Hmeljar Izdaja hmeljarski odbor pri OZZ Celje-okolica številka stane 2 din Za hmeljarje brezplačno Poštnina plačana v gotovini celie NOVEMBER Leto VIL n št. lo-ii J Smernice Ul. kongresa ZKJ in napredek hmeljarstva VI. kongres Zveze komunistov Jugoslavije je po izčrpnih referatih in vsestransko plodni diskusiji sprejel resolucijo o nalogah in vlogi Zveze komunistov Jugoslavije. Tako v referatu tov. Tita kot v diskusiji in resoluciji je poleg obilice drugih važnih vprašanj obravnavana tudi važna perspektiva kmetijstva in potrebna pomoč komunistov pri delu za hitrejši dvig kmetijske proizvodnje. Tov. Tito pravi v svojem referatu, med drugim: >Z dograditvijo ključnih objektov bomo imeli pogoje za nadaljnji razvoj kmetijstva. Že leta 1953 bo investiranih v kmetijstvo 25 milijard dinarjev. Te investicije se bodo večale iz leta v leto.« Osnovna smer investicij v kmetijstvff naj bo naslednja: prvič, nadaljnja mehanizacija in'oskrbovanje s traktorji; drugič, povečanje uporabe umetnega gnojila, v ta namen je treba dajati potrebne kredite posebno zadrugam; tretjič, povečanje živinskega sklada; četrtič, zboljšanje stanja vinogradništva — obnavljanje vinogradov itd.; petič, postopna in sistematična graditev sistema namakanja; šestič, graditev majhne živilske industrije na načelu socialistične planske proizvodnje v samem kmetijstvu, kar bo preprečilo propadanje velikih količin sadia in zelenjave (kar se danes žal dogaja) in omogočilo dvig kakovosti končnih izdelkov ter zaposlitev odvečne delovne sile, ki jo bo sprostila mehanizacija kmetijstva. Da bi se zadruge ne spreminjale postopoma v nekaka podjetja, v katerih bi se krepil, namesto slabil, kapitalistični element v proizvodnji in porazdelitvi, bo morala oblast dobro nadzorovati kreditiranje v kmetijstvu, ker se dogaja, da se krediti uporabljajo v neproduktivne namene in ne prvenstveno za prioritetne potrebe, ki omogočajo dvig kmetijstva v čim krajšem roku z ekstènzivne na intenzivno obdelavo; ponekod celo špekulirajo s krediti. Zadružništvo je za nas še vedno eno najvažnejših vprašanj. Zadružništvo je najvažnejši element zmage socializma na vasi. Brez zmage socialističnega sektorin na vasi ne more biti končne zmage socializma v naši deželi. Ta zmaga pa je v visoki življenjski ravni — materialni, kulturni itd. Gre samo za to. kako bomo to dosegli. Kakor le v kaj moramo vlagati vse napore v to, da bi ne bili vedno odvisni od vremenskih razmer v kmetijstvu, ker nas često dolete razne elementarne nesreče. Prav tako ne moremo dovoliti, da bi bili odvisni od dobre ali slabe volje zasebnih proizvajalcev na vasi. Kakor le kaj, moramo izdati učinkovite ukrepe za obrambo pred naravnimi silami in zavarovati kmetijstvo pred njimi, prav tako pa moramo stalno izdajati ukrepe za zagotovitev prehrane prebivalstva in za pravilni razvoj socializma, da ga zavarujemo pred kaotično proizvodnjo in porazdelitvijo v kmetijstvu, ki sta pogojeni z deset tisoči malih individualnih gospodarstev. Pri nas še vedno premalo skrbimo za razne oblike stimulacije kmetov za vključevanje v zadrugo. V za- četku smo ravnali preveč togo, tako v ustanavljanju zadrug, kakor tudi v njihovem notranjem organizacijskem sistemu. Sedaj se je to začelo malo popravljati, toda še vedno je dovolj slabosti, ki jih je treba popraviti. Z druge strani pa so nekateri tovariši izgubili pogum zaradi določenega odpora kmetov v nekaterih krajih proti vključitvi v zadruge, zaradi poskusov sovražnika razbiti že ustanovljene zadruge itd. Ustvarjanje socializma na vasi res ni hitro in lahko delo. Tu so najmočnejše korenine zasebne lastnine, korenine zaostalosti, starih običajev in pojmovanj. Samo s krepitvijo našega socialističn-ga industrijskega potenciala bomo postopno obvladali težave tudi pri uveljavljanju socialističnega načina proizvodnje na vasi. Od nas bo odvisno, ali bo rasel ali slabel socialistični sektor na vasi. Ne bo mogel rasti, če mu za to ne bomo dajali hrane in če bomo delali neumnosti. (Vse podčrtal V. S.) Pred nami se torej pojavlja vprašanje, kaj in kako storiti v cilju uresničenja smernic VI. kongresa za povzdigo in napredek kmetijstva v našem hmeljarskem področju. Predvsem je naravno, da pomeni hmeljarstvo za Savinjsko dolino najvažnejšo kmetijsko panogo, kateri je treba dati izrazito prvenstvo pred vsemi ostalimi kmetijskimi kulturami, katere je upoštevati le kot dopolnitev hmelju, n. pr. živinoreja zaradi potrebe hlevskega gnoja; potrebno je preudarno presojanje gojitve drugih poljedelskih kultur le po potrebi kolobarjenja ob zamenjavi izčrpanih hmeljskih nasadov, sadjarstvo itd. Odveč bi bilo poudarjati gospodarsko važnost zvišanja pridelka hmelja, tako za dvig blagostanja hmeljarjev samih, kot za dosego dragocenih deviznih sredstev, potrebnih celotnemu našemu gospodarstvu. O tem si je vsak hmeljar sam itak na jasnem. Gre za to, kako naše delo organiziramo in sistematično usmerimo za napredek hmeljarstva. Resolucija VI. kongresa pravi, da > ... se je lotiti po področjih in panogah specificiranega proučevanja in sestavljanja orientacijskih planov za razvoj kmetijstva za daljša obdobja.« Hmelj brez dvoma predstavlja takšno specifično panogo. Ukrepi v organizaciji hmeljarjev v letošnjem letu omogočajo, da hmeljarji sami po svojih hmeljarskih odsekih pri kmetijskih zadrugah pristopijo k proučevanju potrebnih ukrepov za dvig pridelka hmelja, a hmeljarski odbor Okrajne zadružne zveze bo na izkušnjah in predlogih hmeljarjev pripravil program potrebnih investicij za hmeljarstvo v bodočih letih. Ne mislim se spuščati v razpravo o negi in vzgoji hmelja, katero vsak hmeljar iz svoje dolgoletne prakse dobro pozna. Poudaril bi le, da je mogoče izvesti večja dela s skupnim sodelovanjem hmeljarjev v kmetijskih zadrugah, kar bo omogočalo boljše izkoriščanje investicij in njihov hitrejši učinek na uspeh vsakega posameznega hmeljarja. Po dogovoru z Glavno zadružno zvezo LRS bo zadružno trgovsko podjetje »Hmezad« dalo v letu 1953 na razpolago Hmeljarskemu svetu pri Okrajni zadružni zvezi 150 milijonov dinarjev iz razlike v ceni hmelja iz leta 1952, za investicije izključno za hmeljarstvo. Poleg tega bodo imele Kmetijske zadruge na hmeljarskem področju v letu 1952 okrog 50 milijonov dinarjev čistega dohodka, ki bo po vsej verjetnosti investiran tudi za hmeljarstvo. Tako imamo že danes zagotovljeno vsoto 200 milijonov, katera bo dopolnjena še z določenim zneskom iz 25 milijardnega fonda za kmetijstvo zvezne vlade, ki ga omenja tov. Tito, katerega višina za naš okraj zaenkrat še ni znana. S temi sredstvi bo omogočeno ne samo nadaljevati regulacijo Ložnice, urediti obstoječe in zgraditi nove hmeljske sušilnice in izpopolniti Hmeljarski institut, temveč bo možno del teh sredstev uporabiti tudi za začetek večjih investicijskih del za zgraditev sodobnega sistema namakalnih in deževalnih naprav, ki bodo omogočile močan dvig hektarskega donosa hmelja in tudi drugih kultur. Od pripravljenosti in razumevanja hmeljarjev samih je odvisno, koliko bodo s svojim prispevkom v delovni sili in eventuelnih denarnih sredstvih povečali obseg teh investicij in s svojim neposrednim sodelovanjem dosegli pospešitev teh del, tako važnih za hitrejši gospodarski razvoj Savinjske doline in dvig življenjske ravni naših hmeljarjev. Zato pričakujemo množično sodelovanje hmeljarjev v pripravah na velike naloge v prihodnjem letu. Koliko lažje in plodnejše bo delo Hmeljarskega sveta, ako mu bodo hmeljarji sami pomagali s predlogi in nasveti in mu omogočili, da bo program investicij za bodoča leta stvaren in prilagojen dejanskim prilikam iu potrebam hitrega napredka hmeljarstva. Na osnovi takšnega sodelovanja bo plan Hmeljarskega odbora istočasno njihov lastni plan, za katerega se bo bogato izplačalo sodelovati pri njegovem uresničenju. Vinko Sumrada. O čem je razpravljat Hmeljarski odbor na zadnji seji Vsem hmeljarjem so še sveže zadnje spremembe, ki so nastale z likvidacijo bivšega »Hmezada« kot hmeljarske zadruge in z izvedbo reorganizacije v samem vodstvu hmeljarske politike. Dejstvo je, da niti hmeljarska zadruga kot centralno združenje hmeljarjev niti neposredno vodstvo hmeljarstva od strani omenjene zadruge ni več ustrezalo socialističnim principom v trenutnih in v bodočih pogojih našega družbenega gospodarstva. Zato je vsakdo, posebno pa savinjski hmeljar, ki je količkaj v zadnjem času zasledoval razvoj našega kmetijstva, kljub nekaterim pripombam posameznikov, v bistvu le razumel z ukrepi izvedene spremembe ob upoštevanju ugotovitev, da je hmeliarstvo vendarle sestavni del našega kmetijstva, pred katerega se danes z vso ostrino postavlja osnovno vprašanje, to je dvig in pocenitev kmetijske proizvodnje ob posluževanju tistih oblik, ki bodo krepile, ne pa slabile socialistične odnose na vasi. Nimam namena ponovno razglabljati o sami reorganizaciji in pogojih, ki so nastali, o čemer je bilo že mnogo razglabljanja na sestankih hmeljarjev, hmeljarskih odborih KZ, v našem listu, »Naši vasi« itd., temveč bi danes posvetil nekaj besed samemu poslovanju hmeljarskega odbora pri OZZ, ki je bil postavljen na zadnjem zadružnem zboru kot organ za neposredno vodstvo hmeljarstva. Hmeljarski odbor šteje 13 članov, in sicer: Telov-šek Jože, predsednik, Kač Karel, tajnik in člani Omladič Jože, Braslovče. Ušen Vinko, Semneter. Turnšek Pangrac, Polzela. Golež Ivan, Vojnik, Kladnik Robert, Prekopa, Lužar Ivan Šempeter, Cokan Ernest. Griže. Plaskan Vlado. Prebold, Podbregar Mirko, Vrbje, Kolenc Vinko, Založe in ing. Andolšek Marija, Arja vas. V odboru so torej tudi tovariši, člani bivšega hmeljarskega sveta, skratka ljudje z dolgoletnimi praktičnimi izkušnjami na področju hmeljarstva. Že na prvi seji, na kateri se je odbor seznanil s svojim delokrogom in s problemi, ki čakajo uspešne rešitve, so bili sprejeti tehtni zaključki v zvezi z bodočim zavarovanjem hmeljnih nasadov, o povrnitvi škode po toči in škode, ki je nastala ob graditvi raz-bremenilnika na Polzeli, o pomoči hmeljarskim odborom KZ itd. Razumljivo je. da so objektivne težave, ki so se pokazale v začetku dela, vplivale na uspešno poslovanje odbora, toda že na naslednji seji, pred nekaj dnevi, se je pokazalo, da bo odbor lahko odigral pomembno vlogo pri nadaljnjem dvigu savinjskega hme- ljarstva. Prav je, da se hmeljarji spoznajo s konkretnimi vprašanji, o katerih je na zadnji seji sklepal odbor. Na dnevnem redu so bile investicije za bodoče leto, istočasno pa so se reševala nekatera organizacijska vprašanja in ostali problemi. Večkrat je že bilo poudarjeno, da bo država vlagala čedalje več sredstev za razvoj kmetijstva, saj je samo za letošnje leto predvideno približno 25 milijard, ki so dane v obliki pomoči, kreditov, dotacij itd. Tudi na področju Savinjske doline bo predvidoma uporabljeno iz državnih sredstev v letošnjem letu samo za pospeševanje kmetijstva nad 35 milijonov dinarjev, da ne omenimo investicije na regulaciji, gradnji instituta, razširitvi hmeljskih skladišč, nabavi strojev, traktorjev, škropilnic itd., kar bo izvedeno s sredstvi za prodani hmelj in ki bodo predvidoma znašala v tem letu ca. 53 milijonov dinarjev. V okviru celotnega programa investicij za pospeševanje kmetijstva pa lahko še z večjim zadovoljstvom gledajo v bodočnost prav savinjski hmeljarji, saj se bodo ustvarjena sredstva iz hmeljarstva v veliki večini, poleg kreditov in dajatev od strani države, vračala v prvi vrsti za pocenitev hmeljske proizvodnje in pospeševanje hmeljskih nasadov. Po zagotovitvi Glavne zadružne zveze LRS je določeno iz letošnjega izkupička za prodani hmelj 150 milijonov dinarjev, ki se vrača za investicije na področju hmeljarstva. Ob tem se moramo zamisliti, zlasti če se ozremo nazaj, ko se za pospeševanje hmeljarstva, razen samih hmeljarjev, ni nihče brigal, temveč se je le iskalo načinov, kako bo kdo na račun hme-liarjevega truda spravil čim več v svoj lastni žep. To je zrcalo iz časa bivše Jugoslavije, ki pa se je po osvoboditvi bistveno spremenilo. Nihče ne trdi, da smo delali do sedaj brez napak, da smo zadovoljili potrebe v prvih povojnih letih, toda skupna vsota investicij v zadnjih dveh letih, ki znaša ca. 67 mili jonov in je bila uporabljena za obnovo hmeljišč, regulacije, gradnjo novih objektov, nabavo raznih strojev itd. potrjuje, da so se sredstva kljub ogromnim težavam na gospodarskem področju v lepih količinah vračala za pospeševanje hmeljarstva, da pri tem ne omenimo pomoč države za te namene. Po vsestranski proučitvi je hmeljarski odbor iz določenih sredstev predvidel okvirne zneske za investicije v bodočem letu, kot sledi; a) za regulacijo Ložnice, dovrši- tev razbremenilnika na Polzeli . . din 70,000.000.— b) za gradnjo deset 16 m3 sušil- nic, dograditev začetih in gradnja novih zadružnih objektov ter žičnih nasadov ............................ c) za dograditev in končno ureditev hmeljarskega instituta . . . č) pomoč kmetijskim zadrugam za izvedbo kmetijskih strokovnih tečajev preko zime.................... d) za gradnjo hmeljarskega doma v Žalcu.......................... e) za lastne investicije »Hme- zada«, razširitev in dograditev skladišč, preš in dvigal itd............ f) določeno za rezervo, za nepredvidene investicije ............. Skupaj din 150,000.000.— Razumljivo je, da je to okvirna razdelitev, katero bo hmeljarski odbor s pomočjo sodelovanja hmeljarskih in ostalih strokovnjakov, v stiku s KZ in ob upoštevanju tehtnih predlogov hmeljarjev dokončno proučil in določil končne vsote na osnovi tako zbranih realnih potreb. V zvezi s tem se je sklenilo, da bo posebna komisija v prihodnjih dneh pregledala vsa regulacijska dela in ostale objekte, da se potom Hmeljarskega odbora takoj podvzamejo ukrepi za postavitev pravilne organizacije dela, zlasti pri delu na regulaciji in odstranijo napake, ki dela zavirajo. KZ bodo v najkrajšem času s pomočjo strokovnjakov pripravile načrte za gradnjo sušilnic in ostalih zadružnih objektov, za kar so vsi pogoji, da bodo isti v prihodnjem letu že služili svojemu namenu. Skrb odbora je, da bo na vseh področjih pomagal uresničiti predvidene načrte, kontroliral, kako se isti izvajajo in pra- vočasno ukrepal ob pojavih nepravilnosti. Zlasti pa se bo zavzemal za čim hitrejšo dograditev instituta, katerega čakajo velike naloge na znanstvenem področju. Nadalje je odbor sklenil, s pomočjo komisije gospodarskega sveta OLO in odgovornih ljudi občine, dokončno določiti odškodnino za poravnavo škode pri graditvi razbremenilnika na Polzeli, katera se bo poravnala iz investicijskih sredstev. Odbor je razpravljal tudi o zagotovitvi sredstev kmetijskim zadrugam za nabavo umetnih gnojil, škropiva in ostalega reprodukcijskega materiala. Sklenjeno je, da se zaprosi za dodelitev obratnega kredita, ki ga bomo namenili kmetijskim zadrugam kot bodočim nosilcem kredita za potrebe v hmeljarstvu. Končno je odbor rešil še nekatera vprašanja za uspešno izvrševanje postavljenih sklepov in odločil, da se sedež odbora preseli v prostore Hmeljarskega instituta v Žalcu, kjer bo lažje v stiku z institutom, Hmezadom ter samim hmeljarskim področjem reševal naloge, ki stojijo pred njim. Jasno je, da bo odbor tem lažje delal, kolikor večje bo sodelovanje slehernega hmeljarja s hmeljarskimi odbori KZ in neposredno z odborom v Žalcu, dalje, da bo čim več hmeljarjev predlagalo tehtne predloge, postavljalo vprašanja in od odgovornih iskalo pojasnil za stvari, ki so jim nerazumljive, kar mora biti v njihovem lastnem interesu. Vse delo Hmeljarskega odbora, hmeljarskih odsekov pri KZ in sredstva, ki se bodo v čedalje večjih količinah vračala, gredo v korist hmeljarjev, ki bodo ob vse večjih investicijah, ob izvajanju melioracij, regulacij, umetnega namakanja, novih sušilnicah, jačanju strojnega parka pri KZ, znanstvenim delom instituta itd., pocenili sedanjo, s precejšnjimi stroški vezano proizvodnjo, dvignili količino in kvaliteto pridelka, kar bo odločilnega pomena za bodoče plasiranje našega hmelja na svetovnem trgu. Kaa Karel „ 45,000.000.— „ 10,000.000,— „ 1,000.000,— „ 2,000.000.— „ 15,000.000.— „ 7,000.000.— Svetovna produkcija, poraba in predala hmelja Pivovarniška industrija in veletrgovina s hmeljem nenehno budno zasledujeta vse pojave, ki vplivajo na razvoj cen na hmeljskih tržiščih. Njihova informacijska organizacija je sicer odlična, vendar je letos nekoliko odpovedala. Po zbranih podatkih je hmeljska kampanja letos spomladi slabo kazala, ker je bilo v vseh državah, ki pridelujejo hmelj, še 10 do 30% neprodanega hmelja letnika 1951, ne računajoč zalog starejših letnikov, ki so znašale 5—15%. Zaradi teh zalog in deloma manjše potrošnje piva v nekaterih državah je cena evropskemu žlahtnemu in ne-žlahtnemu hmelju kar naprej padala in se ustavila konec marca za žlahtni hmelj pri ceni približno 100 dolarjev za 50 kg, medtem ko je padla za nežlahtne in ameriške hmelje pod 45 dolarjev za 50 kg. Francoskemu hmelju iz Burgunda in Flandrije pa celo na 15—20 dolarjev za 50 kg. To stanje se do konca julija ni bistveno spremenilo. Hmelj je vsepovsod dobro prezimil. Pozna in hladna pomlad, ki je bila ponekod mokra, je sicer zavirala delo v hmeljiščih in rast hmelja, vendar je razvoj rastline v Evropi in Ameriki kazal na dober donos, medtem ko konsum piva zaradi hladne in pozne pomladi ni bil zadovoljiv. Šele z nastopom poletne vročine se je pričelo stanje naglo spreminjati. Konsum piva je vsepovsod neverjetno naraščal. Pivovarne so bile nenadoma prezaposlene ter so komaj krile vedno naraščajočo potrošnjo piva. Nasprotno je hnielj zaradi pomanjkljive vlage zaostajal v rasti, posebno na slabših slabohumoznih in nepravočasno obdelanih nasadih. Kot zvest spremljevalec sušnih let, se je pričel močno razvijati eden izmed najnevarnejših škodljivcev — rdeči pajek. Posebno množično se je pojavil konec julija in avgusta. Hmeljarji, posebno v Nemčiji so bili za boj proti rdečemu pajku pravočasno pripravljeni. Na razpolago so imeli zelo učinkovita zaščitna sredstva, kot E 605 Forte, cena za kg DM 71, »Pox< cena za kg DM 18 in Systox cena za liter DM 95. Zaradi tega je bil boj proti rdečemu pajku uspešen, čeprav zelo drag. Stroški škropljenja proti rdečemu pajku in peronospori so znašali na ha od 1.150 do 1.700 DM, kar znaša v dinarjih po uradnem tečaju 81.650 do 120.700 din. V tej ceni niso vračunani delo, pogonska sredstva, amortizacija škropilnice, dovoz vode itd. Vendar so se ti veliki izdatki nemškemu hmeljarju letos obilo poplačali. Tudi v drugih državah, ki pridelujejo hmelj, so se hmeljarji uspešno borili proti vsem nastopajočim boleznim in škodljivcem, vendar ne s takšnim poletom kot v Nemčiji. Vzrok temu so veliko nižje cene tega hmelja kot nemškega. Tudi pri nas so hmeljarji pridno škropili cvet, vendar samo proti peronospori in deloma proti ušem. Le malo je bilo hmeljarjev, ki so škropili proti rdečemu pajku z manj učinkovito žvepleno apneno brozgo. Čeravno je bila zaščita vsepovsod dobra, je bila škoda, ki jo je povzročil rdeči pajek, vseeno precejšnja. Vendar pa do katastrofe ni prišlo^ kot se je to dogajalo v letih, ko še ta škodljivec ni bil tako vsestransko raziskan in še ni bilo na razpolago toliko in tako učinkovitih sredstev. Od 15. do 17. avgusta je bil v Niirnbergu kongres hmeljarjev, ki so združeni v »Evropskem hmeljskem biroju«. Na tem kongresu se je poleg perečih vprašanj, ki zadevajo produkcijo hmelja, razpravljalo o lanskem donosu hmelja in o predvideni produkciji letos, in sicer ločeno po državah, ki so članice biroja, kakor tudi o drugih državah, ki pridelujejo hmelj. Ugotovitve so naslednje: Držaja Pridelek l»t » 1951 Predvid eai nr'đel ek 1952 q n 100 k g q a 100 k g Nemčija 128.200 95.000 do 105.000 Anglija 163.180 129.000 do 133.000 Belgija 13.000 8.000 do 10.000 Francija 21.000 15.000 do 16.000 Jugoslavija 12.300 10.000 do 11.000 Avstrija 600 550 do 550 Skupaj 338.280 257.550 do 275.550 Natančnih podatkov iz ČSR, SZ in Poljske ni bilo mogoče dobiti, vendar navedene cenitve precej ustrezajo dejanskemu stanju. Pridelek v teh državah, ki je znašal leta 1951 v ČSR približno 50.000 q, v SZ približno 14.500 q in Poljski približno 4.500 q, ne bo večji, ampak za približno 15—20% manjši. Kongres je soglasno ugotovil, da bo pridelek evropskega hmelja letos za približno 20% manjši kot v letu 1951. Ce hočemo priti do pravega zaključka, moramo upoštevati produkcijo hmelja v Ameriki in drugih državah, ki izgleda takole: Drsava Pri delek leta 1951 Predvideni nridelek 1952 q ■ 100 1 s qn