19 Šolska knjižnica, Ljubljana, 31 (2022), 3, 19-24 Knjižnična vzgoja ob igri »soba pobega« – UDK in decimalna števila Keywords: library and information knowledge, UDC, decimal numbers, escape room Izvleček Igra je otrokova primarna oblika učenja. Med mnogimi vrstami iger je za starejše učence najprimernejša igra s pravili oz. navodili. Tako vrsto igre smo uporabili tudi pri izvedbi knjižnične vzgoje, ko smo utrjevali znanje o organizaciji šolske knjižnice in s tem povezanih UDK-števil v povezavi z matematiko v 6. razredu in o utrjevanju decimalnih števil. Povezava med decimalnimi in UDK-števili: decimalno število natančneje definira velikost števila, z UDK-števili podrobneje definiramo vsebino, ki jo obravnava knjiga. Ključne besede: knjižnično informacijsko znanje, UDK, decimalna števila, soba pobega Abstract Play is a child's primary form of learning. Among the many types of games, those most suitable for older pupils are games with rules or instructions. This type of game was used during a library education lesson, when we consolidated the pupils' knowledge of how the school library is organized and of the related UDC numbers in connection with 6th grade mathematics and the consolidation of decimal numbers. The association between decimal and UDC numbers: a decimal number more precisely defines the size of the number, while UDC numbers more thoroughly define the contents of the book. Library Education during an “Escape Room” Game – UDC and Decimal Numbers Katja Brezovnik STROKA IN PRAKSA UDK 027.8:025.45UDC STROKA IN PRAKSA 20 Katja Brezovnik: Knjižnična vzgoja ob igri »soba pobega« – UDK in decimalna števila KNJIŽNICA – PROSTOR USTVARJALNEGA DIALOGA Knjižnica je bila nekdaj umirjen prostor, kjer učenci listajo in berejo knjige, pišejo domače naloge in pripravljajo seminarske naloge. Vse bolj pa postaja knjižnica tudi prostor dru- ženja, kjer se učenci ob knjigah pogovarjajo o temah, ki jih zanimajo. V knjižnici so shran- jene tudi družabne igre, ki jih učenci igrajo v prostem času. Tako je šolska knjižnica postala prostor, v katerem ni več mrtve tišine, temveč je celo zaželen ustvarjalni pogovor. Kot knjižničarka neprenehoma razmišljam o tem, kako knjižno gradivo in organizacijo šolske knjižnice približati učencem. Tako sem spoznala, da je šolska knjižnica prostor, ki po- nuja mnoge možnosti za inovativne pristope k spoznavanju knjižnega in knjižničnega gradiva na zabaven način ob sočasnem utrjevanju sno- vi pri posameznih učnih predmetih. Zelo blizu mi je učenje skozi igro, zato takšen način uporabim večkrat. OTROKOVA IGRA – NAČIN UČENJA V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je igra označena kot otroška dejavnost, navad- no skupinska, za razvedrilo in zabavo. Igra predstavlja razgibano dejavnost, ki jo je včasih težko definirati, pa vendar lahko otroško igro razvrstimo v skupine. Različni psihologi in pedagogi igro definirajo različno. Sara Smilansky (1968, v: Marjanovič Umek in Kavčič, 2006) otroško igro razvrsti v štiri skupine, ki predstavljajo različne razvojne ravni igre: • funkcijska igra, kjer gre za ponavljajoče se gibe, kot so npr. skakanje, nalaganje, podira- nje, rokovanje s predmeti ipd.; • konstrukcijska igra, kjer otrok uporablja predmete, kot so kocke in različni materi- ali, kot je plastelin, da z njimi nekaj naredi, sestavi; • dramska igra, pri kateri se otrok postavlja v različne vloge; • igre s pravili, kjer je najpomembnejše, da otrok sprejme pravila in jih pri sami igri tudi upošteva. Igra oz. načini igranja se v času razvoja otroka spreminjajo. Singer (1994, v: Marjanovič Umek in Kavčič, 2006) predstavlja tri ravni igre: V obdobju od rojstva do drugega leta gre pred- vsem za imitacijo (refleksi, ponavljanje zvokov in gibov ter senzorna, ritualna igra in enostav- no pretvarjanje). Na drugi ravni se otrok v starostnem obdobju do petega leta predvsem posveti simbolni igri, kot je npr. pretvarjanje. Tretja raven igre pa začne prevladati po sed- mem letu in vključuje predvsem igro s pravili oz. navodili, kjer so v ospredju tekmovalnost in pravila. Učenci v šoli največkrat sledijo igri s pravili, ki jih morajo upoštevati, in tudi soba pobega, ki jo bom predstavila, je igra, pri kateri sledijo določenim pravilom, da pridejo do želenega rezultata. IGRA SOBA POBEGA Soba pobega (angl. Escape room) je igra, v ka- teri se mora skupina ljudi rešiti iz zaprte sobe s pomočjo ugank, namigov in drugih pripomoč- kov. Navadno je čas za »pobeg« omejen. Soba pobega je odlična aktivnost, pri kateri je pomembno sodelovanje in povezovanje vseh udeležencev, vsi pa morajo uporabiti svoje sposobnosti logičnega sklepanja. Sobe pobega obstajajo že nekaj let, v zadnjem času pa so vse bolj zanimive tudi za uporabo v šolskem prostoru, kjer lahko na zabaven način ponovimo ali utrdimo znanje. Pri pripravi sobe pobega najprej razmislimo, kaj želimo z njo doseči oz. katerim ciljem sledimo. Glede na cilje izberemo tematiko in vsebino, šele nato se lotimo priprave samih nalog. Naloge so lahko različne. Najbolje je, če so naloge povezane z isto temo. Tema je lahko vsebina leposlovne knjige, ki so jo prebrali, lahko je del biologije ali zgodovine oz. poljub- nega predmeta. Soba pobega je odlična aktivnost, pri kateri je pomembno sodelovanje in povezovanje vseh udeležencev, vsi pa morajo uporabiti svoje sposobnosti logičnega sk lepanja. 21 Šolska knjižnica, Ljubljana, 31 (2022), 3, 19-24 Slika 1: Poišči prave besede Slika 3: Zberi obarvane črke Slika 4: Poišči besede Slika 5: Reši skrivno sporočilo Slika 2: Poišči odvečne črke IZVEDBA SOBE POBEGA PRI DELU V ŠOLSKI KNJIŽNICI Vsako leto imamo bralno noč, na kateri lahko sodelujejo le otroci 4. razreda, ki so prebrali točno določeno knjigo. Za ilustracijo bom navedla nekaj primerov nalog, ki sem jih upo- rabila na takih bralnih nočeh, ko smo za sobe pobega uporabili knjige Martina Widmarka (Kavarniška Skrivnost, Skrivnostna mumija itd.) in knjige Nataše Konc Lorenzutti (Enaj- stnik, Nisem smrklja itd.). Spodaj je primer takšne naloge, ko morajo učenci ugotoviti, da pobarvane črke dajo število. Naloge so lahko tudi čisto splošne in so na- menjene zabavi. Pri teh nalogah gre za to, da učenci, ko nalogo rešijo, dobijo število, ki je zapisano z besedo, in to število predstavlja število na ključavnici, ki odklepa prostor ali kako škatlo, kjer so nasled- nje naloge oz. namigi. Navodila so lahko zelo konkretna, lahko pa podamo tudi nalogo brez navodila in morajo učenci sami ugotoviti, kako jo rešiti. Odvisno tudi, za katero starost učencev gre in za kakšen tip naloge. 22 STROKA IN PRAKSA Katja Brezovnik: Knjižnična vzgoja ob igri »soba pobega« – UDK in decimalna števila Slika 6: Različne vrste ključavnic Pri tej nalogi gre za to, da te skrivno sporočilo vodi do mesta, kjer se skriva naslednji namig. Ko so naloge izbrane, je treba postaviti kon- cept celotne sobe pobega. Učence se v prostor »zaklene« s posebno klju- čavnico, ti pa morajo najti rešitev za odklenitev ključavnice, da se lahko »rešijo« iz prostora. Sama soba pobega lahko poteka na različne načine: 1. Naloge so razrezane na manjše delčke in ti delčki so skriti po prostoru. Učenci morajo delčke poiskati, sestaviti naloge in jih rešiti. 2. Na začetku damo namig ali uganko na vi- dno mesto in ta nas popelje do naslednjega namiga in tako naprej vse do rešitve oz. do kode. 3. Soba pobega lahko poteka mešano: nekaj iskanja nalog, nekaj namigov, ki nas popelje- jo naprej. Za izvedbo same sobe pobega potrebujemo tudi najrazličnejše pripomočke. Ključavnice najrazličnejših oblik, lahko so to številske, lahko pa za odklepanje potrebujemo tudi pravilno zaporedje črk. Uporabimo lahko tudi balone, v katere skrije- mo namige. Učenci jih morajo počiti, da dobijo navodilo za nadaljnje delo. POVEZAVA MATEMATIKE IN KNJŽNIČNE VZGOJE IDEJA SOBE POBEGA Soba pobega, s katero bi povezali znanje o postavitvi knjižnega gradiva v knjižnici z mate- matiko, je nastajala kar nekaj časa, saj so pove- zave med matematiko in knjižnično vzgojo na prvi pogled zelo rahle. Šele po podrobnejšem analiziranju obeh predmetov sem ugotovila, da sta predmeta še kako lahko povezana. Z učiteljico, ki uči matematiko v 6. razredu, sva določili, kaj je matematični cilj sobe pobega. V najinem primeru je bila to ponovitev sešteva- nja in odštevanja decimalnih števil do 1000 ter ustrezno zaokroževanje le-teh. Osnovni cilj, ki sem ga želela uresničiti, pa je povezan s šolsko knjižnico in razvrstitvami strokovnih knjig v njej. Želela sem, da bi v sobi pobega uporabili tudi znanje o UDK-postavitvi strokovnih knjig v šolski knjižnici, ki ga učenci začnejo spoznava- ti že v 5. razredu. Podrobneje se z UDK razvrstitvijo učenci se- znanijo v 6. razredu, ko pri uvodni uri spozna- jo univerzalni klasifikacijski sistem (UDK) v knjižnici, se seznanijo z gradivom, ki je razvr- ščeno po tem sistemu, iščejo gradivo, se učijo s pomočjo UDK-vrstilca locirati gradivo ter kje v knjigi ga najdejo. Vse to so operativni cilji knjižničnih informacijskih znanj za 6. razred (Sušec, Žumer, 2005). Vsebina sobe pobega so bila decimalna števila in UDK-razvrstitev. Tako kot decimalka podrobneje določi vred- nost števila, tudi UDK za vsako piko zoži po- jem vsebine knjige. Ko je bila vsebina določena, je sledila priprava nalog. Naloge morajo biti zanimive, nevsakda- nje, da učence pritegnejo k reševanju. Naloge bom podrobneje predstavila pri opisu poteka sobe pobega. Slika 7: Baloni za navodila Podrobneje se z UDK razvrstitvijo učenci seznanijo v 6. razredu, ko pri uvodni uri spoznajo univerzalni klasifikacijski sistem (UDK) v knjižnici, se seznanijo z gradivom, ki je razvrščeno po tem sistemu, iščejo gradivo, se učijo s pomočjo UDK- vrstilca locirati gradivo ter kje v knjigi ga najdejo. 23 Šolska knjižnica, Ljubljana, 31 (2022), 3, 19-24 Slika 9: Prva naloga Slika 10: Druga naloga Slika 8: Primer naloge na zaklenjeni škatli IZVEDBA SOBE POBEGA UDK IN DECIMALNA ŠTEVILA Ko so učenci prišli v šolsko knjižnico, smo najprej ponovili pravila obnašanja v šolski knjižnici in se pogovorili o igri soba pobega ter o ciljih naše igre: to je ponovitev UDK-razvr- stitve knjig in značilnost decimalnih števil. Na tleh so učenci hitro opazili barvne balo- ne, v katerih so se skrivale črke in števila. Na balonih je bilo napisano POČI ME! Balonov je bilo toliko, kot je bilo učencev, da je vsak lahko počil svoj balon. Učenci so oblikovali skupine na podlagi vsebine v balonu. V balonih so bile namreč črke in številke raz- ličnih barv. Ko so premetali črke in števila iste barve, so dobili UDK-razvrstitev, npr. 159.9 PSIHOLOGIJA. Ko so dobili vse 4 rešitve, smo skupaj ugotovili, da jih naslednji namig čaka na policah s temi označbami. Ob tem sem jih opozorila, da pika v UDK-razvrstitvi ne Učenci so nato v 4 skupinah reševali naloge, ki so jih našli v škatlah. pomeni isto kot vejica v decimalnem številu. Pri reševanju nalog uporabijo prvih 5–6 šte- vil, pika pa se spremeni v vejico in za naše naloge postane decimalna vejica. Na policah s strokovnimi knjigami so se za knjigami skrivale 4 škatlice, ki so bile zaklenje- ne na različne načine. Da so odprli škatle, so morali rešiti naloge na njih. 24 STROKA IN PRAKSA Katja Brezovnik: Knjižnična vzgoja ob igri »soba pobega« – UDK in decimalna števila Sliki 12 in 13: Učenci pri reševanju nalog Če je skupina pravilno rešila vse naloge, je dobila eno črko, ki je bila del gesla iz 4 črk za odklenitev sobe. Ko so torej vse štiri skupine rešile svoje naloge, so dobile geslo in tako lahko odklenile knjižni- co. Pri tem je pomembno timsko delo med učenci posameznih skupin in celotnega oddelka. SKLEP Soba pobega je odlična dejavnost, pri kateri presekamo vsakodnevno rutino reševanja nalog pri pouku oz. jo nadgradimo, da je učencem bolj zanimiva. Učenci niti ne opazijo, da utrjujejo že pridobljeno znanje, saj jih sama igra kar vleče od naloge do naloge. Seveda pa je treba zelo domisliti vse naloge, zato je priprava dolgotrajna, včasih moraš kako napako odpraviti kar med samo izvedbo. Zelo pomembno je tudi sodelovanje s predmetnim učiteljem, saj se morajo knjižni oz. knjižnični cilji natančno prekrivati s cilji predmeta. Viri Bregant, T. (2011). Igra – zgolj nenujna dejavnost ali kaj drugega?. Proteus. 74 (3), 117–121. Makše, T. (2019). Zabavna matematika v „sobi pobega“: magistrsko delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Marjanovič Umek, L., Kavčič, T. (2006). Otroška igra. V: L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Psihologija otroške igre: Od rojstva do vsto- pa v šolo (str. 41–59). Ljubljana: Znanstvenorazi- skovalni inštitut Filozofske fakultete. Soba pobega. Wikipedija prosta enciklopedija (zadnja sprememba 26. 7. 2021). Pridobljeno 15. 2. 2022 s spletne strani: https://sl.wikipedia.org/ wiki/Soba_pobega. Sušec, Z., Žumer, F. (2005). Knjižnična informacij- ska znanja: program osnovnošolskega izobraže- vanja. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. KATJA BREZOVNIK, univ. dipl. um. zgod., zaposlena na Osnovni šoli Vransko – Tabor Naslov: Osnovna šola Vransko – Tabor, Vransko 23, 3305 Vransko E-naslov: katja.brezovnik@guest.arnes.si