POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Leto III	Štev. 24
Celoletna naročnina ....... 280	Lir
Polletna „	  140	„
Posamezna številka........... 6	„
Za Jugoslavijo .............. 2	Din
GORICA, sobota 14. junija 1947
Ne morejo se iznebiti
črnih srajc
Saj smo jih večkrat preizkusili. Najprvo, ko se čutijo šibki, in negotovi se nam bližajo z nasmehom, ki nosi pečat hinavstva, dobrikajo se in so polni obljub. Ko se čutijo močni in na solidnih nogah pa planejo na nas ter bi nas hoteli kar pogoltniti. Kdo so to? Mislimo, da ni potrebno staviti uganke našim ljudem. Primorsko ljudstvo je že pred več kot petindvajsetimi leti preizkusilo italijanski režim in ves državni aparat in z njim vse zveste služabnike nacitfu-nalno šovinistične gonje proti Slovencem. To kar smo videli in na lastni koži občutili od leta 1919 dalje, to se je javljalo v isti obliki leta 1945 in je zadobilo v letošnjem letu isto barvo kakor leta 1922, ko je Mussolini napravil svoj pohod na Rim. 1Takrat kakor danes imamo opravka z istimi ljudmi, z isto družbo in tudi na vodilnih mestih 'so si še v sorodstvu. Črnih srajc sicer ni več videti saj to je tudi postranskega pomena a vse kaže, da se gotovi ljudje niso prav nič naučili od zadnje vojne, od poloma fašizma. Pozabili so na padle očete in brate, ki trohnijo po puščavah Afrike in ruskih stepah, pozabili na letalske napade in na vse gorje, ki ga je poleg prejšnjih krvavih pustolovščin prinesel s seboj 10. junij leta 1940, ko je nahujskana drhal z mlekozobimi študenti na čelu šla na ulice, ploskala dučeju ter kljcala: »Hočemo vojno!« In vojna je prišla z vsemi grozotami.
Enaka igra se ponavlja, Tudi danes. Zbirajo se in na delu so gotovi elementi, ki pozabljajo na najnovejšo zgodovino in pripravljajo pot novi vojni. Slučaj, ki se je dogodil pred štirinajstimi dnevi t v bližnjem Vidmu, ko je vlak 1300 italijanskih »partizanov« iz Trsta prišel na slavje, kjer je govoril poslanec ; Longo, nam dovolj jasno izpričuje, kdo so bili oni »partizani«, katere so vse videmske demo-; kratične stranke od leve pa do desne javno razkrinkale. Od 1300 lažipartizanov jih je bilo največ dvesto, ki za-’ služijo to ime. Vsi drugi so bili pretepači, šovinisti in »ljudje, ki še niso slekli črnih srajc«. Izrabili so visoko rodoljubno slavje, da bi dali mestu Vidmu lekcijo. In to so tudi napravili. Saj so kot pri nas lovili in pretepali ter streljali na posamezne furlanske tovariše garibaldince in jrodoljube ter Hako ostali zvesti nekdanjim »squadre d’azione«.
Ne mislimo še posebej o-Pozarjati naše slovenske in i-talijanske delovne množice, ki so stopile prekaljene iz narodno osvobodilne borbe, na ta pojav. Potrebno pa se nam zdi, da naslovimo to o-hozorilo na italijansko demokratično javnost in časopisje, ki se sicer oponaša, da je demokratično .usmerjeno, v repici pa ne migne niti z me-Hncem, da bi nastopilo proti ,ern širokoustnežem in nasilni-,.0rn- Naj ne pozabijo, da se Je kes fašistov in skvadristov
Ljudski odposlanci obeh con na zasedanju prve skupščine goriškega okraja
8. junija se je v Ajdovščini sestala skupščina ljudskih odposlancev novjega goričkega okraja. Prišli so zastopniki o-beh con.
V	imenu IOOF za Slovenijo je udeležence pozdravil bivši, predsednik PNOO-ja tov. France Bevk.
Sledilo je obširno gospo-darsko-politično poročilo in nato živahna obravnava.
V	diskusiji so ljudski odposlanci iz cone A govorili o težavah, ki jih je povzročila
krivična francoska črta. Pri tem trpi/ načrtno gospodarstvo, kajti gospodarska celota Goriške je presekana na dvoje.
Skupščina je še razpravljala o predlogu, da je treba delovne sile* smotrno razporediti — poslati jih je treba tudi na večja dela v Slovenk jo.
Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje Lijaka na šem-paskem polju.
Tudi kmečko gospodarstvo
bo moralo pričeti z načrtnim delom. Le na ta način se bo lahko dvignila proizvodnja v splošno korist in blagostanje prebivalstva (goriškega okra-* ja. Po daljši obravnavi so bili sprejeti sklepi o potrebi popisa žitnih površin ter o odločbi za odkup in kontroliranje presežkov.
Nadalje je iz sklepov razvidno, da se bodo v okraju ustanovila okrajna podjetja in sicer avtopodjetje, gradbeno podjetje »Zidgrad« - Go-
Zaključek „Tedna matere ia otroka" na Goriškem
Pionirske slavnosti v Ajdovščini
»Teden matere in otroka«, ki je trajal od 1. do 8. junija, so slovesno zaključili po vsem Goriškem. V Ajdovščini so na zaključni dan priredili pionirsko parado z nastopi. Na ajdovskem letališču se je zbralo 65 pionirskih odredov goriškega okraja, od teh je bilo 5 iz cone A. Že v zgodnjih jutranjih urah je trg o-živelo okrog 2000 pionirčkov in pionirk. Diven je bil pogled na to najmlajšo skupino mladine, ki je s svojim veselim žtvžajvom preplavila ulice in trge.
Zbor pionirjev je bil na letališču in od tu se je razvil
mogočen mimohod. Na čelu sprevoda so jahali konjeniki, katerim so sledili zastavonoše in mali kolesarji. Okusno izgotovljeni. transparenti so nam govorili o uspehih, ki so jih dosegli na raznih poljih učenja in dela. Vsaka skupina je bila opremljena z rokodelskim orodjem, kakor kosami, grabljami, rovnicami, lopatami, kladivi in športnim orodjem. Zopet drugi so nosili znake, ki so predstavljali učbenike ter druge pisarniške in šolske predmete. Ob taktu šem-paške in nabrežinske godbe, ki so svirale vesele koračnice, so naši najmlajši strumno
Svetogorsko sliko
Matere božje so „neznanci11 ukradli iz goriške stolnice
Bili smo ravno v tisku, ko smo zvedeli, da so v noči med petkom in soboto preteklega tedna ukradli svetogorsko podobo, ki je bila shranjena v goriški stolnici.
V petek zvečer so še varovali sliko Matere božje slovenski verniki. V cerkvji so molili in prepevali nabožne pesmi. Okrog polnoči, ko so odšli zadnji verniki, je cerkovnik zaklenil cerkvena vrata in odšel. Zjutraj pa svete podobe ni bilo več. Ostal je le okvir in zlati kroni, ki so jih zlikovci pustili na obhajilni mizi. Po načinu ropa se lahko sodi, da niso bili to navadni tatovi, marveč da so imeli druge namene.
Zaradi 'tej tatvine je gori-ško ljudstvo ogorčeno in vznemirjeno. Pri vsem tem je zanimivo to, da je izginila skoro na podoben način kakor v J februarju iz Kostanjevice. I
Ravno preti dnem podpisa mirovne pogodbe z Italijo so jo na »nič kaj slovesen« način spravili »na varno« v stolnico.
Za podobo so bili odgovorni gospodje v goriškem kapitlju. Oni so jo prejeli v varstvo in bi jo morali nedotaknjeno izročit; slovenskemu ljudstvu. Kar smo svoj čas pisali, ko so čudodelno podobo odnesli iz Kostanjevice, to danes potrjujemo in vsi izgovori in popravki, ki bi jih še prinesel kapitelj stolnice, ne bodo mogli izpodriniti! mnenja goriškega ljudstva.
Sicer so pa reakcionarni listi, kakor »Messaggero Veneto« in »Lunedi« že povedali, kam spada svetogorska podoba, namreč v Padovo ali kam drugam in ne več na Sv. Goro, češ da so tam »titini« in s tem je ta zadeva dobila politično ozadje.
obrnil tpred dvajsetimi letti najprvo proti naprednim delovnim strankam, nato pa ni prizanesel liberalcu Amendoli in zmernim demokratom, kakor sta bila Rosselli in drugi. In ta krvava igra naj se ponavlja? j	J ,
Mi nismo pozabili zgodovine. Nismo pozabili grozote vojne in nismo pozabili fašizma, 'največjega j krvnika človeštva. Zato ne bodo slovenske demokratične delovne množice in z njimi vsi pošteni italijanski antifašisti dopu-
stili, da bi se ponovilo leto 1924 in niti ne leto 1940. Na braniku krvavo ‘izvojevanih pridobitev Osvobodilne fronte in zmage nad nacifašiz-mom je bilo primorsko ljudstvo med prvimi, ki je pokazalo na to naraščajočo nevarnost. Takšno bo ostalo še v naprej ter bo v družbi z mogočnimi delavskimi strankami Italije pomagalo odbiti vsak napad, ki bi prišel od strani odkritih ali prikritih e-lementov, ki »se še ne morejo ločiti od črnih srajc«.
korakak mimo občinstva, ki jih je brno pozdravljalo. Na Titovem trgu so zbrane pionirje nagovorili zastopniki mladinske organizacije, ljudske oblasti in vojske. Dopoldanski del manifestacije se je zaključil z nastopom pevskih zborov in godbe.
Popoldne so' posamezni o-dredi nastopili v letnem gledališču z zbornimi recitacijami, živimi slikamil,, pevskimi točkami in baletfj Istočasno so druge skupine nastopile na trgu š pesmijo in tradicionalnim prikazom zelenega Jurija na konju. Nabrežinska godba pa je priredila koncert. Po nastopih so se udeležniki razkropili Nekateri so si ogledali vzgojni ruski rfilm, drugi ,so odšli v osnovno šolo, kjer je bila otvorjena pionirska predstava in lutkovno gledališče. Na razstavi je sodelovalo 25 osnovnih šol okraja. Razstava je bila pestra in okusno prirejena. Razstavljane so bile najboljše šolske naloge, ročna dela dečkov in deklic, kakor tudi najnovejši modeli modelarskega krožka iz Ajdovščine.
Prvi pionirski zbor v Ajdovščini ob zaključku »Tedna ^natere in otroka« je bil novost zase. Iniciativnost, kakor tudi izvedba vsega programa je zapustila pri vseh najboljši vtis. Z veseljem smo zrli to množico mladega rodu, ki je od svoje strani toliko prispevala k uspešni kampanji za socialno pomoč materam in otrokom.
Na vipavski! Ilei: Prvaćina
Izmed nešteto krajev, ki SO' se posebno dobro izkazali v »Tednu matere in otroka«, naj omenimo' v prvi vrsti Prvači-no. Teden so zaključili naši pionirji z lepo kulturno prireditvijo. Pred nastopom pionirjev je spregovoril tov. u-čitelj, ki je v svojem govoru orisal vzgojne metode mladine v novi Jugoslaviji ter ostalih demokratičnih državah. Nato so nastopili naši naj-mlajši s posrečenim sporedom, ki je zadovoljil vse navzoče.
Ob tej priliki so se pobirali prostovoljni prispevki, ki so dosegli lepo vsoto 3697 lir. V celem tednu, ki je bil posvečen materi in 1 otroku, se je nabralo v vasi 13.000 lir v fond za socialno pomoč materi in otroku.
rica ter tiskarna Jožeta Srebrniča. Med okrajna podjetja spada tudi »Pivo - Gorica«. Poleg tega se ustanavljata podjetje za predelavo mesa in podjetje za predelavo mleka. Predviden je tudi okrajni »Fotoatelje«.
Letošnji proračun je okrajna skuščina sprejela soglasno.
Ob zaključku zasedanja so goriški odposlanci naslovili pozdravno pismo in resoluci-joj vladi Ljudske republike Slovenije.
Plodno in bogato je bilo prvo zasedanje ski^pšcjne ljudskih odposlancev goriškega okraja. Uve r j eni! smo, da bodo delegati izvršili svoje poslanstvo med ljudstvom tudi s tem, da bodo vnesli program dela, ki je o njem razpravljala ljudska skupščina, v svoje kraje in pomagali ljudstvu pri izvedbi velikih nalog.
IVAN REGENT
IMENOVAN ZA MINISTRA KOMUNALNIH ZADEV V VLADI LRS
Primorske Slovence je prijetno razveselila novica, da je bil znani protifašistični borec in publicist Ivan Regent imenovan za ministra za komunalne zadeve v vladi LRS.
Rodil se je 1884. leta na Kontovelju pri Trstu kot sin pristaniškega delavca. Zaradi težkih gmotnih razmer si je že s 13 leti moral začeti sam služiti kruh, ponoči pa je marljivo študiral. Kot 18-letni delavec je poistal član Jugoslovanske socialdemokratske stranke in se začel v njej aktivno udejstvovati. Leta 1905 je v Trstu ustanovil »Ljudski oder« slovensko ljudsko univerzo*, ki so jo' pozneje uničili fašisti. Leta 1908 je ustanovil »Delavski list« glasilo primorskih socialistov, 1919. leta pa socialistični list »Delo«, ki je 1. 1921 postal glasilo KPI. Leta 1914 je bil izvoljen za predsednika JSDS. V tem času je bil sodelovec in oseb-(Nadaljevanje na 2. strani)
Delavnosf
novoizvoljenega odbora OF
za Tolminsko
Okrajni odbor OF za Tolminsko se je po izvolitvi sestal v preteklem tednu na prvo sejo.
Zastopniki delovnih Tolmincev so razpravljali o gospodarskem položaju okraja, o dvomesečnem tekmovanju in o obveznostih ob vstopu v petletko.
V prvi vrsti so prisotni na seji posvetili vso pozornost kmetijstvu. Na tem polju so ugotovili (znaten napredek. Nato je bilo na dnevnem redu planšarstvo ter zboljšanje planinskih travnikov in pašnikov. Pri tem so odborniki sprejeli sklep, po katerem bodo Tolminci obnovili in zgradili nove planinske staje, vodne naprave in napajališča ter popravili živinske poti. Potem ko bo v okraju odgojene še več plemenske živine in hlevi higiensko urejeni, bodo ustanovili živinorejske zadruge, ki bodo oddajale mlečne izdelke »Mlekoprometu« v odkup.
Važni sklepi so bili sprejeti za dvig življenjske ravni prebivalcev tolminskega okraja.
Kulturno-prosvetno delo se bo — kot predvidevajo —-dvignilo v dvomesečnem tekmovanju in množični izleti se bodo vršili na področju telesne vzgoje in turizma. Zato bo treba popraviti kažipote ter narediti turistična prenočišča.
Okraj bo zaključil program in obveze dvomesečnega tekmovanja z veliko parado dela in razstavo.
Tolminska OF je torej napovedala tekmovanje. Tekmovale pa bodo tudi vse množične organizacije in ustanove — vsaka v svojem delokrogu. Okraj bo tekmoval od 15. junija do 15. avgusta.
Žene bodo tekmovale po teh točkah: 1) zbirale bodo delavce in delavke po strokah,
same pa bodo opravljale domača dela; 2) borile se bodo za čim večji pridelek na polju, zato bodo skrbno obdelovale polje in si medsebojno pomagale; 3) sodci)ovale1 bodo pri odkupu pridelkov (volne, zelenjave itd.); 4) vsestransko bodo ^pomagale pri sestavljanju delovnih brigad in skrbele za njihovo opremo; 5) ker so tolminski kraji bogati na zdravilnih zeliščih, jih bodo nabirale za kemično industrijo; 6) za prehrano bodo nabirale užitne gobe; 7) v dvomesečnem tekmovanju bodo ustanovile bralne krožke, širile tisk in krepile svojo organizacijo; .8) vaške organizacije AFŽ bodo tekmovale med seboj in skrbele za sirote v domu »Simona Kosa« in o-skrbele otroke, ki bodo šli v počitniške kolonije.
Enotni sindikati Trsta
in Julijske krajine so bili sprejeli v Svetovno sindikalno zvezo
Med raznimi važnimi predlogi in sklepi, ki jih je sprejel Izvršni odbor svetovne sindikalne federacije, je tudi vprašanje tržaških sindikatov. Izvršni odbor je sprejel enotne sindikate Trsta in Julijske krajine za rednega člana Sve-tvone sindikalne , federacije.
Izvršni odbor je izdal resolucijo glede sindikatov Trsta, v kateri je poudarjeno, da je potrebno podaljšati rok tržaškim sindikalnim delavcem, da se združijo in v kateri se pozivajo pristojne organizacije, ki se pogajajo o združit-tvi, da izpolnijo svojo nalogo še pred naslednjim zasedanjem izvršnega predsedsvta Svetovne sindikalne federacije.
Politični
i|
_____pregled
Ekspoze predsednika vlade De Gasperija na seji ital. konstituante
Pred dnevi je De Gasperi predstavil na seji konstituan' te v Rimu svojo novo vlado.
V svojem ekspoze ju je De Gasperi podal razne izjave, ki se tičejo splošnega stanja v Italiji. Takoj v začetku je podčrtal, da hoče njegova vlada služiti narodni solidarnosti ...
Nato je govoril o gospodarstvu in financah. Ob tej priliki je povedal, da je Italija primorana dobiti zunanja posojila.
Letos potrebuje Italija za 670 milijonov dolarjev surovin in živil — je pristavil predsednik — in letošnja trgovinska bilanca bo za 350 milijonov dolarjev pasivna, zato je potrebno najmanj 200 milijonov dolarjev ‘ameriškega posojila...
Ko je prešel na zunanjo politiko, je rekel, da se ta z italijanske strani ni spremenila in da se tudi v bodoče ne bo mogla spreminjati.
De Gasperi je tudi napovedal, da bo konstituanta sedaj razpravljala o ratifikaciji mirovne pogodbe. Potem je omenil, da stoji Italija pred vprašanjem pripustitve k Organizaciji Združenih narodov.
Samo desnica skupno z demokristjani je aplavdirala govor predsednika vlade. Socialisti in komunisti so ga prekinjali in na koncu so ga sprejeli z molkom.
» * *
Na vsak način ni prinesel De Gasperi nobenega novega elementa in zato se levičarsko časopisje vprašuje, čemu je povzročil krizo, saj po lastnih izjavah zastopa še vedno program prejšnje vlade...
Tudi francoski predsednik Ramadier je imel v parlamentu svoj govor
Notranji položaj Francije ni še razčiščen.
Poleg stavke železničarjev se razširjajo tudi stavke pri podjetjih za plin in razsvetljavo.
Že pred tem je Ramadier povedal na seji narodne zbornice, da potrebuje vlada, ako hoče ugoditi zaht^Vam železničarjev, 30 milijard frankov ... (že kot jamstvo za njihove zahteve so po zadnjih vesteh železničarji zahtevali, da odredi vlada globalno vsoto 12 milijard frankov).
Nato je imel Ramadier še en ekspoze. Predočil je težko-če zlasti v prometu in indu-striji, ki so nastale zaradi izčrpanih zalog premoga. V nadaljnjem izlaganju je sicer pristavil, da noče govoriti o prisilnih merah, a da z druge strani — niti vlada ne bo klonila pred grožnjami stavkajočih, dasi je vselej pripravljena razpravljati o zahtevah železničarjev.
* » •
Sledili so odgovori Rama-dieru. Dupuy (komunist) je gladko povedal, da bi se bila vlada — če bi imela le količkaj dobre volje — lahko izognila vsem tem štrajkom.
Pomislite, vlada je zahtevala od udruženja železničarjev, naj pozove člane zopet na delo. A delavci so razburjeni in sličen poziv bi smatrali za izdajstvo.
Železničarji so bili in bodo vselej najboljši branilci francoske republike — je dostavil Dupuy — in zato je pričakovati da bo izkazala sedanja
vlada razumevanje za njih težnje. Nekatere metode pritiska na njih pa naj se kar opuste ...
Romunski ministrski predsednik dr. Groza na uradnem obisku v Beogradu
Pred tednom dni je prispel v Beograd s posebnim vlakom — na uraden obisk v Jugoslavijo —- predsednik ministrskega sveta Romunije dr. Petru Groza. Spremljali so ga podpredsednik ministrskega sveta in zunanji minister George Georgiu Dez, prosvetni minister Stefan Voj-tek in generalni sekretar pri predsedstvu vlade Emil Bod-naras.
Predsednika dr. Petruja Grozo ter člane romunske vlade je sprejel predsednik ministrskega sveta FLRJ maršal Josip Broz Tito s člani zvezne vlade, podpredsednika Prezidija Ljudske sku)pščine FLRJ Dmitar Vlahov in Josip Rus, podpredsednik zveznega sveta Ljudske skupščine Vladimir Simič, podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine LR Srbije dr. Siniša Stankovič, načelnik generalnega štaba generallajtnant Koča Popovič z generaliteto, predsednik Izvršnega ljudskega odbora Beograda Niko Petrovič in predstavniki romunskega kulturnega društva iz Banata.
Sprejema so se udeležili romunski veleposlanik v Beogradu Tudor Vianu s člani veleposlaništva, sovjetski veleposlanik Anatolij Josifovič Lavrentijev, češkoslovaški veleposlanik dr. Josef Korbel, poljski veleposlanik Jan Karol Wende, poslanik španske republikanske vlade Federico Minano ter predstavniki o-stalih veleposlaništev in poslaništev.
Nemci in Slovani
Po beograjskem radiu je predsednik romunske vlade poslal naslednji pozdrav jugoslovanskim narodom:
»Veselimo se, ker prihajamo v Jugoslaviji v stik z jugoslovanskimi narodi, katerih osvobodilni boj je navdušil ves svet.
Razen narodov Sovjetske zveze ni noben drug narod tako svetlo dokazal ljubezni do domovine in svobode, boreč se z nesluteno hrabrostjo in močjo, ne da bi položil svojo zastavo pred zavojevalcem. Zlasti smo srečni, ker lahko vidimo narode Jugoslavije in njihove voditelje z maršalom Titom na čelu v polnem teku dela pri obnovi njihove države, opustošene po silni vojni, kako mobilizirajo z istim junaštvom in požrtvovalnostjo vse svoje sile za obnovo države.«
Zdravica maršala Tita
Med kosilom je maršal Tito pozdravil romunske goste z naslednjim govorom:
»Gospod predsednik, gospodje ministri, dragi gostje in prijatelji!
Dovolite mi, da vas v imenu vlade in v imenu jugoslovanskih narodov najprisrčne* je pozdravim in vas ob tej priliki prepričam, da gojijo jugoslovanski narodi velike simpatije do prijateljskega romunskega naroda. Pri nas sledijo tako naša vlada kakor naši narodi z veliko pozornostjo in simpatijami naporom, ki jih delate vi in vaš narod, da bi si opomogli od vojnih opustošenj in da bi zgradili svojo državo na novih temeljih resnične ljudske demokracije. Nas zanima to zaradi tega, ker med Jugoslavijo in Romunijo ni bilo v
V teh dneh zaseda na Dunaju komisija 4 velesil, ki naj pomaga pri rešitvi vprašanja mirovne pogodbe z Avstrijo. Med glavnimi točkflmi pogajanj so teritorialne zahteve Jugoslavije na Štajerskem in Koroškem. Jugoslovanske zahteve so že splošno znane, kajti že 2. novembra 1945 je predložila jugoslovanska vlada svoje zahteve v diplomatični noti vsem zavezniškim državam. V februarju 1946 je poslala Jugoslavija Svetu 4 zunanjih ministrov točno navedene jugoslovanske teritorialne zahteve, ki slone izključno na etični osnovi.
Zakaj gre? Da bi si napravili vsaj majhno sliko o drami, ki, se že nekoliko stoletij odigrava v o-kolici Trsta, Gorice in Celovca, torej na ozemlju, ki je pred drugo svetovno vojno pripadalo Avstriji in Italiji, se moramo vrniti nazaj v zgodovino.
Smo na ozemlju, kjer se Sredozemsko morje najbolj globoko zajeda v evropski kontinent, to morje se imenuje Jadransko. V III. in IV. stoletju se je v Evropi odigravalo veliko preseljevanje na» rodov. V tem času so se Slovenci naselili v omenjeni oblasti Evrope. Izbrali so si najbolj kočljivo mesto v Evropi, ki je. bilo povrh vsega tudi najbolj nevarno. Kajti tu so bili Slovenci izpostavljeni močnemu pritisku iz severa in zapada. Od tega časa začenja narodna tragedija Slovencev. Na severu so bili prepuščeni germanizaciji in na zapadu romanizaciji.
Ze od predavnih časov so Nemci bojevali pod geslom »Drang nach Osten«. Tragični pomen tega gesla smo spoznali ne samo mi, Cehi, temveč tudi Poljaki in Rusi. Toda Nemci so imeli še drugo geslo, ki se je imenovalo »Drang nach Suden«. Kakšen cilj je pa bil za tem geslom? Zelo enostaven in istočasno za Slovence zelo usoden. Jadransko morje in zlasti njegovo pristanišče Trst, kajti od tod je vodila pot v Sredozemsko morje in dalje v Afriko, Arabijo, Perzijo in k srcu Indije.
Nemci so v tej smeri začeli s trdo akcijo germanizacije, ki je pri njihovi temeljitosti nosila vidne uspehe. Preplavili so vsa ozemlje z vedno večjim in večjim številom svojih pripadnikov. Zlasti so izbirah večja slovenska mesta, predvsem Celovec in Beljak. V Beljaku, ki je danes zelo pomembno železniško križišče, se najbolj jasno kaže tragedija Slovencev. Koncem minulega stoletja je imelo to mesto nekaj nad 1.800 prebivalcev, samih Slovencev, po tem času se je v to mesto naselilo 35.000 Nemcev. Razumljivo je, da so na ta način postala mesta na prvi pogled nemška, toda bližnja in daljna o-kolica :e bila in ostala slovenska.
Ta zeodovina za nas ni nič novega, tudi mi smo jo občutili na lastnem telesu. Kaj drugega pa se je dogajalo v čeških dežlah, kjer so mesta pod vtisom nemškega načrtnega priseljevanja dobivala hitro nemški značaj, medtem ko je vsa okolica ostala češka. Isto se je odigravalo na Moravskem in predvsem na Poljskem.
Toda Nemci so izvajali tudi socialni in kulturni pritisk na slovenska mesta. Žrtev takega pritiska je bil Celovec. Saj je to glavno mesto Slovenske Koroške še % letu 1869 imelo po nemški statistiki 2-3 prebivalstva slovenske narodnosti. Germanizacija slovenskega ozemlja Koroške je napre-
dovala s hitrim tempom zlasti na koncu XIX. in v začetku XX. sto-Itja.
Vendar ni šlo samo za Nemce Slovenci so bili terorizirani tudi na drugi strani, kjer so živeli I-talijani, večni konkurenti Nemcev. Tudi Italijani so merili na Trst in Jadran. V zavesti tega, da bi jih morda Nemci ne prehiteli so postopali pr.avt tako brezogledno, morda celo huje. Kdor zna zgodovino in kdor je preživel pritisk germanizacije, si lahko predstav! v kakšnem peklu je živelo slovensko prebivalstvo skozi stoletja.
Prišla je prva) svetovna vojna in po njej nove meje. Med tem ko so ostali Nemci v čeških deželah kot peta kolona, je bilo ozemlje okrog Jadranskega morja razde* ljeno md tri države: Jugoslavijo, Ita'ijo in Avstrijo. Poglejmo še enkrat na to mapo, Vidimo, da je Ita'ija zasedla Julijsko krajino, o kateri so se tako dolgo pogajali na različnih konferencah po drugi svetovni vojni, dalje Trst in končno Gorico. To pomeni, da je samo 3/4 S'ovenije pripadlo pod jugoslovansko streho. Po drugi svetovni vojni so se vodile dolge debate in diskusije med velesilami, ki so se odigravale v New Yorku, Parizu in Londonu in šele na pariški mirovni konferenci je prišlo do sporazuma, tako da je večji del Julijske krajine pripadel Jugoslaviji iz Trsta pa so napravili svobodno državo.
Kakšna usoda je pa doletela preostalo ozemlje slovenske Koroške? Po prvi svetovni vojni je ta dežela ostala pod avstrijsko nadvlado in je ostala tudi po končani drugi svetovni vojni. Jugoslavija upravičeno zahteva za sebe ozemlje Slovenske Koroške. To svoje stališče je jugoslovanska vlada tolmačila velesilam in zahteva od njih rešitev vprašanja. Moskovska konferenca je poverila posebno komisijo, ki zaseda na Dunaju, da bi ugotovila pravi položaj in konkretna dejstva.
Razumljivo je. da želi živeti 100.000 koroških Slovencev v skupni jugoslovanski domovini. Saj se jih je preko 2.000 udeležilo partizanskih bojev za osvoboditev Ju-rfos’avije. Danes so pa ostali v Avstriji pod angleško vojaško upravo, ki nima mnogo razumevanja za tako drobne narodnostne nuance v tem delu Avstrije. Uradi niso vzeli na znanje, da imajo -Slovenci svoj jezik in prav zadovoljno bi se jim uradovalo, če bi se govorilo samo nemško. Ne smemo oozabiti, da so nacisti pri svojem begu iz Jugoslavije ostali v glavnem na Koroškem, kjer sedaj izvršujejo. policijsko službo. Ali so torej koroški Slovenci deležni resnično mirnega in predvsem povojnega svobodnega življenja. Tuda manj objektiven opazovalec ne mor na to vprašanje pritrdilno odgovoriti. V tem delu Avstrije žive tudi politični nasprotniki in emigranti iz Jugoslavije, tu je dobilo 6.000 sudetskih Nemcev, izseljenih iz Ceškos’ovaške republike, takoj avstrijsko državljanstvo iz razloga, ker so bili v letu 1918 av-stro-ogrski državliani.
Taka je to~ei kratka in bo’estna zgodovina Slovenske Koroške, za katero se sedaj vrše pogajanja na Dunaju. V Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike ni mnogo razumevanja za to vprašanje. Vendar pa mi tu v srednji Evropi razumemo Slovence. Slutimo, kaj preživljajo in česa se boje.
»Narodni osvobozeni« — Praga
Izseljenci iz Malije Boj Lužice za svobodo
se bodo vrnili v domovino
preteklosti nijkoli kakšnih večjih spopadov ali nesoglasij. Razume se, da se z u-stvarjanjem nove Jugoslavije in ustvarjanjem preporojene Romunije ustvarjajo tudi boljši pogoji za vzpostavitev še tesnejših, še bolj prijateljskih odnošajev, ustvarjajo se pogoji za še tesnejšo politično, ekonomsko in kulturno sodelovanje. To odgovarja — kakor sem prepričan — ne samo težnjam jugoslovanskih narodov, ampak prav tako tudi romunskemu narodu. Mi pa smo — gospod predsednik in gospodje ministri — dolžni, da te težnje naših narodov uresničimo. Poglobiti in utr* diti naše odnošaje, ustvariti ekonomsko in politično sodelovanje in obenem ustvariti stabilnost ,ter omogočiti našim narodom mirni razvoj pomeni velik doprinos k utrditvi miru na svetu, zmagi miru nad vojnimi hujskači.
Romunija in Jugoslavija imata takšen gospodarski po-
ložaj, da morata ustvariti takšno sodelovanje, ki bi onemogočalo vse pojave, ki ju ovirajo v njunem razvoju. Ne bom se ukvarjal s podrobnostmi, ker to ni potrebno, toda vi veste, g. predsednik, da niti pri prvem našem srečanju takoj po vojni ni bilo takih elementov, ki bi ovirali, da se ne bi mogli danes ob tem vašem obisku, ki ga z velikim zadovoljstvom sprejemajo naši narodi, razgovarjatf. o glob-' Ijem sodelovanju. Naša dolžnost je, da ostvarimo težnje naših narodov.
Tudi ob tej priliki želim biti tolmač simpatij,, ki jih gojijo naši narodi, naša vlada, mi vsi — do prijateljskega romunskega naroda. Želim, da bi romunski narod napredoval tako kot to zasluži.
Dvignem čašo, g. predsednik, na vaše zdravje in na zdravje vaših jmiinisljrov za srečo in blagostanje prijateljskega romunskega naroda.«
V Avstraliji je okoli 10.000 naših 'izseljenem’. Večina se je naselila v tem najmlajšein kontinentu že v dobi med svetovnima vojnama. Začeli so kot rudarji, pozneje so si kupili kako farmo in tako so začeli z nekoliko boljšim življenjem. Med njimi je največ Makedoncev in Dalmatincev Do sedaj je v Avstraliji 300 oseb, ki so se prijavile za povratek.) Med njimi je (Judi mnogo Slovencev, od katerih je večina rodom iz Slovenskega Primorja. In ravno ti — naši dragi primorski bratje in sestre —• so za novo Jugoslavijo najbolj navdušeni, naj-) več žrtujejo in so se zato tudi skoro vsi prijavili za povratek. Iz tehničnih ozirov pa ni mogoče vse izseljence naenkrat prepeljati v domovino, ker je na razpolago samo en jugoslovanski parnik »Radnik ki more vzeti na krov samo 500 oseb. Ta parnik vozi zdaj izseljence iz Kanade v domovino. Pričakujemo, da bo lahko koncem tega leta odplul iz Jugoslavije v Avstralijo, odkoder bo prve mesece prihodnjega leta pripeljal prvih 500 izseljencev v novo domovino.
Ljudje, ki se bodo vračali, so po večini premožni. S seboj bodo pripeljali velik del svojih premičnin in verjetno tudi večje vsote denarja. Od njih bo Jugoslavija imela velike koristi, kajti skoraj vsi so strokovnjaki, izvežbani v najrazličnejših tovarnah pri strojih, največ pa bo prav- gotovo farmarjev, ki se razumejo na moderno sadjarstvo, ovčerejo, itd. Smotrna razdelitev teh ljudi bo znatno pripomogla k izvedbi petletnega plana. Ti ljudje se vračajo v Jugoslavijo in povečini samo iz velike domovinske ljubezni zapuščajo svoje že urejeno žrv^ ljenje v Avstraliji.
Boj lužiških Srbov za svo~ bodo je zelo otežkočen med drugim tudi zato, ker Lužiški Srbi nimajo svojega lastnega časopisja, radia, niti politične stranke ali pa podobnih propagandnih sredstev. O Veliki noči se je vršilo v Lužici več ljudskih zborovanj, v katerih je lužiško srbsko ljudstvo ponovno zahtevalo polno narodno in socialno svobodo. V občini Dolnja Hórka se je sešlo nad 300 ljudi, ki so enoglasno sklenili, da bodo z vsemi močmi podpirali memorandum lužiško srbske »Domovine«, ki je bil poslan zunanjim ministrom 4 velesil.
»Domovina« je sicer dobila po dolgih bojih lastno tiskarno in pravico tiskati knjigo, toda ni še dobila dovoljenja, da sme tiskati tednik »Nova doba«, tako da lužiški Srbi še vedno nimajo svojega časopisa.
Nemški pritisk in teror nad lužiškimi Srbi se vedno bolj priostruje. V večini občin i-majo Nemci večino in zato odklanjajo vse upravičene zahteve lužiških Srbov. Da imajo Nemci danes v večini lužiških občin večino pri glasovanju je prišlo zato, ker so lu-žiške vasi prepolne Nemcev, ki so bili izseljeni iz Češkoslovaške republike in poljske Šlezije. Dnevno prihajajo v Lužico novi Nemci, ki domačine na vsakem koraku izpodrivajo in pri tem delu jim pomagajo različni nemški uradi, vse časopisje fin propaganda v radiu, ki sploh ne priznava lužiških Srbov za narod.
Čitajte in širite
„Soški lednik!"
Imenovanje tov. M REGENTA
za ministra
(Nadaljevanje s 1. strani) ni prijatelj pisatelja Ivana Cankarja lin protifašističnega borca Ivana Srebrniča.
Po prvi svetovni vojni je tov. Regent vodil v Trstu in vsej Julijski krajini borbo proti naraščajočemu fašističnemu terorju. L. 1919 je bil izvoljen v centralni odbor i-talijanske socialistične stranke, sodeloval v boju za ustanovitev KPI, leta 1920 pa je
bil na komunistični listi izvoljen za mestnega svetnika tržaške občine. Ker so ga fašisti zaradi njegove odločne borbe proti fašizmu stalno preganjali in zapirali, se je moral leta 1927 izseliti v Ljubljano, kjer je sodeloval pri komunističnemu listu »Enotnost«. organiziral ' protifašr stično agitacijo v Julijski krajini in napisal brošuro o fašističnem terorju v Julijski krajini. Na poziv KPI je 1929. odšel v Pariz, od kjer je bil pregnan v Belgijo, leta 1930 pa je bil kot zastopnik KPI poslan v Moskva v sekretariat Rdeče pomoči.
V začetku 1933. leta je tov. Regent v Moskvi prevzel vodstvo jugoslovanskih prevodov marksistično-lendistične literature pri »Založbi literature v inozemskih jezikih«. Pisa! je članke v razne slo venske in italijanske časopise | ter preko italijanske oddaje moskovskega radia v slovenščini in italijanščini pozival slovensko in italijansko ljudstvo Juljske krajine na borbo j proti fašizmu. 1941. je prevzel vodstvo sloven. oddaje 'moskovskega radia in bil v jeseni istega leta izbran v Vseslovanski komitet, kamor je
bil ponovno izvoljen na Slovanskem kongresu lanskega leta v Beogradu. Za svoje zasluge je bil odlikovan s sovjetskim odlikovanjem »Za obrambo Moskve«.
V začetku 1945. leta je tov. Regent z II. tankovsko brigado prišel iz Sovjetske zveze v osvobojeni Beograd in v začetku marca na (slovensko osvobojeno ozemlje v Črnomelj. Od tu se je s IV. armado JA vrnil v osvobojeni Trst, kjer je kot priljubljen protifašistični 'borec pomagal pri utrjevanju bratstva med slovenskim in italijanskim ljudstvom. Izvoljen je bil v izvršni odbor Slovansko-ita-lijanske antifašistične unije in MOS za Trst ter se pod an-gloameriško okupacijo v prvih vrstah boril za resnično demokracijo in svobodo Trsta ter vse Julijske 'krajine. Izbran je bil tudi za člana IOOF.
Tovariš Ivan Regent, ki je izšel iz delavskih vrst, se je vse svoje življenje boril za demokratične pravice delavcev in vsega delovnega ljudstva. Njegova odločna borba proti fašizmu, za ljudsko demokracijo je najboljše jam-) stvo, da bo tudi na novem mestu kot minister za komunalne zadeve v vladi LRS vse svoje sile in sposobnosti posvetil koristim delovnega ljudstva.
ČITALNICA na goriškem Travniku vam nudi raznovrstno časopisje in revije — V knjižnici pa dobite veliko izbiro zanimivih domačih knjig
IZ JUGOSLAVIJE
Slavnostne proslave stoletnice
„Gorskega venca“
Po vsej Jugoslaviji so se vršile proslave ob priliki sto-letnice Njegoševega »Gorskega venca«. V ljubljanskem Narodnem gledališču je priredilo Društvo slovenskih književnikov svečano '(akademijo, katere so se udeležili zastopniki vlade LRS, številni drugi zastopniki ljudske ob' lasti ter kulturnega in javnega življenja. Enako so proslavili ta redki jubilej v Zagrebu in Beogradu. V Čmigori so proslave zadobile vsesplošen ljudski značaj in so posebno dobro uspele.
Poslopje za industrijsko šolo v Zagrebu
Kakor smo zvedeli, so zagotovljeni prvi krediti za zgraditev šolskega internata in šole, ki jih bodo gradili v
etapah. V ta namen so dobili 71.000 m2 veliko zemljišče. Šola, ki nosi ime po znanem izumitelju Nikoli Tesli, bo zgrajena do konca leta 1949. Stroški so preračunani 65.000.000 din.
na
Na Pragerskem so s prostovoljnim delom zgradili dom kulture
V nedeljo dne 1. junija se je vršila otvoritev novo zgrajenega Kulturnega kloma na Pragerskem. Zavedni Prager-čani so z lastnimi sredstvi in z lastnimi močmi postavili dom, ki je dosedaj edinstven primer v slovenjebistriškem o-kraju. Nad 20.000 prostovoljnih ur je vložilo ljudstvo v ta dom.
Po svečani otvoritvi je sledil obširen kulturni program, ki so ga izvajali Pragerčani in gostje iz drugih krajev.
Raški premogovniki dajejo
60% črnega premoga
Ležišča premoga v Istri se delijo na tri bazene: pazinski, labinski in raški. Glavni premogovniki so v Podlabinju in Raši. Raški premog je po kakovosti med najboljšimi v Jugoslaviji. Raški rudarji so se obvezali, da bodo letošnji proizvodnji načrt izpolnili do 29. novembra.
Agrarna reforma v Istri
V Pazinu je bila konferenca oblastne agrarne komisije za Istro. Na nji so razpravljali o dosedanjem delu. Zastopniki okrajnih agrarnih komisij so dali svoja poročila, V pa-zinskem okraju imajo veleposestniki, ki ne obdelujejo sami zemlje, 932.884 ha zemljišč, cerkvena posestva pa znašajo 631.481 ha. V pore-škem okraju spada pod agrarno reformo okrog 9000 ha zemlje. V Rovinju pride v poštev okrog 550 ha zemlje. Pri
(Nadaljevanje na 4. strani)
„.;i.1 ililiUn uSl,
W h mej*d~/fn
PIONIRJI V MIRNU
V
vse
za-
Izsuševanje hudournika Lijaka
Danes dela na izsuševanju Lijaka 138 mladincev in mladink. ki so po večini iz cone B in A. Dela lepo napredujejo; mladina se počuti prav
dobro in je prostovoljno zvi-1 stovoljnega dela udeležili tu-r/- —-,--J di vsi aktivisti iz okraja.
Dne 9. t. m. je prispela na
šala delovne ure. Za prihodnji teden se predvideva, da bo število moči poskočilo na 800. V nedeljo se bodo pro-
Lijak delovna četa kov in dijakinj
45 dija-ajdovske
gimnazije. Z njimi sta prišli tudi dve profesorici. Na delu nameravajo ostati dva meseca.
Pred tednom dni so pričeli s prvimi izkopi struge. Okrog 50 mladincev in mladink je v štirih dneh izkopalo 365 m5 materiala. Delovna mladi-
na, ki dopoldne dela, se popoldne uči in telovadi. Ustanovil se bo tudi mešani pevski zbor in večerna šola za slovenščino in druge predmete. Udarniki in udarnice se u-če tudi igro »Na Visokem«, s katero bodo kmalu nastopili.
Hrana je izdatna, saj pre-
jemajo po 570 gramov kruha in po 50 gramov masti dnevno. Mladina je veselo razpoložena, saj bo tudi ona od svoje strani s tem delom prispevala k iizvedbi prve petletke, obenem se pa kulturno izobražuje.
Brez vsake reklame ali kakih drugih bobnečih vabil ter kričečih plakatov je bilo Mirnu v nedeljo 8. t. m živo. Iz raznih krajev so čele že okoli 4. ure popoldne prihajati v vrstah posamezne skupine pionirjev. Vsaka skupina je imela svojo zastavo in je prepevala vesele pesmi. Nekateri bolj oddaljeni od Mirna pa so se pripeljali kar s kamionom. Po cestah je bilo pravo žvrgolenje in člo-< vek je moral biti vesel, ko je videl ta zagorela telesa in te vesele obraze. Ob 5. uri je bilo na odprtem igrišču že vse urejeno. Godba iz Mirna je igrala vesele koračnice in naše narodne pesmice tako, da so pionirji, ki so bili že itak vsi razigrani, kar poskakovali.
Za uvod so vsi pionirji zapeli »Pionirsko himno« in takoj nato je pozdravil vse navzoče mlade pionirje mlad zagorel pionir iz Mirna. Vzvišeni prostor je bil ves okrašen z mlaji, zastavami in transparenti. Nastopale so skupine za skupino iz vseh krajev mirenskega in goriškega okraja. Podajali so deklamacije, recitacije, balet, telovadne točke, pevske točke itd. Vsaka skupina se je potrudila, da bi predvajala svojo točko najbolje. Nastopali so pionirji stari od 5 pa do 14 let in vsem se je videlo, da svoj prosti čas pravilno uporabljajo.
Ne morem, da bi pohvalil to ali ono skupino, ker vse so bile dobre. Tudi gledalci, ki so bili že v naslednji točki igralci in obratno, niso šte-dili s ploskanjem. Vse se je vršilo v najlepšem redu in e-ni točki je hitro sledila naslednja. Ves program je trajal nad 2 uri, saj je bilo podanih preko 30 različnih točk. Mislil bi, da bodo na konec ti naši mladi gledalci in igralci utrujeni — pa ne. Ko je bil potem mimohod in pozdrav pionirski zastavi, si lahko o-paizil, kako so še sveži in kako čutijo, da je bil to dan, ki je bil posvečen res samo njim.
Prireditev pa je tudi pokazala, da naši voditelji pionirjev kakor tudi učiteljstvo pravilno razume pionirsko organizacijo. Le tako naprej po začrtani poti in iz naših pionirjev bomo vzgojili prave može, ki bodo vredni nasledniki onih, ki so dali svoje naj-
Po končani proslavi so se posamezne skupine vračale zadovoljno v svoje »asi.
Z. R.
KOZAM Pionirski dan
Pionirji iz Kozane so v nedeljo, dne 8. t. m. proslavili pionirski dan s petjem, deklamacijo, enodejanko »Čista vest« in rajanjem. Vsi so se potrudili, da je prireditev dobo uspela. Proslave so se u-deležili tudi pionirji iz sosednjih vasi.
BMJŠČICE
Tor. France Bevk v naši sredi
Preteklo nedeljo nas je o-biskal pisatelj France Bevk. Njegovega obiska sma se zelo razveselili. Jasno in nazorno nam je predočil naloge, ki nas čakajo pri izvajajnju velike petletke ter nam prikazal dolžnosti, ki jih imajo državljani v ljudski republiki. Njegovemu zanimivemu govoru je priso-stovalo preko 400 ljudi iz Banjščic in okolice. Cela vas je bila okusno okrašena z zelenjem in zastavami.
Od tov. Bevka smo se prav prisrčno (poslovili ter ga ob slovesu naprosili, naj nas še obišče.
TOLMIN
kamioni v Tolmin. Očividno ni to prav nič motilo robedi-ških pionirjev. Takšni so naši zgledni mali korenjaki iz najzapadnejše meje.
Preteklo nedeljo se je zbralo v Tolminu približno 800 pionirjev iz okraja ter mnogo ljudstva.
Nepozaben vtis je napravil pionirski defile, ki se je vil po tolminskih ulicah. Tu si videl pionirje-fizkulturnike v živo barvanih oblekcah, male hribolasce iz Bovca, pastirčke, domače prejce, udarni pionirski odred iz Kobarida z vsem delovnim orodjem in druge. Dobro j c uspel fizkulturni nastop pionirjev in pionirk.
V Tolminu je tudi na ogled pionirska razstava. Mnogo domačinov in okoličanov jo je obiskalo in seveda vsi otroci.
. Skupine pionirjev iz raznih krajev so nastopili v kinodvorani, kjer je bila kulturna prireditev, ki je bila zelo pestra in lepo podana.
Na »Pionirski dan v Tolminu« je prišlo 16 pionirjev iz najoddaljenejše kobariške vasi — Robedišče kar peš. Zavezniški guverner je namreč v zadnjem hipu odklonil
dražje, to je svoje življenje. I dovoljenje za prevoz otrok
na kullurno-prosvetnem polju
Čeravno ima naše kmečko prebivalstvo obilo dela na poljih in travnikih, vendar se naši možje in mladina udejstvujejo tudi |na kulturnem polju. Mladinci in starejši člani naših prosvetnih društev se zbirajo na svojih sedežih, se vadijo v dramatiki in zahajajo pridno k pevskim vajam. V tolminskem pasu cone B deluje danes 21 prosvetnih društev, ki sledijo programu, ki ga je dal kongres ljudske prosvete v Ljubljani. V letošnjem letu je bilo vprizorjenih 36 večjih dramskih del, med njimi tudi Finž-garjeve drame. Nekatere igre so bile podane posebno posrečeno in dovršeno. Na Tolminskem imamo 22 igralskih skupin, med katerimi prednjačita Tolmin in Sv. Lucija ob Soči. V coni B tolminskega okraja nastopa 9 mešanih ter 3 moški zbori. V Podmelcu pa obstoja dekliški tamburaški zbor, ki se je že večkrat z uspehom predstavil. Nadalje imamo v Tolminu orkester, v Idrskem godbo na pihala in v Volčah tamburaški zbor. Tolminska gimnazija se ponaša s pevskim zborom, ki šteje o-koli 200 mladih pevcev in ki se lahko kosa z najboljšimi v Sloveniji. V Tolminu se nahaja knjižnica sindikalne organizacije in pridno jo obiskujejo.
Ta trdna baza kulturnega življenja na Tolminskem bo na kulturno-prosvetnem delu v petletki dala še nadaljnje dobre uspehe. Saj so Tolminci znani po vsem Primorskem kot ljubitelji lepe knjige in slovenske besede. Tolminska Čitalnica je bila ena izmed prvih na Primorskem. Te žilavosti po kulturnem udejstvovanju ni mogel zatreti fašizem. Nasprotno; veselje do dramatike in petja se je še stopnjevalo in upamo, da bomo tekom leta še večkrat čitali o kulturnem poletu zavednih Tolmincev.
Ob vseh prilikah spominjajte se DIJAŠKE MATICE« ! Vse za našega dijaka f
Malaim, (pohiti
(Moja življenska pot je bila težka; nihče med vami n; spoznal takšne bede, takšnega ponižanja kakor jaz — a življenje je vendarle lepo . . .
Minilo je enajst let, odkar je prenehalo utripati srce Maksima Gorkega, genialnega ruskega pisatelja, vdanega Prijatelja delavstva, neutrudnega borca za svobodo. Pred enajstimi leti (20. junija 1936), je starodavno zidovje Kremlja sprejelo prah enega največjih ljudi naše dobe. Tistega nepozabnega dne, ko je Moskva pokopavala Gorkega, je V. M. Molotov dejal v svojem govoru na Rdečem trgu:
»Ko se danes poslavljamo od Alekseja Maksimoviča, čutimo mi njegovi tovariši, odhaja svetel drobec življenja slehernega izmed nas 2a vedno v preteklost. Milijoni ljudi doživljajo zdaj to čustvo. Tako duševno globo-in neposredno blizu je bil U0rki ljudem svoje dobe, ki Jun je toliko dal z genialno
umetniško besedo, neizmerno ljubeznijo do delavstva in borbo za svobodnega človeka, z zgledom vsega svojega nenavadnega, edinstvenega življenja.«
Kot nadaljevalec velikih tradicij ruske književnosti in kot neposredni naslednik njenih naj večjih zastopnikov je znal Gorki kakor nikdo drugi združiti svoje delo in besedo umetnika) z življenjem in borbo ljudstva. Sojeno mu je bilo, da postane ustanovitelj književnosti socialistične dobe —• književnosti, prežete z velikimi idejami ustvarjanja s patosom graditve novega družbenega in državnega reda.
Pesnik mladosti in poguma
Gorki je nastopil kot pesnik mladosti, močil in pogu-
ma. Vse njegovo delo preveva snov ljubezni do človeka. Kot navdušujoča himna v času revolucionarnega poguma in odločnosti je zadonela junaška pesem »o sokolu«, ki jo je Gorki napisal pred pol stoletja. »Pesem« je klicala k junaškim dejanjem; v nji je opevana »brezumnost hrabrih«, ki bodo kaplje njegove krvi »zasijale kakor iskre v temi življenja ter razvnele mnogo pogumnih src z brezumnim hrepenenjem po svobodi, svetlobi!« Te prve podobe Gorkega je še obdajala megla romantike. JKlicale so na boj, toda niso še kazale * njegove jasne poti. V romanu »Mati« je Gorki ustvaril nenavadne podobe boljše-vikov. Pokazal je, da morejo samo ti ljudje, hrabri, nespravljivi,, skrajno vdani v svoji dolžnosti, vedno tesno
povezani z množico, privesti ljudstvo do zmage.
Gorki je sanjal o osvoboditvi človekal-ustvarjalca in graditelja. Že v mladosti je sovražil zatiranje, sužnost, brezpravnosti in posvetil vse sile borbi proti mračnim silam zla. Učil je sovraštva do grabežljivcev. lenuhov in za-jedalcev in se čutil srečnega, ko so ga pori dolgega tavanja privedle do prave resnice. Povezoval so je vedno z revolucionarnim delavskim gibanjem, srečal Lenina in pod njegovo zastavo končal svojo čudovito življensko pot.
Ljubezen do ljudstva
Njegova dela so prežeta z veliko ljubeznijo do ruskega naroda. Resnični junaki u-metniških del Gorkega so ljudje, ki so izšli iz ljudstva. V njegovih delih je ruska književnost prvič opozorila na snov iz delavskega gibanja in ta snov je obogatila književnost, jo dvignila na novo stopnjo razvoja, odprla
novo stran njene zgodovine. Molotov je dejal, da je »vpliv umetniške besede Gorkega na usodo naše revolucije ne-posrednejši in močnejši od vpliva katerega koli drugega našega pisatelja. Prav zato je tudi Gorki pravi oče proletarske socialistične književnosti v naši deželi v in v očeh delavstva vsega sveta.«
Ljudje dela so vedno navduševali velikega pisatelja. Vse svoje življenje je videl prave junake samo v ljudeh, ki ljubijo in znajo delati. Bolj-ševiki stremijo po tem z u-spehom, ki je očiten vsem poštenim ljudem, nezaslepljenim s sovraštvom — z energijo, ki preseneča.
Proti fašizmu
Ko so fašisti prišli na oblast v Nemčiji, se je Gorki zavedel nevarnosti, ki je začela groziti ruski deželi, in vsem narodom. Po vsem svetu je odmeval njegov močan glas, ki je klical na neusmiljen boj proti fašizmu. Kot
resnični prijatelj človeštva je Gorki ognjevito nastopal proti imperialistični vojni, nasilju in reakciji. V borbi proti fašizmu je Gorki združil o* krog sebe najnaprednejšo evropsko inteligenco. Prerok-pisatelj je neutrudno opominjal svet, da se sovražnik ne bo prostovoljno odpovedal hotenju, da preplavi svet s krvjo nedolžnih narodov. Že leta 1929 je Gorki pisal, da bo šel v Rdečo armado kot navaden vojak, ko bo izbruhnila vojna proti socialistični državi. Dejal je: »Šel bom, ker je velika, pravična stvar delavskega razreda Sovjetske zvezd tudi moje zakonito delo, moja dolžnost.«
Gorkega ni bilo več, ko je sovjetsko ljudstva stopilo v borbo proti nemškim zavojevalcem, ki so verolomno napadli Sovjtesko zvezo. Podli agenti fašizma so ga zločinsko ubili. Toda dela Gorkega so nesmrtna. Njegova podoba živi v srcu delovnih ljudi vsega civiliziranega sveta.
Večna slava hrabremu borcu
Za četrto obletnico smrti go-riškega junaka Ivana Kosovela se je sestal iniciativni odbor za prekop in prenos zemskih ostankov pokojnega tovariša, kateremu bodo odkrili v rodni vasi Selo na Vipavskem spominsko ploščo.
Menda ni med nami Primorca, ki bi ne poznal odličnega borca za svobodo. Že od mladih nog je zasovražil naše tlačitelje in fašiste ter jim je napovedal borbo Ido zadnjega. Bil je dober organizator že v predvojni dobi. Zato pa je i-mel tudi obilo opravka z c-rožniki in kvesturini. Zbežal je s ponarejenim dovoljenjem iz italijanske armade ter stopil na čelo terencev. Vse o-koliške vasi je večkrat tedensko prehodil, zbiral borce, pisal in organiziral. Na večer 7. marca 1943 leta je delal v svoji sobi. Pred seboj je imel važne spise, ■'imenike. Zapazil je, da je sovražnik obkolil vas in da ga iščejo. Zaklenil je sobo ter zažgal vse spise. Fašisti so začeli razbijati po vratih in so ga vabili naj pride ven. Toda pokojni Ivan je vedel kaj ga čaka. Odvrnil jim je: »Veliko ste si prizadevali, da me vjamete živega. Ni mi mar, če padem. Saj sem vedno deloval za ideal, za katerega mi ni žal žrtvovati življenje. Vi boste sami poginili in ne boste vedeli za1 kaj. To-dai samo jmirtvega me (boste lahko dobili, živega nikdar!!« Ko je to izrekel, je zagrabil dve bombi ter jih vrgel skozi okno med fašistično drhal. Nato je prijel za samokres in si z zadnjo svinčenko končal življenje.
Tako je končal svoje mlado življenje veliki borec za svobodo Ivan Kosovel.
Njegova mati, ki je pokojnega Ivana srčno ljubila, ga je nekoč vprašala: »Ivan, pa
če boš nekdaj padel?« Odgovoril ji je:	»Ljuba mama,
zemlja, ki bo- pila mojo kri, bo rodila stoteren sad.« Poslovila se je mati junaka z zavestjo vseh velikih mater našega naroda, ko vidijo in občutijo nenadomestljivo izgubo, a so ponosne na žrtev, ki so jo doprinesli sinovi Inaše osvobodilne borbe, kajti uverjene so, da njih žrtev ni bila zaman in da so se uresničile preroške besede njih sinov.
ČEBELARJEM
SLOVENSKEGA PRIMORJA
Iniciativni odbor sklicuje vse čebelarje Slov. Primorja na masovni sestanek, ki se bo vršil 15. junija t. 1. v Ajdovščini ob 10. uri pri tov. Bratini.
Sestanka se bo udeležil tudi član čebelarske zadruge iz Ljubljane tov. Žnideršič. Ker je zadeva zelo važna, je v interesu vseh, da pride na sestanek čim več čebelarjev s Tolminskega, Krasa, Notranjske, iz Istre in Gorice.
Iniciativni odbor,
Ajdovščina
Proces proti ustaškim izdajalcem zaključen
bil
Letalski teden
V Ajdovščini
Športno letalsko društvo v Ajdovščini priredi od 15. do 22. t. m. letalski teden. V nedeljo, 15. t. m. bo otvoritev tedna s kolesarsko dirko na progi Ajdovščina —Ajševica. Med tednom bo v Ajdovščini razstava. Letalski teden pa sc bo zaključil v nedeljo, 22. t. m., s predavanjem o letalstvu in predvajanjem doku-' mentarnega filma.
desetdnevni razpravi je razglasitvijo sodbe zaključen proces proti vojnàta zločincem in ustaškim izdajalcem z »vojskovodjem« Slavkom Kvaternikom na čelu.
Predsednik vrhovnega sodišča Ljudske republike Hrvatske je po desetdnevni javni razpravi razsodil, da so obtoženci krivi v smislu obtožbe.
Obtoženi: Kvaternik Slavko, Košak dr. Vladimir, Alaj-bego-vič dr. Mehmed, Kuleno-vič dr. Osman, Navratil Miroslav in Perčevič Ivan na smrt z ustrelitvijo, izgubo političnih in državljanskih pravic ter na zaplembo celotnega premoženja; obtoženi Ka-sche Siegfried pa na smrt na vešalih ter zaplembo celotnega premoženja.
Hkrati je to obsodba glavnega krivca vse nesreče hr-
vatskega in jugoslovanskih na-dov, veleizdajalca dr. Mačka, ki se je že davno poprej povezal s Paveličem iln se vdi-njal fašističnim imperialistom ter skupno z njimi pripravljal napad na svobodo in neodvisnost jugoslovanskih narodov.
ALI VESTE
da je v Gorici urad, ki daje prosilcem obrazce in tiskovine na katerih beremo': »Ente nazionale fascista di previdenza«.
Nič ne bi rekli, če bi podobne tiskovine uporabljali prve mesece po končani vojni. No — mislili bi si —urad ima polno zalogo teh vzorcev in bi jih rad razpečal. A sedaj po dveh letih, odkar so demokratične sile sveta uničile nacifaš'izem, je širjenje takšnih obrazcev prava provokacija! Ne samo to; urad tudi ne pozna dvojezičnosti. Zavezniška vojaška uprava, ki je slovesno obljubila, da bo skrbela za enakopravnost, je ravnotako kriva, kakor ustanova, ki misli, da je še ved" no Mussolini na vladi.
IZ JUGOSLAVIJE
(Nadaljevanje s 3. strani)
podeljevanju zemlje bodo u-poštevali razen revnih družin predvsem gospodarske šole in kmetijske delovne zadruge.
Nove tovarne za predelavo sadja
Pet tovarn za predelavo sadja bodo zgradili med petletko v Bosni in Hercegovini. Te tovarne so že začeli zidati, tako da bodo najbrž štiri tovarne začele obratovati že letos. Vsi obrati bodo moderno opremljeni. Predelali bodo tudi jagode in ne le sadje ,ter izdelovali sadne sokove, sirupe, konserve itd.
Papirnica v Radečah se bliža predvojni višini produkcije
Čeprav je v papirnici zaposlenih samo 200 delavcev in ne 250 kakor pred vojno, O" bratuje papirnica s predvojno
kapaciteto. Leta 1943 je bilo tri četrt tovarniških naprav požganih in /uničenih. Sedaj so delavci obnovili porušeno tovarno in jo bodo v naslednjih petih letih še razširili. Delo v tovarni je bilo urejeno po akordnem sistemu, zdaj pa se postopoma uvajajo norme in že 50% delavstva dela po normah.
Pogozditev zemljišč v Bosni
V Bosni in Hercegovini bodo pogozdili letos 1640 ha zemljišč. V ta namen so odobreni veliki krediti. V gozdnih drevesnicah bodo vzgojili o~ krog 30 milijonov sadik, ki jih bo okrog 5 milijonov že letos primernih za sajenje. Za pogozdovanje pa bodo uporabljali tudi seme, ne le sadike, ter bodo v ta namen zbrali okrog 60.000 kg bukovega žira.
Kako je v Ameriki
Ustava Zedinjenih držav jamči svobodo izražanja v pisani in govorjeni besedi. Toda močni denarni interesi lahko v mnogih ozirih ovirajo ali celo preprečijo' tako izražanje. Zadnje čase smo imeli priliko opazovati, kako brezobzirni so ameriški napovedovalci. Na primer, kje so napredni in malemu človeku naklonjeni radlo-komentatorji kot Robert St. John, William L. Shirer, Dorothy, Fuldheim in drugi? Ne slišimo jih več, ker jih nočejo slišati kapitalisti, ki vzdržujejo radio-pro-grame. Ljudstvo ne sme slišati nepobarvane resnice, ako ne ugaja velekapitalu. Veliki ameriški listi -— z nekaterimi častnimi izjemami ■—- so sto procentno v felužbi kapitalizma ter nenaklonjeni delavcem in sploh malim ljudem. Malim, neodvisnim listom, ki nočejo žvižgati predpisane kapitalistične melodije, pa zna visoka	f inanca nagajati s
pretiranimi cenami papirja. Kjer to ne zadostuje se poslužujejo bojkota. Na primer, čitali smo, da so trgovski krogi v Valley City (North Dakota) zapretili lastniku in u-redniku lista »Valley City Times Record« z ^stavljenjem oglasov, ako ne zavzame drugačne smernice. (Urednik D. C. Matchan se namreč strinja z idejo Henry Wallacea za posplošenje blagostanja za široke sloje ljudi).
Ali niso finančni mogotci tisti, ki skušajo potegniti »železni zastor« preko oči ameriškega ljudstva?
stavbeništvu in ker jih je možno izdelati v poljubni velikosti, se jih lahko uporablja prii pohištvu ali pa se obklada stene zidovja in podobno-.
Za proizvodnjo teh plošč bo postavila tovarna Solo v Sušici v teku dveh let novo podjetje, ki bo opremljeno s švedskimi in češkoslovaškimi stroji. Pri izredno velikem pomanjkanju lesa na svetu pomeni nova proizvodnja velik prihranek surovine, delavske moči in ostalega materiala, zlasti barv in različnih lakov
irrrnKolicati&m
»Veliki« so vas k nam poslali, Po sredi naše rodne grude
„0BZ0MfIK“
mesečnik za ljudsko- prosveto je izšel. Vsebina te četrte in pete številke je zelo pestra. Zastopani so naši domači pesniki in pisatelji. Prinaša pa tudi zanimive prevode sovjetskih pisateljev ter ostalih slovanskih pesnikov in književnikov.
List izdaja »Ljudska prosveta v Ljubljani.
Novost češkoslovaške lesne Industrije
Tovarna »SOLO« v me-stu Sušice na Šurnavi je vsemu svetu znana po svojih kakovostnih žeplenkah in impregniranih papirnatih čašah. V letošnji spomladi je uvedla proizvodnjo posebnih lesenih plošč, ki predstavljajo v industriji pohištva pravo revolucijo. Te plošče so bile pred kratkem uvedene v skandinavskih državah in so se izredno dobro obnesle. Plošče so izdelane iz odpadkov lesa, iz katerih se kemičnim potom proizvaja snov, podobna celulozi. Po gotovem procesu je zmešana z lepilom in barvami, na kar je na posebnih strojih predelana v poljubne vrste plošč, ki so izdelane- trdne in močne ter se sploh ne morejo razkovati od prirodnega lesa. Plošče se lahko v različni velikosti uporabljajo pri
„Noui suet“ št. 3-4
je pravkar -izšel. Ta naša vodilna mesečna revija, ki je tekom preteklega leta zelo razširila svoj delokrog čitatelj ev, ima v tej dvojni številki obilo lepih beletr-ističnih, kakor znanstvenih člankov. Med raznimi spisi naj omenimo le nekatere: Janko Glazer: K Prešernovi elegiji »Spomin Matija Čopa; Lojz Kraigher: Iz spominov na Cankarja; I-van Regent: K deseti obletnici in k razstavi Komunistične partije Slovenije, lep prispevek pesmi naših najboljših pesnikov ter vrsto dobre domače proze.
Mesečnik izdaja Društvo slovenskih književnikov Državna založba v Ljubljani.
Izpiti
na gorli slovenski srednji šoli
Na slovenski nižji srednji šol-ii v Gorici se pričnejo nižji tečajni izpiti 19. junija ob 8. uri zjutraj.
Sprejemni izpiti pa se pričnejo 1. julija. Rok za vlaganje prošenj (le za sprejemne izpite, kajti za tečajnike je že potekel) je do 17. t. m.
Podrobnejša navodila so na razglasni deski šole v ulici Randaccio 22.
da nove meje daste nam, po gorah, rekah in obali, drugače kakor narod sam.
Ko narod si je dal svobodo do najzapadnejših meja, s krvjo zapisal je usodo in si izmeril svoja tla.
O tem »veliki« niso čuli? Na tisoče naših ljudi naj še in še z volkovi tuli, ki dolgo so jim pili kri?
bi radi razmejili nas in obnovili rane hude in v grlu nam dušili glas?
Prinašate »demokracijo« in tujih narodov oblast? Ljudem, ki tu trdo trpijo, dostojnost kratite in čast?
Zavesti naše ne uniči ne strup krivic ne gnoj napak. Kaj bi ti klavrni količi, mrakii, pohlepa, zlobe znak!
— d —
Delitev mleka
Goriški okrožni prehranjevalni odsek sporoča, da se danes začne delitev 750 gramov kondensiranega mleka za o~ troke od 0 — 4 let, ki niso obsegam v skupini umetno dojenih. Ta delitev se vrši le v mestu in okolici.
Potrebni so odrezki štv. 342 — 372 posebne nakaznice za mleko.
Cena 300.— lir kilogram.
Tarile za lorelske poslale
S prvim junijem 1947. stopijo v veljavo novodoločene tarife za biikorejske ipo-staje Goriškega okrožja ire sicer za
Simendolsko pasmo L. 1200
Sivo švicarsko » L. 1000
Belansko	». L. 550
Te tarife veljajo za trikratni skok v treh navadnih povrnitvah pojatev krav.
Male vesti
Goriški okrožni prehranjevalni odsek sporoča, da bodo začele deliti trgovine goriške tržiiške in gradeš|ke občine živilske dodatke za bolnike in sicer z dnevom 10. junija.
Dodatki so sledeči:
Riž po 74.— lir kg; sladkor 140.—■ kg in mast po 83.55.
Istega dne se bodo začeli deliti tudi dodatki za težke delavce.
Isti odsek javlja, da bodo delile trgovine jestvin goriške, tržiške in gradeške občine sledeča živila (na živilske nakaznice).
Semensko olje 1 deciliter na osebo (VIL odrezek za olje in VIL odrezek za maščobe); cena 440.— lir liter.
Sladkor domačegd pridelka 300 gramov na osebo v starosti od 9. do 65. leta (VIL odrezek za sladkor — črke »A« in »G«), od 0 do 9. leta in nad 65. let (VIL odrezek za sladkor — črke »B«, F, »R« in „V”); cena 210.— lir kg.
Občinski prehranjevalni u-radi bodo dvignili bone pri razdeljevalnem uradu omenjenega odseka.
Graditelji mladinske proge so te dni zabeležili dva nova pomembna uspeha. Novosadska okrajna brigada je prebila 103 m dolgi predor »Sikol« in Magla-jnik,
Tudi , graditelji vtelikega vranduškega predora so te dni zabeležili velik uspeh. Že v začetku junija je 4. minerska brigada dosegla rekord, ko je v eni izmeni napredovala 3,30 metra. Druga minerska brigada pa ni hotela zaostajati. Dne 3. junija je nadkrilila dotedanji rekord, ko je- v eni izmeni dosegla napredek 3.60 m. To je največje napredovanje, ki je bilo v eni izmeni kdaj zabeleženo v Jugoslaviji
Zagrebški velesejem so si v spremstvu MLO Zagreba Mirka Pavlekoviča ogleda li predsednik vlade LR Slovenije Miha Marinko, podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine LRS Stane Kavčič in podpredsednik vlade LRS dr. Marjan Brecelj.
Pretekli petek je prispel na Jesenice transport jugoslovanskih izseljencev iz britanske cone Nemčije. Prišli so iz zbirnih taborišč Hamburg, Paderborn in Diebholz.
Češkoslovaška je dosegla že zelo lepe uspehe pri izdelovanju penicilina. Posrečilo se je pridobiti vse potrebne snovi in naprave za proizvodnjo domačega penicilina.
Koncem junija bo slovanski oddelek zemljepisnega instituta Karlove univerze v Pragi priredil zemljepisni kurz na dalmatinskem otoku Brač. Ta znanstvena ekskurzija češkoslovaških visokošolcev na jugoslovanski Jadran bo tudi pri pomogla k utrditvi prijateljskih odnošajev med češkoslovaškimi in jugoslovanskimi visokošolci.
Te dni bo praško založništvo »Svoboda« izdalo češki prevod jugoslovanskega epa pesnika Ivana Mažuraniča »Smrt Smail-age Čengiča. Prevajalec pesnitve je umrli narodni umetnik in ugleden pesnik Josef Hora.
V Ameriki razpravljajo o zakonskem načrtu, ki dovoljuje, da se vseli v prihodnjih štirih letih 400 tisoč razšeljen-cev -iz Evrope v Združene države Amerike.
V	Prago se je vrnila eskadra češkoslovaških letal, ki so dosegla v tujini izredno lep uspeh. Na mednarodnem tek-kmovanju v Franciji je doseglo češkoslovaško letalo Praga Baby E 114 prvo mesto. Češkoslovaški letalci so preleteli progo dolgo 3.200 km brez nezgod.
Drugo letalo 30 sedežni tip »Sokol«, ki so ga izdelale letalske tovarne v Chonju na vzhodnem Češkem, se je vrnilo iz okrožnega potovanja po Afriki. Svoj let je »Sokol« nastopil 1. aprila s startom v Pragi. Proga, dolga 35.000 km. je vodila preko Ženeve, Rima, Tripolisa. .Nairobi. Johannesburga, Kapskega mesta in nazaj preko belgijskega Konga, po dolini reke Nil in nreko Italije v Prago. Letalo, kakor motor sta pokazala absolutno zanesljivost.
V	teh dneh je bil slavnostno odprt dom slovaških pesnikov, pisateljev in drugih kulturnih delavcev na gradu Pudmerice v neposredni bližine Bratislave. V domu je tudi bogata knjižnica, ki obsega najvažnejša dela domače in svetovne literature. Novi dom bo tudi njihovo družabno središče in njegovi gosti bodo ugledni tuji pisatelji, ki bodo obiskali Slovaško.
OBVESTILO
Goriško podpoveljstvo mestnih straž (ul. Mazzini 7) naznanja. da so našli vsoto denarja, ki se sedaj hrani pri tem poveljstvu.
Isto podpoveljstvo naznanja, da so našli- par naočnikov, ki se sedaj hranijo pri tem poveljstvu. ’	»	' -
Isto podpoveljstvo (ul. Maz-zni 7) naznanja, da so- našli par usnjatih rokavic, ki se sedaj hranijo pri tern poveljstvu.
Kdor more dokazati, da je lastnik, naj pride ponje.
OGLAS
Gospodarsko poslopje z vrtom — v prometnem kraju — zamenjam z malim posestvom, kjerkoli. Točnejša pojasnila pri uredništvu »Soškega tednika« v Gorici.
IZHAJA ENKRAT NA TEDEN — Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAt — Za list odgovarja ALOJZ BUDIN — Uredništvo in uprava; Gorica, Roo»* veitov k orzo J3-I1. Tisk Zadruine tiskarne v Trstu — Tiskano * dovoljenjem AlS-a