslalom (M) Maribor: SP v alpskem smučanju, veleslalom (Ž) Adelboden: SP v alpskem smučanju, veleslalom (M) Kulm: SP v smučarskih skokih - poleti Oberhof: SP v biatlonu, sprint (M) Magazin v alpskem smučanju Migaj raje z nami Košarka: Tekma lige NLB: Union Olimpia - Crvena Zvezda Slovenski magazin Sobotno popoldne Koper Dnevni program Maribor: SP v alpskem smučanju, veleslalom (Ž), 2.vožnja Adelboden: SP v alpskem smučanju, veleslalom (M), 2.vožnja Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti Euronews Pogovorimo se o... Sredozemlje Košarka: NLB magazin 23.45, 0.15 Vsedanes aktualnost Arhivski posnetki Globus Brez meje (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika 22.00 Vsedanes - TV dnevnik Šport Jutri je nedelja Vzhod - Zahod Košarka: NLB Alter ECO Q (trendovska oddaja) Ethnopolis: Zina i Tv Primorka 23.45 Videostrani 23.15 Pariz - Dakar rally Kultura Pravljica (pon.) Naši prijatelji (pon.) Settimana Friuli (pon.) Kulturni utrinek Epp Duhovna misel Tedenski pregled Film: Poštenjak (ZDA, i. P. Facinelli, N. Apleton) Univerza v Novi Gorici: Prof. dr. Urlich s. Schubet RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert; 11.20 Sobotni mix; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.0012.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 10.45 Namig za nedeljski izlet; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja; 14.45 Du jes?; 16.15-19.00 SMS; 17.30 Primorski dnevnik; 20.00 Legende; 21.00 Makaroni s ketchupom; 22.30 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri... ; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Capodistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 8.05 Ringaraja; 9.05 Sobotna ra-glja; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Sladkosled; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 7.30 EPP; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.00 SP v alpskem smučanju, veleslalom (Ž); 9.35 Popevki tedna; 10.00 Sobotna akcija; 11.15 Zapisi iz močvirja; 13.00 Danes ob 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 17.40 Športna oddaja; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 14.25 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Baletna glasba; 18.00 Izbrana proza; 18.30 V podvečer; 19.00 G. Puccini: La Rondine; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.0018.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.0012.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sobota, 10. januarja 2009 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona **antidklona vremenska slika Visok zračni pritisk nad srednjo Evropo, s toplim in suhim zrakom v višjih plasteh ozračja omogoča lepo stabilno vreme tudi nad našo deželo. Tla pa se ponoči hitro ohlajajo, zlasti po kotlinah. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.41 Dolžina dneva 8.57 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 15.48 in zatone ob 7.18 Nad zahodno in srednjo Evropo ter Balkanom je območje visokega zračnega pritiska. V višinah priteka k nam razmeroma topel in suh zrak, po nižinah pa vztraja hladen zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden in ob sončnem vremenu tudi vzpodbuden. Po nižinah v celinskem delu države bodo pri najbolj občutljivih zjutraj možne manjše težave. MORJE Morje razgibano, temperatura morja 9,4 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.15 najnižje -9 cm, ob 8.51 najvišje 51 cm, ob 15.46 najnižje -74 cm, ob 22.40 najvišje 39 cm. Jutri: ob 4.02 najnižje -12 cm, ob 9.36 najvišje 51 cm, ob 16.24 najnižje -74 cm, ob 23.20 najvišje 41 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................580 Vogel.................250 Kranjska Gora........100 Krvavec..............195 Cerkno...............150 Rogla.................110 Mariborsko Pohorje . .80 Civetta...............200 Piancavallo..........250 Forni di Sopra........200 Zoncolan ............250 Trbiž..................270 Na Žlebeh ...........400 Mokrine..............260 Podklošter...........200 Bad Kleinkirchheim .180 O GRADEC -14/-1 M. SOBOTA 0-13/-3 Po vsej deželi bo prevladovalo jasno do delno jasno vreme. Na vzhodnem pasu bo pihala zmerna burja, ki bo nekoliko močnejša na obali. Ponoči se bodo temperature povsod spustile pod ničlo. Pojavljale se bodo izrazite temperaturne inverzije. Po kotlinah bodo temperature zelo nizke. Ponoči in jutri bo jasno, le ponekod po nižinah se bo zadrževala nizka oblačnost. Burja se bo jutri spet nekoliko okrepila. Najnižje jutranje temperature bodo od -9 do -16, na Primorskem okoli -5, najvišje dnevne od -5 do -1, na Primorskem okoli 7 stopinj C. O GRADEC -12/0 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER tolmin - Ob Kamenici ga je našel pripadnik RD Tolmin Kapitalni samec postrvi v drsti in mrazu »spustil dušo« Pripadnika Ribiške družine Tolmin z nenavadno trofejo C. l. TOLMIN - Ribič iz Ribiške družine Tolmin je ob reki Kamenci - pritoku Soče v bližini vasi Kamno na Tolminskem naletel na nenavaden prizor. Na pro-dišču je namreč našel poginulega kapitalnega samca soške postrvi, ki ga je po vsej verjetnosti tako izmučilo drstenje, da zašel v plitvino in izdihnil. Ob pogledu na kapitalnega samca soške postrvi - ta je meril kar 105 cm in tehtal skoraj 20 kg, bo marsikateremu strastnemu ribiču zastal dah, saj riba sodi med največje trofeje, ki so bile uplenjene v reki Soči. Kot nam je povedal predsednik Ribiške družine Tolmin Lucijan Rejec, v času drstenja, ki poteka v decembru in januarju, večkrat prihaja do pogina rib, med katerimi je še posebej veliko samcev, ki jih napor pri skrbi za zarod izčrpa. To povzroči, da večkrat zaidejo v plitvine in tam obstanejo. Tokrat pa so svoje pri-dodale še izjemno nizke temperature, zaradi katerih je soška postrv zmrznila. Že ves mesec december, pa tudi v teh dneh v Ribiški družini Tolmin opravljajo »smukanje« (odvzem iker in sperme) - materiala s katerim v ribogojnici opravijo oplojevanje in vzgojijo ribje mladiče, ki jih kasneje vrnejo v reke. Tako poskrbijo za repopulacijo ribjega življa in za to, da v naših rekah še vedno najdemo avtohtono soško postrv, ki je že skoraj izginila iz rek Jadranskega porečja. Carmen Leban živali - V živalskem vrtu Panda v Pekingu tretjič napadel človeka PEKING - Priljubljeni panda Gu Gu je v živalskem vrtu v Pekingu že tretjič napadel človeka. Nekega obiskovalca, ki je skočil v njegovo ogrado, da bi pobral otrokovo igračo, je panda ugriznil v nogi in ga ni hotel izpustiti, dokler obiskovalca ni rešil skrbnik živalskega vrta. Obiskovalec je preko 1,4 metra visoke ograje prišel v ogrado živali, ko je hotel pobrati igračo, ki jo je vanjo vrgel njegov petletni sin, so povedali v živalskem vrtu. 110-kilogramska panda je zagrizel v nogi vsiljivca in ga ni hotel izpustiti, dokler mu ni skrbnik z posebnim orodjem razprl čeljust. Časnik Beijing News je ob tem še poročal, da je žrtev utrpela poškodbe na glavnih vezeh in da trenutno okreva po opravljenem operacijskem posegu. To je že tretji incident pande, ki je sicer zelo priljubljen med obiskovalci živalskega vrta v kitajski prestolnici. Prvič je leta 2007 v nogo ugriznil pijanega turista, ki je skočil v ogrado in ga hotel objeti. Turist se je pandi maščeval tako, da ga je ugriznil v hrbet. Nato je panda oktobra istega leta v nogo ugriznil še najstnika, ki je v ogrado skočil iz radovednosti. Na Dunaju leta 2008 manj brezposelnih žensk DUNAJ - Dunaj med vsemi avstrijskimi zveznimi deželami beleži najnižjo rast brezposelnosti. V primerjavi z letom 2007 se je brezposelnost povečala zgolj za 0,2 odstotka, trenutno je brezposelnih 80.607 Dunajčanov, pri ženskah pa se je brezposelnost celo znižala za 1,7 odstotka, so sporočili iz agencije za stike z mestom Dunaj Compress-PR. Mesto Dunaj je za ohranjanje delovnih mest letos namenilo 673 milijonov evrov dodatnih sredstev, hkrati pa vlaga v moderno infrastrukturo in v prihodnost usmerjene projekte z okrepljenim spodbujanjem gospodarstva, tehnologije in raziskav. Politiko na trgu delovne sile v avstrijskem zveznem glavnem mestu v prvi vrsti uresničujejo dunajski razvojni skladi za delojemalce (WAFF). Lani je Dunaj za različne pobude namenil približno 56 milijonov evrov. S tem lahko razvojni skladi WAFF podpirajo več kot 23.000 dunajskih delojemalcev. Okoli 60 odstotkov udeleženih je žensk, približno četrtina pa priseljencev, so še sporočili iz agencije. V kölnski katedrali zmrznjena blagoslovljena voda KÖLN - Verniki, ki so se ob prihodu v kölnsko katedralo želeli pokrižati z blagoslovljeno vodo, so pri tem naleteli na ledeno oviro. Na vrhu vode je namreč zaradi izredno nizkih temperatur, ki so jim v zadnjih dneh priče v omenjenem nemškem mestu, nastala plast ledu. Kot je pojasnil predstavnik katedrale, mogočne gotske zgradbe zaradi njene izjemne velikosti in kar 10.000 kvadratnih metrov oken ni mogoče ogrevati. Zrak znotraj nje je tako le nekaj stopinj toplejši kot zunaj. Tako Köln kot ostalo Nemčijo pa so v zadnji dneh zajele temperature, ki ostajajo krepko pod lediščem. Medtem ko se maše med tednom odvijajo v posebni ogrevani kapeli, nedeljska glavna maša poteka v cerkveni ladji s 43 metri visokim stropom. Zaradi poplav v Mozambiku grožnja tudi krokodili MAPUTO - V Mozambiku, ki so ga v zadnjih dneh prizadele hude poplave, vse večjo grožnjo za ljudi predstavljajo tudi krokodili. V osrednjem delu države je žrtev nevarnih plazilcev postalo že pet ljudi. Mozambiške oblasti želijo sedaj evakuirati več vasi v osrednjem delu države, ker reke še kar naraščajo. Ker so pod vodo tudi številne ceste, so poleg tega nekateri kraji povsem odrezani od sveta. Doslej naj bi zaradi poplav življenje izgubilo najmanj deset ljudi. (STA)