|Wm ▼ juiuiUL
LETO XII.
.V Ljubljani, 8ne IV. Jamnaifa 1989,
Bfer, 8.
Posamezna Številka 1 din.
Posamezna (teviV
ka 1 Din, mesečno, če se sprejema list ▼ upravi, naročnina 4 Din, na dom in po pošti dostavljen list 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din. četrtletna 15 Din. Cene inse-ratom po dogovoru
VONEnE£JSKI
Uredništvo: Kopitarjeva ui. st. mu. Telefon štev. 40-01, 40-02, 40-03, 40-01, in 40-05. List izhaja vsak ponedeljek
V
Se 50 km do Barcelone
»Topniški ogenj,
Rdeče izgube
Lerida, 15. jan. A A. Reuter: Nacionalistično čete so snoči na katalonskem bojišču prodrle na ozemlje province Barcelone in so zdaj 33 milj proč od mesta Barcelone.
Marokanski oddelki, ki jim pomaga konjenica, hitro prodirajo proti obali, in sicer v smeri proti R e u s u , kjer imajo republikanci velike zaloge in skladišča municije. Drugi nacionalistični oddelki prodirajo tudi proti Reusu, in sicer proti M o n t i a I a. Na severnem odseku so nacionalisti zavzeli CIaravalls in Belvar.
Okoli 30.000 navarskih vojakov se udeležuje konca najbolj romantičnega poglavja v zgodovini španske državljanske vojne. Nacionalisti v Španiji na široko govore o možnosti, da pade Taragona že danes ponoči. Minuli so zdaj ravno štirje tedni, odkar je nacionalistična vojska prekoračila v spodnjem toku reko Segre, a je že gospodar tretjine Katalonije in večjega dela dveh novih pokrajin.
Od božičnega večera je vojska generala Franca napredovala 50 milj proti vzhodu ter zavzela 2070 kvadratnih milj najbogatejšega predela Španije. Očividci pripovedujejo, da Uiti v svetovni vojni nikjer ni bil topniški ogenj tako silen, kakor je bil v nekaterih spopadih v Španiji. Skupno število ubitih in ranjenih republikanskih vojakov znaša 50.000. Preteklo noč je nenadno padel V a 11 s.
Uradno poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva pravi: Na katalonskem bojišču smo zavzeli vasi Savala del Condado, La Silas, Sareal, Ores, Velber, Hospitale, Pratis, Toroka, Vila Alta, Poboleda, Laveria, Maoriudon, Castello Vandellos in Mas Valenti. Poročilo dalje tudi pravi, da so Francove čete ujele 2240 republikancev.
Nacionalistični oddelki so prispeli do reke Gaya, ki teče od severa proti jugu, južno od
hi ga ne pozna niti svetovna vojna"
v zadnjih tednih znašajo 50.000
ceste Lerida—Barcelona. Nacionalisti še niso prekoračili te reke, razen pri kraju Leuca, kjer je sovražnik v zelo težavnem položaju. V južni Kataloniji se sovražnik umika v neredu.
Burgos, 15. jan. AA. Havas: Nacionalistične Čete so zavzele Sierro de Queralt in dolino Que-ra t in so zdaj 2 km pred Santa Coloma de Que-ralt. Napredovali so za 17 km. Južne čete so 13 km oddaljene od Reusa. v
Ze v Taragoni
... Burgos, 15. jan. AA. Havas. V Burgosu je bilo objavljeno, da uavarske čete že korakajo vTaragono.
Bilbao, 15. jan. AA. Po poročilih iz Zaragoze je navarska divizija pod poveljstvom generala Batiste vkorakala danes ob 12.50 v Taragono. Drugi nacionalistični oddelki so dospeli že do krajev, ki so samo še 10 km oddaljeni od Tara-gone, in sicer na vzhodni strani. Ti nacionalistični oddelki so prekoračili reko Gayo blizu ramarita. Marokanski legionarji so prodrli v okolico Reusp.
Bilbao, 15. jan. A A. DNB. Prodiranje nacionalističnih čet na katalonskem bojišču se nadaljuje. Po zavzetju Vallsa so nacionalisti vkorakali v Al-kober in so še 10 km oddaljeni od Reusa. Južno krilo marokanske vojske, ki ji poveljuje general Vague, je tudi nadaljevalo s prodiranjem. Oddelki generala Solchage so naredili prodor med Mont-Blanchom in Terveacom, tako da so zdaj prvič stopili na ozemlje barcelonske pokrajine. Ti oddelki so zavzeli Qneralt ter nekatera druga mesta pri
I važnem križišču Santa Goloma. Padlo je tudi že mesto Palagallo, ki leži 10 km oddaljeno od Cer- I vere.	J
Pakt proti Kominterni in načrti okrog Ukrajine
Madžarskemu zgledu bodo sedaj stedite še druge vzhodne države
Berlin, 15. jan. b. V vsem nemškem časopisju z veliko zadovoljnostjo podčrtavajo dejstvo, da se.je Madžarska odločila, da pristopi k trozvezi proti Kominterni, to je k zvezi, ki obstoja že eno leto med Italijo, Nemčijo in Japonsko. V Nemčiji so bili zadnje čase nekoliko nevoljni nad razvojem notranjepolitičnih»dogodkov, ki so vplivali tudi na zunanjepolitično usmeritev. Toda pristop Madžarske k paktu proti Kominterni — pristop, ki je gotovo uspeh Cianovega obiska v Pešti — je oblačnost razpodil in Madžarska je spet deležna splošnega obsevanja nemške naklonjenosti. Obisk madžarskega zunanjega ministra grofa Czakija v Berlinu, ki je določen za prihodnje dni, bo pomagal, da zadovoljnost Nemčije z Madžarsko pride do polnega izraza.
Češko-Slovaška
V Berlinu so nadalje prepričani, da se bo tudi Češkoslovaška priglasila kot članica zveze proti Kominterni. V sedanjem položaju za Češkoslovaško tudi drugega izhoda ni. Ona je najbolj varna, če je oslonjena na osišče Rim—Berlin.
Diplomatski krogi opažajo, da je z ozirom na prijateljstvo do Nemčije sedaj nastalo zanimivo tekmovanje med Češkoslovaško in Madžarsko. Do septembrskih dogodkov je edino Madžarska uživala dobrohotnost nemške vlade, medtem ko je bila Češkoslovaška na drugi strani barikade. Po rešitvi sudetskega vprašanja pa je postal položaj popolnoma drug. Madžarska sedaj v srednji Evropi ni več edina, ki jo Nemčija lahko obdaja s svojimi simpatijami, kajti Češkoslovaška se je vključila v zunanjepolitični krvni obtok Velike Nemčije. V Berlinu sedaj, ko je skozi Češkoslovaško Nemčija dobila obsežen hodnik tja do Ukrajine, Madžarom lahko rečejo, da jih ne potrebujejo. Lahko tudi pristavijo, da imajo na razpolago sredstva, da morebitna mrmranja madžarskih državnikov pomirijo. Madžarska zunanja politika je to spremembo pravočasno opazila. Odtod nenaden preokret v Budimpešti. Minister de Kanya je moral iti. Za njim je prišel kot nov človek grof Czaki, ki lahko začenja novo pot. Grof Czaki tudi ni čakal, marveč je takoj objavil svojo pripadnost k paktu proti Kominterni, da bi k tem dokazal, da je Madžarska prav tako, če ne še bolj, naklonjena Nemčiji, kakor Češkoslovaška, ki svojega pristopa k zvezj proti komunistom še ni prijavila. Diplomatski krogi menijo, da je imela berlinska vlada zelo spretno roko. ker je nekako po krivulji in posredno s Češkoslovaško prisilila Madžare, da so postali pridni.
Albaniia, Potiska
Inozemski krogi menijo, da bosta zaveznici tosišča Rim—Berlin« podvzeli še nove korake, da čim več malih držav spravita pod ostrešje pakta proti Kominterni, to je, da jih oslonita
na svojo zunanjepolitično smer in jih oddvojita od zapadnih velesil. V Berlinu menijo, da bo po pristopu Madžarske in Češkoslovaške — ki ga pričakujejo v kratkem — Italija svetovala Albaniji, naj stori isto. Nikdo ne dvomi, da ne bi Albanija sprejela italijanski nasvet. Tudi o Poljski mislijo, da bi se dala morebiti pregovoriti, da se bolj vidno in bolj stalno osloni na Nemčijo in Italijo na ta način, da se vpiše med članstvo pakta proti Kominterni. V Berlinu resno govore o tem, da bo nemški zunanji minister Ribbentrop ob priliki svojega skorajšnjega obiska v Varšavi
poljsko vlado opozoril na ugodnosti, ki bi za Poljsko neizbežno sledile, če se priključi zvezi proti komunizmu. Seveda je za Poljsko položaj drug, kajti ona je soseda Sovjetske Rusije, ki pakt proti komunizmu razlaga kot politično in vojaško zvezo proti Sovjetski Rusiji. Zadnje čase se je sirila vest, da bi Poljska in Nemčija skupno udarili na Sovjetsko Rusijo in jo porušili ter odrešili Ukrajince, ki bi kot posebna država prišli pod politično nadzorstvo Poljske, a pod gospodarsko vodstvo Nemčije. Ce bi ta načrt bil resen in bi poljska vlada, ki rada
Bilbao, 15. jan. AA. S katalonskega bojišča poročajo, da jo španska marokanska vojska, ki ji poveljuje general Jague, vkorakala v R c u s , kjer divjajo poulični hoji.
31.000 ujetnikov
Lerida, 15. jan. AA. Havas. Po uradnih po-datkih so nacionalisti od začetka ofenzive na katalonskem bojišču do danes ujeli 31.000 republikancev.
Rdeči general Mlaja se tolaži
London, 15. jan. AA. Havas. V svoji zadnji številki objavlja >.Sunday Chronicle« izjavo, ki jo je dal general Miaja. Dejal je med drugim tole:
Čeprav naše čete trpe veliko pomanjkanje in čeprav jim zadaja general Franco vedno 'nove udarce, vendar se ne bomo nikdar udali. General Franco je privedel na bojišče svežo in spočite oddelke, a naši vojaki so že več kot dve leti neprestano v prvih bojnih črtah.
General Miaja je zatem razložil vse težave, ki Jih trna republikanska vojska s prehrano in dobavo vojaških potrebščin. Dejal je, da so v tem oziru čete generala Franca dosti na boljšem. Kljub temu pa general Miaja izraža prepričanje, da bodo republikanski oddelki vzdržali boj do konca.
Glede uspehov generala Franca v Kataloniji pa je dejal: Pustili smo sovražnika v Kataloniji napredovati, kajti če bi mu skušali nuditi na tem bojišču odpor, bi brez koristi žrtvovali veliko število vojakov. Svoje izgube v Kataloniji pa smo nadomestili s sovražnikovimi izgubami na estra-madurskem bojišču.
sanja o veliki državi, ki sega tja do Črnega morja, dobila jamstva, da se nima bati nobene nevarnosti, da bi morda v tem boju še sama ne izgubila svojih 7 milijonov Ukrajincev, je mogoče, da bi Ribbentrop pregovoril Poljsko, naj riskira pristop k paktu proti Kominterni, naj pravi na to Sovjetska Rusija kar hoče. Ker bo Varšavo obiskal tudi maršal Goring, menijo v poučenih krogih, da bo pritisk na Poljsko v navedenem smislu precej močan.
Še druge države
V poučenih inozemskih krogih menijo, da bosta zaveznici »osišča Rim—Berlin« napravili postopne poskuse tudi še pri drugih vzhodnih državah, da jih pridobita zu oslon na osišče in za pristop k zvezi proti Kominterni, kajti zaveznika Italija in Nemčija imata pred očmi ideal, da bi spravila pod ostrešje te zveze ves vzhod, tako,
da bi bila med zapadnimi velesilami in Sovjetsko Rusijo ena sama velika, enako misleča ploskev držav, ki bi bila nepristopna za vsak vpliv zapadnih velesil in bi tvorila moč, ki bi strla boljševizem, to se pravi sovjetsko-rusko državo, in njena naravna bogastva odprla za potrebe srednjih velesil.
Napovedovanja v Pragi
Praga, 15. jan. AA. Havas. »Narodni Politika« piše, da se je dogodil važen preobrat v evropski politiki. Angleški ministrski predsednik je priznal, da obstoji še drug imperij, prav tako močan, kakor britanski in ki ima iste interese na Sredozemskem morju. List pripominja, da ni izključeno, da se bodo po rimski
„Bonnet nima nosu"
Potishi tisk ogorčen nad Francijo
očita sedanji francoski zunanji politiki, da jo preveč optimistična, da se vdaja raznim utvaram in da 6e hoče popolnoma potegniti iz srednje in pa vzhodne Evrope. »Francoski zunanji minister Bonnet nima n o s n <, je naslov članku, ki ga je objavil vladni »Express Poranny«
• » > *	- i e	"i - • <■ —
■<>■>. 1 ni . i , cea nepjestano sj mod ln dela napako za napako. Bonnet da je Evropo razdelil v mirno zapadno Evropo in v kaotično zamotano vzhodno Evropo, ko je le nasprotno res, da vlada na vzhodu mir in si je le zapad v lasoh. Bonnet je nadalje zagotavljal, da ho Nemčija po podpisu nemško-Irancoske nenapadalne pogodbe Francijo podpirala, odnosno, da vsaj Italije ne bo podpirala, pa se je izkazalo nasprotno, kajti Nemčija je italijanske zahteve nasproti Franciji označila kot upravičene. Bonnet misli, da je za Francijo najbolj pametno, da so po porazu, ki ga je doživela v češkoslovaški krizi, popolnoma umakne iz srednje in vzhodne Evrope, ko pa je vendar za vsakega uvidevno, da se bo Francija, ako to stori, odpovedala sploh vsaki politični veljavi v Evropi in izven nje. ,
Poljski listi upajo, da bo moral Bonnet kmalu odstopiti, ker ee proti njemu dviga čedalje hujše nasprotje in se zunanjepolitične težave vedno bolj grozečo kopičijo nad Francijo.
Bonnet
Varšava, 15. jan. TG. V poljskem tisku opažamo zadnje čase vedno bolj pogoste napade na sedanjega francoskega zunanjega ministra Bon-neta, ki mu je vladno glasilo ostro očitalo, da zunanjega ministra Becka, ki je bil tri tedne na počitnicah na francoskem jugu, ni hotel opaziti in ee z#njim pogovoriti, čeprav mu je bilo znano, da poljski drža vnuk prav na to čaka. Poljski tisk
Maribor, 15. januarja.
Iz št. IIja nam poročajo žalostno vest, da je tamkaj umrl danes popoldne ob 8 duhovni svetnik in župnik g. Evald Vračko. Pogreb bo v sredo 18. januarja 1939 ob [>ol 9 dopoldne. Naj v miru počiva!
O tem znamenitem možu, ki je ioliko storil za ohranitev obmejnega slovenstva, bomo obširno jK>ročali v torkovi številki »Slovenca«.
konferenci tudi druge sosedne države nemškega rajha pridružile v kratkem protikomunistične-mu paktu, kakor je to storila Madžarska.
Chustk, 15. jan. AA. Havas. Trije karpatski voditelji, med katerimi je tudi Volosinov osebni tajnik dr. Brohak, so odpotovali v Berlin, kjer se bodo zadržali 15 dni.
Nemški list o poljsko - nemških ukrajinskih načrtih
Newyork, 15. januarja. TG. Tukaj izha jajoči nemški »Newyorker Stnuts-Zeituug und Herald«, ki izvzemši judovskega vprašanja zastopa povsem nemške narodnosociali-stične cilje, je napisal daljši članek o bodoči usodi Ukrajine in Ukrajincev z ozirom na vesti, ki so nedavno krožile o nemških zunanjepolitičnih težnjah v tej smeri. Ta list, ki je glavno vodilno glasilo Nemcev v Zedinjenih državah Severne Amerike, piše, da je bil med Hitlerjem in poljskim zun. ministrom Beckom sklenjen nedvoumen sporazum glede Ukrajine.
Hitler in poljski državnik sta prišla do prepričanja, tako piše tn nemški list, dn je treba Ukrajince nn vsak način rešiti izpod sovjetskega jurma ter jih priključiti v meje razširjene poljske države. Poljska bi na tu način pridobila 52 milijonov Ukrajincev iu bi imela vso politično oblast v svojih rokah. V zameno zu to veliko pridobitev pa hi Poljska priznala nemško gospodarsko vodstvo nad vsem ukrajinskim ozemljem. Poljski zunanji minister Beck, tako zaključuje nemški list, je takoj po sudetskih dogodkih poskušal organizirati protinemško fronto skupno z Madžarsko, ki naj bi zaustavila nem-
ške težnje proti vzhodu. Iskal je za svoje _cll.]<-tudi zaslombe v Franciji in pri načrt mu je izpodletel in sedaj je izbral drugo
pot, namreč, dn prizna nemškim težnjam upravičenost, n tako, da hoče, da hi tudi Poljska bila deležna dobička.
(Gornjo vest po časnikarski dolžnosti objavljamo tnko, kakor so jo sporočile poročevul-ne agencije, ne da bi od svoje strani dodali kakšno razlugo. Op. ured.)
Slovaški list za „bakljo vseslovanstva"
Bratislava, 15. jan. TG. Tukajšnje »Narodni Noviny« objavljajo duljši uvodnik o vprašunjii ustanovitve velikoukrajinske države in izjavljajo, dn je takšna držnvn mogoča le na razvalinah Poljske in Sovjetske Rusije. Ce bi se to zgodilo, tnko nadaljuje list, bi slovaški narod tudi brez vsake vojne izginil. Zn Slovane danes ni nobene druge rešitve, kakor novo vseslovnn sko gibanje. Slovaki bodo prižgnli bakljo, dn rešijo svobodo slovenstva.
Czahy odpotoval v Berlin
Budimpešta, 15. jan. AA. Madžarska telegraf ska agencija poroča: Zunanji minister grof Cznkv je odpotovnl danes ob 13.15 v spremstvu šefa svojega kabineta, svetnika poslaništva Bnrteldyjn in, večjega števila višjih uradnikov iz zunanjega ministrstva v Berlin, kjer bo obiskal nemškegn zunanjega ministra v. Riibbentropa. Tam se bo za-držnl dva dni.
Zcmunska vremenska napoved. Delno oblnčno vreme povsod. V zahodnih krajih zelo oblačno z dežjem. Temperatura se bo dvignil*.
Danes zasedanje senata in skupščine
Dr. Anton Korošec kandidat JRZ za predsednika senata
V senatu
Belgrad, 15. jua. m. Zaradi jutrišnjega sestanka skupščine in senata je hita današnja nedelja v prestolnici politično močno razgibana. Vse politično skupino so imele danes zborovanja, na katerih so razpravljalo o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z jutrišnjim sestankom skupščine in senata. Na jutrišnji seji senata se bo volilo tudi novo predsedništvo. Zaradi sestave liste novega pred-edništva jo bila danes seja senatorjev JRZ, katero so se udeležili vsi slovenski senatorji JRZ gg. bivši notranji minister dr. Korošec, dr. Knlovec, Smodej, dr. Schaubach in dr. Oregorin. Od vlado so so udeležili sestanka ministrski predsednik dV. Stojadinovič, prometni minister dr. Spaho, pravosodni minister Simonovič, kmet. minister Stankovi«, finančni minister Letica, prosvetni minister Kujundžie.
Govorilo jo več senatorjev ter je bil končno za sestavo liste novega predsedništva v senatu izvoljen kandidacijski odbor, v katerega so bili izvoljeni: pravosodni minister Simonovič, dr. Kulo-^c, dr. Miškulin, dr. Kotur, Vugrin Joksimovič, Čedo Zaharič, Vaso Glužac. Ta odbor se je sestal popoldne ob pol šestih ter jo razpravljal o zaupani mu nalogi. Ob G se je spet pričela seja senatorjev JRZ. Na tej seji je kandidacijski odbor predložil senatorjem JRZ naslednjo listo novega predsedništva senata:
predsednik dr. Anton Korošec,
podpredsednika dr. Kotur in Miškulin,
tajniki dr. Vukotič, Kamenko Božič, Čedomir Zaharič.
Predložena lista novega predsedništva senata je bila z vzkliki navdušeno sprejeta.
V skupščini
Poslanci, izvoljeni na lisli dr. Stojadinoviča, v teku današnjega dne zaradi priprav na jutrišnjo sejo niso imeli nobenih sestankov. Kakor smo žo poročali, l>o jutrišnjo sejo skupščine vodil po lotiti najstarejši poslanec ter bodo po njegovem pozdravnem govoru izvoljeni samo še štirje začasni tajniki, nakar bodo poslanci izročili svoja polnomočja zaradi verifikacije mandatov. S tem lio jutrišnja seja zaključena.
Prihodnja seja bo v torek, na kateri bo izvoljen verifikacijski odbor, ki 1k> pregledal vsa izročena poslanska polnomočja ter ostali volivni material, ki se nanaša na izvolitev posameznih poslancev. Na predsednika verifikacijskega odbora preidejo v smislu zakonskih določil tudi vse funkcije začasnega predsednika skupščino ler ostanejo v njegovih rokah vse do izvolitve stalnega skupščinskega predsedništva. Zaradi določitve kandidatov za verifikacijski odbor se bodo jutri popoldne sestali vladni poslanci.
Kakor smo že [torocali, je državna kandidatna lista dr. Stojadinoviča pri zadnjih državno-zI>orskih volitvah dobila 307 poslancev. Ker je na lej listi kandidirala tudi politična skupina Vojo Djordjeviča ter skupina bivših članov JNS in Jugoslovanska narodna stranka, odpade od 306 kandidatov na JRZ 294 poslancev. Voja Djordjevič ima v skupščini 3 poslance, Juraj Demelrovičeva skupina iz Zagreba 7 in Jugoslovanski narodna stranka dva poslanca.
V skupini Voje Djordjeviča so izvoljeni: Voja Djordjevič v dveh okrajih ter Života Milanovič. V skupini Juraja Demetroviča: dr. Cvetic, Ante Kovač, dr. Lavoslav Ilanžek in Milan Dobrovoljac v dveh okrajih, Dragotin Domajnko. V Jugoslovanski narodni stranki dr. Živan Lukič in Gavran Trbusič, ki je pred kratkim že vstopil v JRZ.
Dan političnih sestankov
Danes so v Belgradu imeli sestanek s svojimi političnimi vodstvi tudi poslanci posameznih političnih skupin. Glede sodelovanja opozicijskih poslancev pri dolu v novi skupščini je dr. Maček dal srbijauskim političnim skupinam, ki so sc udeležile z njim decembrskih državnozborskih volitev popolnoma svobodno roko. To je srbijanskim opozicijskim voditeljem sporočil odposlanec dr. VI. Mačka dr. Šutej, ki se je mudil pred par dnevi nekaj ur v Belgradu. Vodstva opozicijskih strank so se odločila, da pošljejo izvoljene poslance v skupščino. Zaradi tega bodo izročili svoja polnomočja verifikacijskemu odboru vsi poslanci bivše demokratsko stranke, bivši zemljoradniki iu poslanci JNS.
Opozicija
Kakor smo že poročali, je vsa opozicija dobila pri decembrskih državnozborskih volitvah 67 po-
Ljubljana
Vurotila sta se včeraj v cerkvi sv. Družine v Mostah goepod Jožo Vombergar, književnik in niagistratni uradnik, in gospodična Marjanca Ben-kovičeva iz ugledne Tomanove družine v Kamniku. Gosp. Vombergar jo širšemu občinstvu znan po svojih uspelih dramah, kakor »Vodac, »Vrni-lev« itd., in po številnih radijskih igrah, katerim je avtor. Poročil ju jo ženiuov sorodnik g. Miha Jenko, župnik v Mostah, za priči pa sta bila sorodnika mladega para g. Jože Jagodic, knezo-škofijski kancler, in g. Jože S e n i c a ml,, trgovec v Domžalah. Novoporočencema -iskreno čestitamo!
Pred izpraševuino komisijo v Belgradu je naredil skušnjo za rezervnega sanitetnega podporočnika tukajšnji rojak g. dr. med. Marij Avčin.
Umrla jo gospa Marija Bajd. Pogreb bo v lorek popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra nasip 71. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! - Uro pogreba bomo objavili v torkovem »Slovencu«.
Dve prošnji dolenjskega okraja. Dolenjski
okraj se sedaj veseli lepega in udobnega novega tramvaja ter popravljene ceste, ima pa še dve prošnji do mestne občine: ura naj so vrne na Knrlovški most, ker bo to edina javna ura daleč naokrog, to je od Rudnika pa do župne cerkve sv. Jakoba trga. Postaja cestne železnice pred policijo je več kot nezadostna. Tam je tramvajsko izogihališče, stran ceste na desni strani, kjer naj potniki vstopajo, pa je tako ozka, da so potniki v nevarnosti, da jih tramvajski vozovi ne pode-rejo Cesto je treba na vsak način nekoliko razširiti, saj ni treba več. kakor odkopati kakšen meter hriba v dolžino, lako da bo za potnike na Iiostajališča dovolj prostora.
V znamenju predpusta. Tudi zadnju sobota je bila vsa vesela in v znamenju predpusta. Razna društva so priredila mnogo plenov, od katerih bi bil morda še najbolj reprezentativen obrtniški ples v Kazini, ki pa so se ga ljudje udeležili pretežno iz vljudnosti do obrtnikov, kakor pa iz pristnega pred pustnega razpoložen ja. Številne so bile tudi razne plesne prireditve po gostilnah. Ob koncu predpusta bo statistika prijavljenih zabavnih priredil«* v Ljubljani kaj zanimiva, _
1 dancev. Od tega števila jih 47 odpade na listo dr. Mačka. Preostalo število pa se deli na ostale politične skupine, ki so so z dr. Mačkom udeležile volitev.
Največ poslancev so dobili bivši zemljoradniki, in sicer 9 poslancev: šef Joca Jovanovič, dr. Branko čubrilovič, dr. Miloš Tupanjanin, Dušan Bran-kovič, Tomo Cvetkovič, Milivoj Culič, Mihajlo Andžič, Pavle Jovovič in Ilija čuletič. Poslanci te skupine so imeli danes dopoldne sestanek v uredniških prostorih svojega političnega glasila »Selo« v Karadjordjevi ulici. Vodil ga je Joca Jovanovič. Sklenjeno je bilo, da poslanci oddajo svoja poslanska polnomočja zaradi verificiranja mandatov.
Davidovičeva skupina, bivša demokratska stranka ima 4 poslance. Izvoljena so bili pri decembrskih volitvah belgrajski advokat Trpko Dju-kič, dr. Milorad Veljkovič, dr. Dušan Stevčič in Vladimir Andjelkovič. Poslanci te politične sku-
pine pa so Imeli sestanek v Davidovičevem stanovanju. Na njem so razpravljali o političnem položaju, ter je bilo istotako sklenjeno, da bodo poslanci te politične skupine verificirali svoje mandate.
Pri decembrskih volitvah sta bila na Mačkovi lisli izvoljena tudi 2 poslanca, ki »ta pristaša starega Aco Stanojeviža, in sicer dr. Laza Markovič in Sta men ko Stošič, ki bosta istolako prišla v narodno skupščino.
JNS — 4 poslance
V novi skupščini bo imela 4 poslance tudi JNS. Njeni poslanci bodo: Šef stranke Peter Živ-kovič, Aleksa Jovanovič, bivši poslanec Ilija Mi-hajlovič i n Milorad Markovič. Vsi ostali kandidati to politične skupine so pri decembrskih volitvah propadli. Poslanci JNS skupine se bodo udeleževali dela v parlamentu. Edini poslanec bivše demokratske stranke Suva Manmla se bo predvidoma držal sklepov Mačkovih narodnih poslancev, sprejetih na sestanku teh poslancev v Zagrebu.
Zaradi razgovora o vseh vprašanjih, ki ao v zvezi s prihodom srbijanskih opozicijskih poslancev v parlament, so imeli vsi srbljanskt opozicio-nalni poslanci skupni sestanek, ki pa ob času, ko lo poročamo, še traja.
Gafencu o »Donavi-reki, ki spaja«
Bukarešta, 15. jan. AA. Rador: Zunanji minister Gafencu jc imel v Galacu ob Donavi govor na prireditvi, ki jo je organizirala fronta narodnega preporoda.
V svojem govoru se je Gafencu bavil tudi z zunanjo politiko ter poudaril slednjič š« velik pomen Donave v geopolitičnem oziru, kajti ta reka predstavlja naravno zvezo Romunije z inozemstvom. Dejal jo, da je izliv Donavo razpotje velikih evropskih poti in da Romunija nadaljuje na vzhodu Podonavje. Potrdil je voljo, da se ohrani svoboda donavskega ustja ter izrazil upanje, da bo poleg ostalih držav, ki so zastopane v evropski podonavski komisiji, v kratkem zastopana tndi neka nova velika država, s katero vežejo Romune posebne simpatije in zaupanje. To je Nemčija. Govornik je zatem poudaril, da leži izliv Do- _ _ .... .........
nave na križišču velikih poti, ki vežejo preko be, pač pa" samo rušenje.
Poljsko baltiške države s Črnini morjem. Donava mora — je dodal minister Gafencu — zagotoviti ne samo zvezo med zavezniškimi državami, kakršni sta Romunija in Jugoslavija, ampak tudi zvezo med ostalimi sosedi, ki imajo enake gospodarske interese.
Glede narodnih manjšin je minister Gafencu izjavil, da te manjšine morejo sodelovati v duhu prijateljskega sporazumevanja z 80% večino Romunov, ki žele miru. Izrazil je upanje( da bodo tudi ostale manjšine sledile primeru Nemcev, ki prebivajo v Romuniji in da bodo pristopili k fronti narodnega preporoda. Svoj govor je zaključil s pozivom k slogi, ki naj vlada v vsej Romuniji, rekoč: Naj ves svet razume potrebo miroljubnega sporazuma, zasnovanega na discipliniranosti vseh državljanov, kajti vojna, ki menja položaj in ruši države, ne prinaša spremem-
Za 20 milijard din 15.000 letal v dveh letih
Velikanska oborožitev Amerike v zraku
VVashinglon, 14. jan. TG. Ameriški kongres jo sprejel Rooseveltov predlog, da se njegovi vladi dovoli kredit pol milijarde dolarjev (25 milijard diu) za nabavo orožja. Denar bo večidel porabljen za nabavo vojnih letal. Obveščeni ljndje pravijo, da hodo Zodinjene države Severne Amerike v dveh letih razpolagale i 9000 novimi bojnimi letali. Ameriško vojno brodovje pa bo imelo samo 5000 bojnih letal, tako da bo znašalo skupno število bojnih letal 14.000.
Francosko letalstvo popravlja zamudo
Pariz, 15. jan. AA. Havas: Snoči je minister Guy Lachambre razložil zastopnikom časopisja svojo delavnost v ministrstvu za letalstvo, ki ga vodi že skoraj lelo dni. Ko je bil ugotovljen obstoječi položaj, je bil izdelan načrt za nadaljnje delo v sporazumu z vrhovnim vojnim 6vetom.
Število naročenih letal je znašalo 477, dočim jih je načrt glavnega generalnega štaba predvideval 4800. Od 15. marca do 15. junija 1938 je bilo naročenih samo 2205 drugih letal, ker niti en tip ni ustrezal potrebam tega časa. Od 15. junija do 15. septembra so se začele poprave za preureditev tovarn v moderne tovarne, ki bodo mogle izdelati več. Na tem polju je bil storjen velik napor, ker vrednost proizvodnih sredstev, ki je v času nacionalizacije znašala okoli 40 milijonov, presega danes milijardo 846 milijonov frankov. Število letal se je podvojilo in je tudi gradbeni material dosti boljši. Letalsko osebje mora obiskovati šolo za vojaške pilote 2 leti. Število gojencev je bilo v letu 1038 130, dočim so bo to število letos znatno povečalo, prav tako pa tudi število mehanikov, ki bo doseglo številko 3800. V preteklem letu je bilo mehanikov 860. Število šolskih letal, ki je leta 1937 znašalo 380, se je povečalo lani na tisoč. To povečanje znaša torej 250%.
Oster nastop Anglije v Tokiu
London, 15. januarja. A A. Reuter: Diplomatski sotrudnik »Sunday Timesa« poroča, da je angleška nota, ki so jo poslali Japonski, napisana mnogo bolj odločno, kakor jo bila do zdaj navada v podobnih primerih, odkar se je začela vojna na Daljnem vzhodu. Angleška vlada je ponovila v najuradnejšem tonu, da vztraja pri politiki »odprtih vrat« na Daljnem vzhodu, ki je bila sprejeta v Washingtonu 1922. leta od strani devetih držav. Anglija dalje odločno nastopa proti temu, da hi prekršila to pogodbo. Pristala bi kvečjemu na to, da bi se ta pogodba spremenila po pogajanjih. Dopisnik omenjenega lista še dostavlja, da isto mišljenje zastopa tudi vlada USA.
Mariborski drobiž
m Železniški uradniki zborujejo. Danes dopoldne je bil v dvorani hotela Meran na Aleksandrovi cesti redni letni občni zbor mariborskega Pododbora društva železniških uradnikov. Zborovanja sta 6e udeležila tudi zastopnik centralne uprave iz Zagreba dr. Čampa in predsednik oblastne uprave v Ljubljani Miroslav Bertoncelj. Poročila so jx>dali predsednik mariborskega pododbora inž. Jagodic, tajnik Stanko Črel-nik in blagajnik Janez Lipovšek. V razpravi so bila razna tekoča vprašanja, predvsem pa se je govorilo o vprašanju dopustov uradništva, ki so sedaj zaradi velikega pomanjkanja osebja skoraj izključeni. Ob zaključku so bile volitve novega vodstva. Za predsednika je bil zopet izvoljen g. inž. Jagodic, za podpredsednika Amaljeti, v odboru pa so še Čretnik. Florjančič, Lasič, Lipovšek, Prebil in Mrvar. Mariborski pododbor Šteje 140 članov.
m Mrtvaški zvon. V bolnišnici je umrla v starosti 36 let Marija Lipovec. Ob železnici 8 je ugrabila smrt soprogo brivskega mojstra Uršulo Pire, staro 66 let. Naj počivata v miru!
m Drzen vlom v občinski urad je bil storjen v noči na nedeljo v Slivnici pri Mariboru. Do sedaj še ni ugotovljeno, kakšen pl«n jc padel vlomilcem v roke. Preiskavo vodijo orožniki iz Iloč.
m Borba za prvenstvo slovenske šahovske zveze se je pričela danes. V Mariboru sla bili dvo tekmi — ena v Centralu med Mariborskim šahovskim klubom ter med šah. sekcijo UJNŽB, druga pa v poslovnih prostorih SK Železničarja na Tržaški cesti med I. in II. moštvom šahovsko sekcije SK Železničarja. Sijajno se je odrezal pri prvem spopadu Mariborski šahovski klub, ki jo premaguj nasprotnika na 8 deskah z visokim rezultatom 8:0. Zmagali so reprezentanti MŠK gg. prof. Stupan, Kukovec, Lobkov, dr. Lippai, Ostanek, Stojnšek, Sterniša. Bien, premagani pa so bili zastopniki UJNŽB Kuster, Peče. ČerlaliČ. Lu-keS jun., Stare, Reinsberger, Brkljarič, Mišura. Pri Železničarjih je prvo moštvo zmagalo nad drugo garnituro. Z današnjo visoko zmago je pokazal MŠK, da je lelos zelo močan ter bo v coni A gotovo favorit za nrvo mesto.
Tri in pol milijona članov v romunski fronti preporoda
Bukarešta, 15. januarja. TG. Notranje ministrstvo je objavilo, da se je doslej priglasilo v novoustanovljeno edino dovoljeno državno stranko »Fronto narodnega preporoda« že 3 in pol milijona članov.
Nevarnost
povodnll i polju
na ljubljanskem
Ljubljaua, 15. januarja
Dež zadnjih dni !a talno vreme je povzročilo, da «e je sneg tako na nižjih planinah, je bolj pa na poljih pričel taliti, zaradi česar so narastle vode v Sloveniji. Izredno močno je narastla Sava, pa tudi njeni pritoki, kot Sora, Ljubljanica, Kanuiiška Bistrica in druge reke. Najbolj opazno je to pri Zalogu, kjer se izliva Ljubljanica v Savo. Močno narastla Sava že ovira dotok Ljubljanice, ki je prestopila bregove, največ pri vasi Slape in zalila tako zvane »Sige«. Cesta med Zalogom in Lazami je na nekaterih nižjih vijugah že polna vode vendar pa je še možen promet. Če bo voda šc nadalje naraščala, je verjetno, da bo okolica Vevč v enem, dveh dnevih pod vodo. Enaka nevarnost je tudi na Barju, kjer je Ljubljanica, ozir njeni pritoki že zalila nekatere travnike T ud', resavje je zaradi neprestano naraščajoče Save ogroženo.
Smrtna nesreča graščaka g. Franca Ulma s Klevevža
Šmarje na DoL, 14. januarja.
Pred par leti si je graščak g. Ulm Tonči dal zgraditi moderno urejeno žago. Njegov brat gosp. Franci je poleg lova imel največjo veselje biti na žagi, kjer se je osebno zanimal za vsa dela. Bil je več kot desna roka bratu Tončetu. Pretekli petek popoldne je šel g. Franci v spodnje prostore žage, pa so ga po njegovi neprevidnosti zagrabili transmisijski jermeni, ga zavrtili okoli kolesja, tako da so mu odtrgali obe nogi in zmečkali prsni koš. G. Franci zaradi bolečin v prsih sploh ni čutil, da je tudi ob noge. Okoli 4. pop. ga je brat Tonči peljal proti Novemu mestu v bolnišnico, pa je že med potjo izdihnil, nakar so ga peljali nazaj v graščino Klevevž, kjer ga je s potrtim srcem sprejela njegova blaga in dobrosrčna gospa soproga, mali sinček Toni in ekrušeni papa. Bil je rajnki g. graščak Franci vedno vedre volje in še v četrtek popoldne je delal načrte z županom Oberčem, kam bodo šli na lov, pa ga je v 24 urah pokosila smrt. Vsa fara je pretresena od te nagle smrti in sočustvuje z žalujočo, obče spoštovano klevevško družino. Naj sveti blagemu pokojniku večna luč! Žalujočim naše globoko sožaljel
Zborovanje človekoljubnih samopomoči
Ljubljana, 15. januarja.
Najbrž je polom nekaterih vzajemnih samopomoči, pa tudi večjih zavarovalnic napotil našo vlado, da je izdala precej ostre odredbe za nad[-zorstvo nad zasebnimi stanovskimi samopomočmi. Zal pa so bile prizadete pri tem poštene in človekoljubne ustanove, čeprav je uredba nameravala zadeti izključno spekulativne.
Na pobudo »Učiteljske samopomoči« je bilo danes dopoldne v dvorani Delavske zbornice zborovanje vseh podpornih organizacij. Med teini je bila zastopana tudi časnikarska podporna organizacija. Dvorana je bila polna, zlasti mnogo pa je bilo učiteljstva, ki ima pač najbolj vzorno izvedeno podporno organizacijo. Zborovanje jo vodil predsednik Učiteljske samopomoči g. Kocijančič, ki je podal obširno poročilo o uredbi iz leta 1937 meseca februarja. Za to strogo uredbo so dali nedvomno povod polomi zasebnih samopomoči in zavarovalnic. Lani novembra pa je izšel dodatni pravilnik o človekoljubnih ustanovah, ki je zlasti zadel stanovske podporne organizacij", ki jih omejuje na posamezne okraje in predpisuje visoko kapitalizacijo; to so trde zahteve do teh podpornih organizacij. Članstvo vseh solidnih podpornih organizacij zahteva, naj se pravilnik tako razširi, da bodo podporni fondi razširjeni in okrepljeni in naj trgovinsko ministrstvo takoj skliče anketo, pri kateri naj sodelujejo zastopniki teh človekoljubnih ustanov, ki poznajo do dna vse razmere. Ustanovita naj se še akcijska odbora v Belgradu in Mariboru.
V imenu Delavske zbornice je govoril g. Kosem, ki je zastopal tudi podporno organizacijo grafičnega delavstva, v imenu učiteljstva g. ICu-melj, v imenu profesorske podporne organizacije g. prof. Gralcnauer.
Nazadnje je bila soglasno odobrena spomenica, ki bo odposlana trgovinskemu ministrstvu in ki bo navajala vse zahteve današnjega zborovanja.
Snežni plaz zasul štiri kmete
Skupina kmetov iz vasi Gornji Lukomir, okraj Konjice v Sosnl, je šla na Bjelašnico krmit živino. Nenadoma se je utrgal snežni plaz in pokopal pod seboj štiri kmete. Ostali kmetje so priklicali iz vasi pomoč. Šele po večurnem naporu se je posrečilo odkopati ponesrečence. Dva kmeta, Hamid Masleža in Hahd Totnora, sta bila mrtva, ostala dva, Redjo Malseža in Ruran Tomora, pa hudo ranjena. Prepeljali so ju v sarajevsko bolnišnico. Njuno stanje je zelo resno.
Praktični tehniki se združujejo
Ljubljana, 15. januarja.
V	»Organizaciji praktičnih tehnikov« se združujejo tisti visoko kvalificirani obrtniki in obrtniški sodelavci, ki so dovršili delovodske šole na Srednji tehnični šoli. Teh absolventov delovod-skib šol je dosedaj že okoli 1500, toda organiziranih je v organizaciji komaj kakšnih 200, ki pa so zelo aktivni, tako da organizacija resnično predstavlja ta stan.
Redni občni zbor praktičnih tehnikov je bil danes ob pol 10 v učilnici Srednje tehnične šole. Vodil ga je predsednik g. Ivan Mihelčič, ki je pozdravil zastopnika banske uprave, višjega tehničnega svetnika inž. Mencingerja, ki je zastopal ludi g. bana, zastopnika mestnega župana dr. J. Adlešica in stanovskega tovariša stavbenika g. Karla Kavko, zastopnika diplomiranih tehnikov g, Jurjovčiča, prav prisrčno pa tudi inž. Škofa, nekdanjega uislelja in dobrega prijatelja sedanjih praktičnih tehnikov.
V	svojem predsedniškem poročilu .je g. Mihelčič naglašal, da gmotne razmere praktičnih tehnikov niso tako hitro napredovale kakor pri drugih stanovih, čeprav je bilo odprtih nekaj novih obratov in se jc povečalo delo ostalih obra-lov. Ta organizacija ni razredno borbena organizacija, ker so v njej združeni lako delodajalci kakor delojemalci, absolventi delovodskih^ šol. Organizacija zastopa interese obojnih, obžaluje pa, da stoje ob strani številni, ki mislijo, da so na gotovih položajih žc trajno preskrbljeni. Organizacija obstoja že 13 let ter je mnogo storila za svoje Članstvo. V preteklem letu je organizacija mnogo delala za pravilno zaposlitev svojega članstva ler za njegove pravice.
Lani je slovensko obrtno šolstvo praznovnlo 50 letnico svojega obstoja, to je, odkar so bile ustanovljene prve strokovne šole. Velika razstava Srednje tehnične šole je pokazala tudi velike zmožnosti absolventov delovodskih šol.
Tajniško poročilo ie podal g. Ferdo Trink.
Navajal je razne podatke iz notranjega delovanja organizacije ter zlasti prav obsežno upravno delo organizacije. Organizacija je imela zveze in poslovne stike z Delavsko zbornic«, z Zbornico za TOI, z glavnim železniškim ravnateljstvom in drugimi sličaimi organizacijami zaradi delodajalskih in delojmialskih vprašanj, zakonodaje in uredbo-daje. Vsem tim gre zahvala za sodelovanje.
Vprašanje brezposelnosti in namestitve članstva, kakor mu v stroki pripada, je vprašanje zase, in sicer zelo pereče. Absolventi delovodskih šol ho dostikrat na podrejenih mestih, čeprav bi zaslužili boljše. To ve'ja tako za javne ustanove kakor za zasebno industrijo. Ohjčajuo opažamo, da imajo besedo in priliko odločati inozemci, katerih dela pa opravljajo prav tako naši domači ljudje. V teh in lakih vprašan,ib je šla banska uprava orjanizaciji zelo ni roko. So pa še primeri, ko bo treba oblastem radikalno poseči, da napravijo red in dr na živijcuisko odgovorna mesta postavijo strokovnjake, to je domače odgovorne poslovodje, zlasti v elektrotehnični stroki.
Blagajniško poročilo jc podal g. Markelj. Poročilo o knjižnici, ki sc lepo razvija, pa g. Wernig.
Navzoči predstavniki oblasti so pozdravili s kratkimi besedami zborovanje. V odbor so bili nato izvoljeni soglasno: za predsednika Ivan Mihelčič, za podpredsednika Franjo Nemec, zn odbornike Josip Kregar, Anion Škofic, Janez Markelj, Karel Murn, Rajko Wernig, Ernest Kogov-šek, Anton Majcen, Jarnej Bertoncelj in Rudolf Vehar, za namestnike odbornikov Leop. Kovač, uradnik drž. železnic, A. Železnikar iz Celja in Franc Curk, v nadzorstvo Viktor Šolar, Josip Šimenc iz Slov. Bistrice in A. Senica iz Celja.
Po volitvah je bil sprejet proračun in nekateri važni predlogi za preosnovo organizacije.
Popoldne je večja skupina praktičnih tehnikov odšla z avtomobili na Gorenjsko, kjer si je med drugim ogledala novi most v Kranju. Tu je tehnikom tolmačil gradnjo mostu teoretično g. inž. Dimnik, praktično pa graditelj g. Karel Kavka.
Koroški Slovenci in Velika Nemčija
Krmini pa bi bili, 6® bi videli sam« senčne strani našega položaja. Odkrito moramo priznati pozitivni korak, ki sino ga napravili z mladinskim Ustom »Mladi Korotan«. Dobro vemo, da ta listič ne bo mogel nadomestiti vsega, kur na slovenski mladini zamudi, oziroma greši šola, vendar je to jako važna pomoč staršem, ki jim jc izročena največja skrb za njihov« mladino, da vsaj nni vedno in vedno navajajo otroke k slovenskemu branju. Težava pri nas pa obstoja v tem, da otroci kljub osemletnemu šolanju premalo znajo nemški In ne berejo, slovensko brati pa so sploh niso učili.	r
Ne smemo prezreti, da obstojajo mod našimi kulturnimi delavci in krajevnim vodstvom stranko ponekod jako dobri odnosi, to predvsem tam, kjer vodijo stranko pravi Nemci, ki imajo tudi za naše kulturno potrebe razumevanje.
Naglasiti moramo, da se po zagotovilu državne tajno policije razpočava-nju knjig Mohorjeve družbe no bodo delale nobene težave. Knjige so bile po vsebini pregledano iu odobrono. Koledar za Koroško izide letos v posebni izdaji.
Sončna stran našega narodnega položaja v deželi je tudi, da je z novo državo izginila iz nemških uvodnikov, govorov in izjav krilatica o vmesnem narodu »Windische«. To neoporečno dejstvo moramo razumeti tako, da Nemcem ni pri srcu ljudstvo, ki s svojo narodnostjo trguje in kupčuje. Splošno našo prilike narekujejo sleherni družini slovenskih dolin pot k tesnejšemu sodelovanju in sožitju.
Načelno priznava narodni socializem drugo narodnosti v državi. Na podlagi žc navedenih izjav morudajnih oseh v deželi, na podlagi izjav, ki smo jih dobili na Dunaju pri komisarju B ii r -ckelu in ministru Klati snerju tor v notranjem ministrstvu v Berlinu, lahko rečemo, da nas povsod priznavajo kot narodno skupnost in nam tudi obetajo ureditev vseh prilik, ki so tičejo našega samostojnega kulturnega življenja.
Z naše strani bo tudi zanaprej tvorila legalnost, postavnost podlago vsemu našemu deln. Vso naše delo se bo vršilo v okvirju obstoječih državnih postav.
To naše delo ho slutilo kulturni povezanosti z materinskim narodom. Društveni sestanki bodo poleg slovenske knjige posredniki te narodne skupnosti. Pesem in igra bosta utrjevali povezanost med nami samimi. Vse delo bo služilo poglobitvi in razširitvi našega znanja in tako utrjevalo zmožnost lastne razsodnosti in samostojnega mišljenja. Vsak Slovenec pa mora pri tem doprinesti svoj delež. Deljeno delo, enoten cilj ,gotov uspeh.
Zvestoba narodu in zvestoba državi, to sta naši gesli!
Pod udarci usodo so kuje jeklo v borbi preizkušeno narodno moči. Ob njih se vzbujamo. Ni
1 nas strla borba do sedaj in ne bo nas tndi v bodočo. Kajti močna je naša vera v rast mladoga naroda, nepremagljiva t
v o č kot tisočletnem trpljenju.
(Koroški Slovenec«, 11. jan. 1939.)
Pretekli teden je minulo 660 let, odkar jo bil Celovec imenovan za meslo. Prej je bil Celovec pretežno slovenski trg.
Pet slovenskih deklet, ki služijo v Londonu, se je javilo »Prosvetni zvezi v Celovcu«. Jo to brez dvoma največja »slovenska naselbina« v Angliji in bi bilo dobro, če bi se zu njo pozanimali, ker jo verjetno še več Slovencev in Slovenk skritih za brhkimi in narodno zavednimi Korošicami, ki služijo svoj kruh v Londonu in pravijo, da so zadovoljne.
Nadzorna oblast nI dovolila kmetijsko-gospo-dinjskega tečaja v Škofičah, češ »da je dal povod krajevnim nemirom in nočnemu divjanju«, ker se je res zgodilo, da so neki neznanci ponoči pohiti
okna v hiši, kjer so slovenska dekleta med tečajem stanovala.
V	Bilčovsu je umrl Egidij Andrejaš, po domače Krajger, star 92 let. Dober krščanski in narodno-zavedni slovenski kmet do zadnjega dih-ljaja. Naj v miru počiva.
Občini Gornja vesca in Bilčovs bosta združeni v novo občino Bilčovs. Vas Novo selo pa se od bilčovske občine odtrga in priključi občini Kot-mara ves. Za župana bilčovske občine bo imenovan Franc Spitzer, kar prebivalstvo toplo pozdravlja.
V	Gornji vosci so pokopali dve dobri slovenski materi, Vahovo mamo in Strajnikovo mamo. Svoji družini sta vzgajali v ljubezni do vere in do slovenskega naroda. Naj v miru počivata.
V	župniji Bistrica v Rožu jo priglasilo Izstop iz katoliške vere 29 faranov. Ta številka je močno presunila vso slovensko javnost.
V	Borovljah so v preteklem letu izdelali 2435 pušk, torej 139 manj kakor lansko leto. Država gre na roko, da bi se boroveljska puškarija oživela.
V	Apačah je bil inštaliran za župnika g. I. Jakolič. Vsa fara se je udeležila lepe slovesnosti.
V	Galiciji so letos pri polnočnici prvikrat zapeli božične pesmi v nemškem jeziku.
V	Celovcu je popisovanje vseh praznih ali delno praznih stanovanj, poslovnih prostorov in skladišč.
Na nabor sla poklicana letnika 1906 in 1907.
Po vseh koroških občinah imenujejo sedaj uradnike, ki bodo opravljali civilne poroke, ki so odslej predpisane in se morajo opraviti pred cerkvenim) porokami.
_ V Celovcu se jo začel tečaj, ki ga prireja deželna oblast, da izvežba politično zanesljive občinske tajnike.
Primorske vesti
Slovenski slikar France Knnžič bo v Trstu v ulici S. Spirldione razstavil večjo število svojih del. Razstavo je napovedal tudi tržaški tisk.
Najstarejši kmot v goriški pokrajini, 97 let stari oče Josip Brumat, iz Gorice je umrl. Naj v miru počiva.
Burja je v Trstu Metlikovea Lojzeta vrgla s kolesa, tako da je z glavo butnil ob zid in se nevarno poškodoval. Ugotovili so, da mu je lobanja počila in no verjamejo v ozdravljenje.
O rudniku živega srebra v Idriji poroča agencija »Agis«, da je znašala 1. 1934 proizvodnja živega srebra 441.000 kg. Naslednjega leta je že poskočila na 972.000, l. 1936 pa že celo na 1,437.000 kilogramov. Skok proizvodnje je bil v 1. 1937 še večji, kajti rudnik je dal že 2,305.000 kg živega srebra. Idrijsko živo srebro je v svetovni proizvodnji stopilo popolnoma v ospredje. Napredek dolguje idrijski rudnik zmedam v Španiji, kjer so bogati rudniki živega srebra sredi bojnih poljan.
Dva cerkvena tatova je prijela goriška policija. To sta Alojzij Brajne in Andrej Curk, doma iz Vipave, ki sta po goriških cerkvah izpraz-njevala puščice. Pred sodiščem sta dobila prvi sedem mesecev zaporne kazni in 700 lir globe, drugi pa 4 mesece zapora in 470 lir globe.
V	Kanalu se je ponesrečil Anton Ipavee, doma iz Ajdovščine. Ipavee je delal pri podjetju Lipasini in se je ponesrečil med delom. Njegov položaj je po izjavi zdravnikov brezupen.
Iz Gorice poročajo, da je tamkaj z višine šest metrov, ko je delal na novi zgradbi, padel Franc Gaberšček, star 49 let, doma iz Tolmina, in pri tem dobil poškodbe, ki dajejo le malo upanja na ozdravljenje.
V	bolnišnici v Krminn je podlegel opeklinam enoletni sinček Alfons Poležon. Med igranjem v kuhinji so mali bratje prevrnili nanj lonec kropa.
V	18 metrov globoki prepad se je prevrnil Bogomir Kenda, star 18 let, doma iz Tolminskega, ko je hotel po krajši poti domov in je neprevidno stopil na rob prepada. Kenda leži v bolnišnici in je dvomljivo, če bo okreval.
Pred goriškim sodiščem so zaradi tihotapljenja izrekli celo vrsto obsodb nad slovenskimi
domačini. Med obsojenci se nahajajo: Ana Trobec iz Štanjela, Milan Trobec iz Štanjela, Lojze Am-brožio iz Cola, Janez Tomažič iz Cola, Anton Žega iz Štanjela, ki so vsi dobili po nekaj mesecev zaradi tihotapljenja alkoholnih pijač. Jožef Prin-čič pa je tihotapil saharin in je tudi prejel zasluženo kazen.
Senik je pogorel v Grgarju. Bil je last kmeta Jožefa Kodelja. Možu je zgorelo za 3000 lir krme. Oblasti iščejo pozigalca.
Družina Emilija Selva v Solkana je od Mussolinija sprejela nagrado 600 lir za porod zdravih dvojčkov.
Iz Doberdoba pišejo, da jo tamkaj padel s podstrešja Francc Markočič ih. si pri padcu zlomil hrbtenico. Njegove poškodbe so smrtnonevarne.
V	goriški bolnišnici se bori s smrtjo deklica Elvira Vidovic, stara 3 leta, ki je pri igranju ob ognjišču dobila hude opekline. Upajo, da bodo dekiico rešili.
Iz Idrije poročajo, da so okoličani v petek zjutraj ob cesti našli truplo 65 let starega Luko Kogoja, doma iz Bovca. Preiskava je dognala, da truplo ne kaže nobenih znakov kakšne poškodbo in da je Kogoja verjetno zadela kap. Kogoj je bil velik revež, ki se je potikal okrog po deželi in prosil vbogajme.
Domačini iz Goriške pokrajine, ki delajo v Abesiniji, so v mesecu decembru poslali domov 91.000 lir prihrankhov. V vseh 12 mesecih preteklega leta znašajo prihranki 4 milij. 920.000 lir,
V	Gorici so obsodili znanega tatu Venehia-ruttija, ki se jc priklatil iz notranjosti kraljevine in bil dalje časa strah domačinskoga prebivalstva. Dobil je 4 leta strogega zapora.
V	Ilirski Bistrici je zgorela hiša trgovca Jožefa Brinška. Gašenje je bilo težavno zaradi mraza in oddaljenosti vode. Škode je 12.000 lir.
Posestniku Maksu Groharju v Podbrdu je požar hudo poškodoval hišo. Gasilci so ogenj sicer obvladali, škode pa je vendar le 10.000 lir.
Nagrado za najbolj obdelana zemljišča je pretekli teden sprejelo, kot poročajo tržaški listi, okrog 500 posestnikov lz Goriške pokrajine. Na-
grade znašajo od 50 lir do 500 lir. Večjo nagrado so dobili le veleposestniki, ki so z boljšimi sredstvi kajpada dosegli lepšo uspohe kakor slovenski kmet na svoji nerodovitni kraški zemlji, ki ji le največja jiridnost izvabi najpotreb-nejši živež za prebivalstvo.
Spodrsnilo je 90 let stari Ani Lonardon iz Dekanov in jo tako nesrečno padla, da je nekaj dni potem, ko so jo prepeljali v bolnišnico, umrla.
Stanovanjska hiša in gospodursko poslopje Antona Špika na Bukovem pri Cerknem je pogorelo. V plamenih sta končala dva vola in nekaj svinj. Goreti je začelo v dimniku. špik ima 35.000 lir škode, ki ni krita z zavarovulnino.
Morilca Kocjana Bertoka iz Dekanov so orožniki aretirali. To sta Josip Bosilja in njegov sin, doma iz Bertokov. Oče je tajil, toda sin je vse izpovedal. Kocjana je ubil oče s kamnom.
Tri leta stari Lavrenčičev otrok v Trstu je padel v vrel lug in se hudo poparil. Otroka so nesli v bolnišnico, toda ker ni bilo nobenega upanja, ga je mati zanesla nazaj domov, kjer je od poškodb izdihnil ko je mati prestopila prag svoje hiše.
Uboj na zagrebški ulici
V noči od petka na soboto je v Zagrebu 35-lelni tesar Mirko Rob pil v neki gostilni s To-dorjem Kojdičem in tesarjem Leonom Koritnikom. Po polnoči so so vsi trije podali precoj vinjeni proti domu. Med potjo sta se Koritnik in Rob skregala. Nenadoma jo Koritnik potegnil nož in zadal Robu več ran. Kojdič je hotel Robu pomagati, pa je bil tudi sam z nožem ranjen ua čelu. Roba so prepeljali v bolnišnico, kjer pa je kmalu izdihnil. Kojdič, ki jo tudi prišel v bolnišnico, jo povedul policijski komisiji, kako sc jo
KINO SLOGA — TEL. 27-30
Samo še danes in jutri
LORD LAKAJ
Hans Sohnkcr, Fita Benkhoi
Zabavna in smehapolna veseloigra!
zgodil zločin. Spremljal je komisijo na lice mestu. Koritnik je po uboju odhitol domov, pozneje s<" je pn vrnil na kraj zločina, kjer ga je policija aretirala. V Koritnikovem stanovanju jo policija našla njegovo ženo, ki jo ravno čistila Korltnikovo suknjo, ki je bila okrvavljona. Koritnik taji, da hi on zabodel Roba, vendar mu to no ho pomagalo. Rob zapušča vdovo in dva nepreskrbljena otroka.
Nevarna vlomilska tolpa za zapahi
Vrlim orožnikom v Studencih pri Muriboru se je posrečilo zajeti lep plen. Spravili so za vame zapahe veččlansko razbojniško tolpo, ki je bila zadnjo čase strah in trepet okolico Studencev ter je delala svoje vlomilske pohode tja gori do Ruš. Vlamljall so v kokošnjake, svinjake in kleti ter kradli poleg kokoši, zajcev, vina in drugih živil tudi svinje. Pri treh posestnikih so kar v svinjaku zaklali pitano svinjo ter jo odnesli. Vrli orožniki v Studencih so skrbno zbirali dokaze proti osumljenim osebam, ki stanujejo v znani :tžabjl vasi« v Radvanju, dokler niso slednjič dobili v roko tako obtežilnega materiala, da so jih lahko v solioto zvečer polovili in zaprli. Aretiranih je bilo 5 oseb, tri pa šo iščejo. Arotirand so priznali že 9 vlomov. Šo v teku noči so orožniki vseh pot odgnali v zapore okrožnega sodišča.
Gradbena dela v Mariboru 1.1938
Lani je bilo zgrajenih 230 novih stanovanj
Maribor, 15. januarja 1989.
Med raznimi bilancami, ki se ob zaključku leta napravljajo, je vsekakor zelo zanimiv pregled o gradbeni delavnosti. V Mariboru moremo reči, da je bila ta delavnost — občinska kakor zasebna — v preteklem letu izredno živahna. Najprimerneje jo izrazimo, če povemo, da se jo lansko leto zgradilo v Marilioru zasebnih in občinskih zgradb v skupni vrednosti 14,985.648 din. Zgradilo pa se je 10 pritličnih, 17 enonadstropnili, 3 dvonadstropne in 6 trinadstropnih stanovanjskih hiš, dalje 1 cerkev, 2 industrijski zgradbi, 6 avto-garaž, io nadzldkov, 7 prizidkov, poleg tega pa so je izvršila celij vrsta raznih rirugih dol, ki spadajo v gradbeno široko. S temi zgrudhami je dobil Maribor skupno 280 novih stanovanj in sicer 40 enosohnlh, 72 dvosobnih, 18 trisobnih, 2 pet-sobni, 1 pa obstoj" iz 7 sob; poleg teh še 80 sob s štedilnikom. Dalje služi v stanovanjsko svrho še 12 samskih stanovanj, tako zvanih »gasonier« in nekaj enosohnih stanovanjskih prostorov. Zgrajena je bila tudi nova dvorana za kino ter 28 novih obrtniških lokalov. Če pogledamo med vsemi temi zgradbami, katera je najpomembnejša, moramo reči, da so to
nove občinske hiše za mariborske reveže
ki so dale pošteno-streho 80 najsiromašnejšim mariborskim družinam. V te štiri nove občinske hiše v Prelogovi ulici so preselili stanovalce žalostno-znane barakarske in vagonarske kolonije v Dajn-kovi ulici. Vsaka družina ima prostorno sobo s štedilnikom in shrambo za jedila, po dve družini imata skupno angleško stranišče in vodovod. Najemnina jo nizka, znaša 100 din mesečno, pa šo to plačuje mestni socialno|x>lilični urad za mnoge družine iz svojih sredstev. Trdilev, da bi bila tu stanovanja zaradi vlažnosti škodljivejša in slališa kakor so bile poprej barake in vagoni, ki io je prinesel »Slovenski Narode, pač ne bo držala. Ena največjih in najpomembnejših stavb je zgradba novega bogoslovja. Ogromnega poinena jo tudi zgradba nove cerkvene dvorane v Magdalenski ulici. Z njo je dobil ves južni do) Magdalenskega predmestja svoje duhovno žarišče. Ena najlepših zgradb, ki je bila lani dogotovljena, je Valjakova hiša s kinodvorano v Grajski ulici. Veliko delo jo izvršila mestna občina ludi z adaptacijo notranjščine prvega nadstropja mariborskega gradu, v katero se je že v jeseni vselil del mariborskega pokrajinskega muzeja.
14.400 m2 tlakovanih novih cest
Pri oceni vsakoletne gradbene delavnosti ne smemo pozabiti na ogromna cestna dela, ki jih je opravila mestna občina. Tlakovalo in asfaltiralo ter moderniziralo se je lansko lelo v Mariboru 16.400 kvadratnih metrov cestne površine — kar odgovarja 3 km dolgi in 6 m široki cesti. Največja in najbolj vidna dola so se izvršila na Glavnem trgu, ki je dobil povsem drugo obliko ter daje seda,[ z novim avtobusnim kolodvorom, ki je prvi v državi, ter intenzivno razsvetljavo Mariboru povsem velikomesten izgled. Poleg Glavnega trga so bile lani na novo tlakovane z granitnimi kockami Koroška cesta, Stolna ulica, oba dovoza na dravski most, Dvoržakova ulica, Frankopanska cesta do železniškega [>odvoza, de! Vetrinjskc ter Tattenbachove ulice. Poleg novega tlaka pa so
FOTOAMATER
Obstreti
Pri osvetlitvi prederejo intenzivnejši svetlobni žarki svetločutno pjast in vpadejo pri ploščah na steklo in pri falmih na celuloid. Čc vpadejo takšni žarki na stekleno al: celuloidno podlago pravokotno ali pa toliko poševno, da iz negativa izstopijo, niso škodljivi. Absorbira jih črna stena kasete ali pa papir v kamerah za navile filme. Čim pa vpade svetlobno žarek na prozorno podlago svetločutnega tvoriva približno v kotu 45" ali pa še bolj poševno, ga hrbtna mejna ploskev prozorne podlage reflektira nazaj v svetločutno plast v enakem kotu in skoraj z nezmanjšano učinkovitostjo. Tako reflektirani žark: osvetlijo negativ ponovno, toda od hrbta proti površju. Zavoljo tega nastane v jedru ostra, toda nazven proti robu pojemajoča počrnitev, ki pokvari v svojem obsegu vso risbo negativa. To je refleksijska obslret, proti kateri je moderno svetločutno tvorivo sicer dobro zaščiteno, vendar ne popolnoma zavarovano. Če 6nemamo zelo svetle predmete, ki nastanek takšnih obstreti povzročalo, se zato ne smemo zanašati samo na protiobstrelni sloj tvoriva, temveč moramo skušati preprečiti ta pojav tudi z razvijanjem v takšnem razvijalcu, k: ne učinkuje takoj v globino plasti, temveč predvsem na njenem površju, ler razviti samo na površju ležečo sliko. Če leži obslret samo v naj-spodnejših plasteh svetločutnega sloja, preprečimo s tem njen pojav, ker je enostavno ne razvijemo,
Na istem principu temelji tudi postopek, t katerim lahko obstret na nepravilno razvitih negativih
precej omilimo, v nekaterih lažjih primerih pa celo popolnoma odpravimo, V posebni kopeli izpretne-nimo srebro najprej v srebrov klorid, nato pa razvijemo negativ ponovno v izrazitem površinskem razvijalcu, toda samo njegovo površino. V globino ga ne smemo razviti. Najprej izbledimo negativ v raztopini:
voda.........i i . i . 100 ccm
kalijev bikromat <•■•>. 2 g
solna kislina ... i . i , , 5 ccm
Slika mora izbledet: popolnoma. Po tej kopeli negativ temeljito izperemo in posušimo., nato pa razvijemo ponovno v dobrem izenačevalnem razvijalcu (pirokatehinov razvijalec po Windischu) in ustalimo v okisani ustaljevalni kopeli. S tem procesom zmanjšamo istočasno tudi kontraste v negativu, in sicer prav občutno, da postane zelo medel. Kopirat: ali povečati ga moramo zavoljo tega na kontrastno delujoč papir.
Ustaljevalna kopel
ne učinkuje sigurno, če je preveč mrzla. Takšno neprimerno temperaturo imajo na primer sveže nastavljene ustaljevalne kopeli, če uporabljamo za raztopitev ^nrzlo vodo. Pri raztopitv: natrijevega tiosulfata se namreč voda prav občutno ohladi. Mrzla voda je zavoljo tega za nastavljanje te kopeli neprimerna, posebno v primeru, če nameravamo kopel takoj uporabljati, pa tudi natrijev tiosulfat se topi v mrzli vodi dokaj počasi. BoljSa je vroča voda, v kater! se raztopi sol v nekaj sekundah, obenem pa jo tudi tako ohladi, da jo lahko brez skrbi nalijemo
bili v vseh navedenih ulicah na novo urejeni in asfaltirani hodniki za pešcc ter so bila izvrčena volika instalacijska in kanalizacijska dela.
Kako bo v bodočnosti
Tudi za letoSnje leto so izgledi glede gradbene delavnosti prav lepi. Predvsem bo prednja-čila mestna občina pri gradnji novo carinarnice, za katero so sedaj žo kopljejo temelji v Elnspie-lerjevi ulici. Za to carinarnico in za uroditev okolice so bo v okviru trilelnegu gradbenega programa potrošilo 15 milij. din. Če bo imela sredstva, bo zgradila občina ludi šo nekaj hiš s stanovanji za siromašno sloje. Potrebne bi bile vue-kakor šo najmanj štiri takšno hišo z 80 stanovanji, kakor so v Prelogovi ulici. Tudi zasebna podjetnost no bo počivala. Čo bo šlo vse po sroči, se lio na pomlad začela gradnja palače Vzajemno zavarovalnico na Glavnem trg. — Nadalje an bo nadaljevalo zidanje novega j»ogo:ilovja pod Kal-vnrijo, morda bo banovina končala tudi novi paviljon v bolnišnici. Končale so bodo trinadslrop-no stanovanjske in trgovske zgradbe trgovca Laha, restavraterja Majcna in Ljudske samopomoči, ki so bile lansko jesen dograjene v surovem stanju. Banovina bo pripravila načrte za zidanje nove mariborsko gimnazijo na desnem dravskem bregu, na mestnem gradbenem uradu pa se končujejo načrti za novo tržnico na Vojasniškcm trgu. <*e bo občina dobila primerno posojilo, se bo žo letos pričelo z gradnjo tržnico.
Gradbena podjetnost industrije
Testilna Industrija jc najmočnejša gospodarska sila v Mariboru, iii se pa, žal, udejstvuje samo v svojih tovarnah. Te se neprestano leto za letom večajo, dimniki rastejo v višino, nikjer drugje v mestu pa ne vidimo vpliva kapitalov, ki jih industrija s svojim zaslužkom zbira. Edina izjnma je podjetje tlutter in drug, ki je začelo graditi vzorno stanovanjsko kolonijo za svoje delavce na Pobrežju. Tekstilna industrija nam je privedla v mesto na stotine uradnikov z družinami iu na tisoče delavstva, ki bo po 10 letih dobilo pravico mariborskega meščanstva. Bilo bi vsekakor umestno, če bi tekstilna industrija tem ljudem preskrbela primerno streho. Saj jo danes v Mariboru stanovanjska stiska prav tolikšna kakor jo bila pred 20 leti, dasi sc je v tem času zgradilo žn ogromno število stanovanj. Stanovanjska draginja je šc vedno huda. Zlasti srednji sloji so prizadeti, saj sc skoraj ne dobi primernega stanovanja po ceni, ki bi jo uradnik dnnes zmogel. Poleg tega pa bi bila za tekstilno industrijo gradnja stanovanjskih hiš prav donosna naložba kapitala,
Obdavčenje nezazidanih parcel v središču
Za tujca, ki prihaja v Maribor od katere koli Strani, je naše mesto še vedno — velika vas. V najlepših in najprometnejših ulicah je vse polno nezazidanih škrbin, ki kvarijo izgled najlepših stavb. Vse te nezazidane parcele so v lasti nekaterih bogatih patricljskih rodbin, ki so jih pred več desetletji dobile po izredno nizki ceni, sedaj pa so jo privile na nezmogljivo višino. Kakor smo že poročali, namerava mestna občina v eentrn mesta te nezazidane parcele primerno obdavčiti in sicer na la način, da bo ludi od parcel računala kanalščino.
v steklenico. Če nameravamo uporabiti kopel takoj, postopamo lahko pri tem tako, da raztopimo natrijev tiosulfat samo v enem delu vroče vode, po raztopitvi pa dolijemo mrzle vode do predpisane količine, da kopel ohladimo do primerne temperature.
Napake pri osvetlitvi
se navadi »poznavati spreten foloamater tudi pri razvijanju, kar je zelo važno, ker jih v precejšnji meri lahko popravimo. Osvetlitvene napake spoznamo po tem, kdaj se pokažejo prvi sledov.,slike na negativu pri razvijanju v normalno razredčenem razvijalcu. Če se pojavi na negativu slika kmalu po pričetku razvijanja in običajno tud- po vse| površini naenkrat, je negativ preveč osvetljen. Nasprotno se pri premalo osvetljenih negativih pokažejo prvi sledov! slike zelo pozno: najprej najbolj osvetljene svetline, le polagoma poltoni, medtem ko ni mogoče izsiliti zlasti globokejših senc nit' z dolgotrajnim mučenjem negativa v razvijalcu. Če je negativ preveč osvetljen, ne smemo prekinili razvijanja prehitro, temveč razvijati negativ mirno dalje, čeprav postaja prekomerno krit. Pri predčasni prekinitvi razvijanja bi dobili zelo medel in neuporaben negativ, s podaljšanim razvijanjem pa kontraste v negativu stopnjujemo. Razvijalcu dodamo še nekoliko bromkalija ter ga uporabljamo poleg tega tudi nekoliko bol' koncentriranega. Prekomerno kritje odstranimo kasneje v primernem oslab-ljevalcu. Nasprotno uporabljamo za razvianje premalo osvetljenih negativov razredčene razvijalce. Poleg i vode dodamo iahko razvijalcu tudi še nekoliko alka- | lija. S tem preprečimo, da ne postane negativ preveč i kontrasten.	J
Menjavanje negativnega tvoriva
ni priporočljivo. Najbolje ie ostati pri tvorivu, ki smo ga 6 temeljitim preizkusom spoznali kot dobro tvorivo in za katerega jamči tudi dobro ime tovarne, ki ga izdeluje. Mislimo namreč jamstvo za ustaljenost njegovih lastnosti in njegove kakovosti, ki se pri manjših, manj pomembnih tovarnah kaj rada menjava. Če negativno tvorivo neprestano menjavaš, si delaš po nepotrebnem težkoče pri snemanju in pri raz-v.janju. Vsako tvorivo ima namreč svoje posebne lastnosti, pa nai bo to v pogledu splošne in barvne občutljivosti, glede zrna ali pa glede razvijanja. Koliko časa je na primer razvijati ta ali oni film, jo v navodilih tovarne običajno navedeno. Toda tc navedbe so vedno nekaj problematičnega. Drobno-zmati filmi imaio vsi nekoliko bolj strmo gradacijo ter jih moraš razvijati preccj manj časa, kakor tvorivo z visoko splošno občutljivostjo. Koliko, to pa je bolj zadeva preizkusa posameznih izdelkov v tvoji temnici in s tvojimi razvijalci, kakor pa točnosti tovarniških navodil, k! temeljijo na preizkusu pri V6eh drugačnih okoliščinah, kakor delaš ti, ki te vežejo d -st: skromnejše in primitivnejše razmere.
Zračni mehurčki
Če jih opaziš v tvojem objektivu, se ne prestraši, ker prav nič ne zmanjšujejo njegove optične zmogljivosti. V najslabšem primeru pomenjajo izgubo svetlobnosti objektiva za komaj eno petdesetinko odstotka, kar ne pomenja nič, vedno pa so posebnost kvalitetnih, zelo svetlobaih objektivov.
Tisoči smučarjev so gledali
tekme Gorenjcev v Kranjski gori
V navzočnosti g. bana in številnih civilnih in vojaških zastopnikov
Kranjska gora, 15. jan.
Po današnjih tekmah lahko mirno ugotovimo, da je izlet Gorenjske zimsko - športne podzveze uspel v celoti, tako v propagandnem kot tudi vsakem drugem oziru. Ogromno število naših najbolj-sih tekmovalcev, ki so danes merili svoje moči, nam dokazuje stalen in dober napredek naših smučarjev. Največje upanje nam pač vzbuja mladina, med katero je nekaj prav izrazitih talentov, ki hodo lahko kaj kmalu začeli usrpešno nastopati z danes še nedosegljivimi starejšimi tovariši. Gorenjci so organizirali vso mladino v smučarskih klubih in zato imajo v zimskem športu danes prvo mesto in ga bodo obdržali še dolgo časa, če bodo tako delali naprej, kot so začeli. Upajmo pa, da v tem delu Gorenjci ne bodo odnehali in bodo vzdržali prav v tem tempu tudi še naprej. Za leto 11141 se nam obeta nn domačih tleh svetovno smučarsko prvenstvo in do tedaj bo treba delo še podvojiti, da bomo lahko na domačih tleh dosegli častne uspehe.
Svoj izlet so Gorenjci danes izvedli v celoti. Snoči ob 20. je bila svečana prireditev »Miklove Žalec v dvorani Ljudskega doma. Igra, ki so jo naštudirali in igrali domačini, je uspela nad vse dobro in ne bi delala sramote niti kakemu večjemu kraju in večjemu odru kot je v Kranjski gori. — Istočasno pa je bil v hotelu Razor tudi pozdravni večer GZŠP, skupna večerja in obenem svečano izročilo diplome častnemu predsedniku in zaslužnemu organizatorju gorenjskih smučarjev Jožetu Zupanu. Na večer je snoči začelo vreme zopet kaziti, loda ponoči se je zjasnilo in malo pomrzlilo, tako da je današnje jutro presenetilo vse tekmovalce in gledalce z leipim vremenom.
Tekem in tekmovalcev na pretek
Tekmovalni program se je pričel že dopoldne ob devetih. Ob vznožju novega smučarskega torišča so drobili in ceptali najmlajši, ki so tekli na 3 km. \'a vrhu novega smučarskega terišča pa so se zbirali tekmovalci seniorji za veleslalom po novem izsekanem smučišču. Od 67 prijavljenih tekmovalcev jih je bilo na startu 54 in med njimi celo dve korajžni dekleti lleimova in Poharjeva, ki sta se hoteli preizkusiti tudi v moški konkurenci. Priznati jim moramo, da sta prav dobri in da je zlasti Hei-inova pobasala v koš tudi marsikaterega moškega tekmovalca. Obe sla sedaj tudi v tečaju ministrstva z telesno vzgojo na Pokljuki.
Proga za veleslalom je bila izpeljana, kot smo že zgoraj omenili, na novem smučarskem terišču. Dolga je kakih 2400 m, višinska razlika pa bo dobrih 400 m. V gornjem delu je precej strma in ležka, v spodnjem pa se lepo izteka na travnik na Podlescti. Tekmovalci so morali pasirati 29 vrat.
Rezultati veleslaloma so bili:
/. Praček Ciril (Skala) 2:29.7.
•.'. Cvišenberger In. (Bratstvo) 2:52J>.
:l. Koblar Stanko (Skala) 2:55.
i. Vrbar Slavko (Skala) 2:56.
5. Klein Bruno (Skala) 2:59.8.
(i. Ilrkar Iran (Dovje-Mojstrana) .1:04.
;. Gradišnik Drago (Celje) 3:05.4.
s. Antonov Vladimir (Maraton. Zagreb) 3:18.
!>. Kavčič Drago (Kranjska gora) 3:19.4.
10. Barberič Štefan (Ilirija) 3:20..
Na startu so bili vsi naši najboljši tekmovalci v alpski kombinaciji razen Heima Huberta in Alojzija Žvana. V tej panogi je še vedno nesporen zmagovalec Praček Ciril, kateremu se tako po res uosti treninga in uspehih primerja lahko le Ileim. škoda, da danes ni tekmoval. Vsak dvoboj med Pračkom in Heimoui je izredno zanimiv.
Prihod bana dr. Natlačena
Dopoldne ob pol 11 se je v spremstvu svoje ge. soproge pripeljal v Kranjsko goro na tekme lian dravske banovine dr. Natlačen Marko. V njegovem spremstvu je bil še načelnik finančnega oddelka dr. Orel Filip, okrajni načelnik v Radovljici dr. Vrečar in načelnik prometnega oddelka g. Jošt. Na postaji so odličnike pozdravili predsednik GJŠP Godec Tomaž, kranjskogorski župan Budinek in mala deklica, ki je s primerno dekla-macijo izročila gospej banici šopek nageljnov. Med ostalimi smo še opazili dr. Žižka, predsednika Tu jskoprometne zveze, starešino okrajnega sodišča dr. Bregarja in poveljnika planinskega polka v škofji Loki gosp. Markulja. Na postaji je igrala tudi godba. Gosi roj najmlajših smučarskih tekmovalcev, ki je pravkar brenčal k tekmam, pa je pred postajo napravil špalir in pozdravil bana.
Vsi odličniki so nato lakoj odšli na Podles, kjer je bila zanje pripravljena majhna tribuna. Sledila je nalo svečana otvoritev in blagoslovitev novega smuškega terišča. Obrede je opravil kaj>-lan g. Toman Valentin. To priliko pa je ludi uporabil odsek aerokluba na Jesenicah in v Kranjski gori za blagoslovitev novega brez.motornega letala, ki je domače delo članov teh dveh aero-klttbov. Inž. Rehar, predsednik aerokluba na Jesenicah, in sodnik Bleivveis, predsednik aerokluba v Kranjski gori, sla naprosila botrico go. Natla-ienovo, naj opravi formalnosti in izroči novo brezmolorno letalo članom v uporabo. Zatem pa je Se dr. Natlačen s primernim nagovorom odprl novo smuško terišče in ga izročil prometu z, željo, naj bo v korist mladini, narodu in državi ler v blagostanje vse Kranjske gore.
Takoj z.a tem oficielnim delo so sledile
Tekme juniorjev v teku skozi vratca
Tudi Ia tekmovalna proga je bila na prvem terišču in je bila dolga kakih 400 m z, višinsko inziiko 70 m. Proga ni bila preveč težka. Tekmovalci so morali teči skozi 30 vratc.
Rezultati so bili:
L Bertoncelj Jože (ASK Gorenjec) 46.4;
2.	Kavčič Bojan (Kranjska gora) 46.8;
3.	Koren Tonči (Kovinar) 49.00;
4.	Mulej Tinček (Ilirija) 50.00;
5.	in 6. Saksida Ivan (Bratstvo) 51.00;
Ravnikar Rado (Gorenjec) 51.00;
7. Mrak Marjan (Skala) 52.00;
S. štumpfl Tone (Skala) 52.8;
1». Pirš Darinko (Gorenjec) 53.00;
10. Miceli Leon (Gorenjec) 54.00.
Vse kaže, da Gorenjcem bolj diši alpska kombinacija kot pa teki. Zalo je tudi razumljivo, da jo tekmovalo veliko število tekmovalcev. Razlike med r>osameziiimi tekmovalci so zelo majhne. Tekmovalec, ki je bil po številu 55, ima še vedno čas 1:37. Predvsem pa moramo omeniti ASK Gorenjca, ki je postavil na start največ in tudi najboljše juniorje. Dober je z.Iastii zmagovalec Bertoncelj Jože.
Tekme naraščaja na 3 km
Naraščaj je tekmoval na 3 km. Tudi v tej panogi je bila zasedba zelo močna. Tekmovalo je 52 tekmovalcev, od katerih so pa štirje na progi izstopili. Zvrstili so ee pa takole:
1.	Rožič Jože (Ilirija) 17:56;
2.	Valentar Ciril (Ilirija) 18:02;
3.	Makovec Jože (Ilirija) 18:12;
4.	Cvetek Janez (Ilirija) 18:48;
5.	Urbas Kendi (Novje Mojstrana) 19:17;
6.	Rozman Franc (Bohinj) 19:36;
7.	Grilc Mihael (Kranjska gora) 19:47;
8.	Pečar Ladi (Kranjska gora) 20:05.
Ilirska smučarska sekcija je postala v zadnjih
dveh letih izredno agilna in organizira vso ra-teško mladino za svoj klub. Uspehi se kažejo že danes in v bodočo bodo gotovo še večji.
Popoldanski spored
Popoldanski spored je obsegal samo skoke. Seniorji, ki so bili priglašeni za skoke za kombinacijo. ali pa za solo skoke, so morali oditi opoldne v Planico, juniorji in mladina pa je ostala v Kranjski gori, kjer so bile tudi skakalne tekme.
Lepi uspehi mladih skakalcev
Po|K)ldne ob dveh se je zopet ponovno zbralo veliko šlevilo mladine in izredno število gledalcev na Koširjevem travniku, "kjer je majhna, toda zelo dobra skakalnica, kakor nalašč za mladino, ki naj tekmuje na njej. Skakalnica sama nese komaj 27 in. Juniorji in naraščajniki, ki so tekmovali na tej skakalnici, so pokazali neverjetno znanje in stabilnost na smučeh, tako pri odskoku, kakor tudi pri doskoku. V celem je tekmovalo ravno 50 tekmovalcev. Vsak tekmovalec je imel en po-iz.kusen skok in dva skoka v konkurenci. V celoli bi bilo lorej 150 skokov. Kako odlično je skakala mladina, nam najbolj kaže dejstvo, da so pri 150 skokih bili samo trije padci in še ti povsem nenevarni. Med vsemi tekmovalci pa moramo zlasti omeniti Poldo Janeza iz Mojstrane in Leona Bu-kovnika z Jesenic. Oba mlada skakača sta s svojim stilom daleč prekašala svoje vrstnike. Najdaljši skok, ki |e bil dosežen v konkurenci, je dosegel Iliri jan Kavalar s skokom 20 m. Izven konkurence pa je najdalj skočil Leon Bukoviiik, in sicer 2-1 metrov.
Tudi popoldanske tekme sta s svojim obiskom počastila ban dravske banovine dr. Natlačen in polkovnik planinskega polka v Škof ji Loki gosp. Markulj. Oba sla z. velikim zanimanjem sledila seriji skokov, ki jih je izvajala mladina.
Organizacija teh skakalnih tekem je bila prav dobra, tako da je bil spored kljub števiinim točkam končan že v eni uri.
Rezultati mladinskih skokov so bili:
1.	Polda Janez (Dovje - Mojstrana) 145 točk (skoki 18.5. 19 m);
2.	Bukovnik Leon (Bralstvo) 144.8 (19, 19.);
3.	Rozman Janko (Ilirija) 140.8 (18.5. 19.5);
4.	Raziuger Jože (Bralstvo) 1:18.8 (19. 19.5);
5.	Brun Berti (Bralstvo) 134.7 (17.5, IS);
6.	Mulej Tinček (Ilirija) 134.2 (17. 18.5);
7.	Gregorij Leopold (Ilirija) 131.2 (17, 19);
S. Hrovat Janez (Ilirija) 130.9 (19. 18);
9.	Rožič Janez (Ilirija) 130 (17, 17.5);
10.	Jerman Božo (Ilirija) 129 (16.5, 18).
Skakalne tekme v Planici
Seniorji so skakali na 60 m skakalnici ob progi v Planici. O teh ne moremo reči tako ugodne kritike kol o najmlajših. Mirno lahko trdimo, da večina skakalcev ni bila dozorela za 60 metrsko skakalnico in da bi se morali skoki vršiti na 40-metrski skakal niči. Upoštevamo, da zadnje dni zaradi slabega vremena skoraj ni bilo mogoče trenirati in da je to tudi močan razlog za delen neuspeh. Dejstvo pa, da je bilo pri skokih tako za kombinacijo kol za samostojno disciplino več kot polovico padcev, dovolj jasno kaže, da tekmovalci skakalnici niso bili kos. Zaradi tega tudi večje število tekmovalcev ni šlo na 00 metrsko skakalnico in je zalo v kombinaciji tekmovalo lo 12 tekmovalcev.
Najprej so skakali zn klasično kombinacijo. Nalo so sledili skoki kot samostojna disciplina. V kombinaciji je zmagal:
1. Bevc Edo (Ljubljana) 265 točk (skoki 51 ni, ol s padcem);
2.	Pogačnik Tone (Bratstvo) 256.8 (39, 41.5);
3.	Klančnik Gregci (Dovje - Mojstrana) 253.1 (45, 46.5 s padcem);
4.	Razinger Tone (Bratstvo) 236.9 (40 s padcem, 43.5);
5.	Rus Janko (Ljubljana) 208.8 (39, 41.5).
V kombinaciji je bilo dosegljivih točk 320. Mnogi tekmovalci za kombinacijo, kakor smo dejali, sploh niso nastopili, mnogi pa so bili zaradi padcev diskvalificirani.
Samostojni skoki
Za tem so sledili samostojni skoki. Nastopilo je 10 tekmovalcev. Med njimi moramo omeniti Bevca Eda, ki je s 54 metrskim skokom dosegel najdaljšo znamko dneva in ki je tudi stilno dovolj pokazal. Jakopič Albin je pokazal, da je.še vedno dober in zanesljiv skakač in da tako trdnega doskoka nima nihče. Prijetno pa je presenetil doslej še skoraj nepoznani skakač Ilirijan šušteršič Slavko.
Rezultati so bili:
1.	Klančnik Kari (Ljubljana) 143.10 (50 m, 52 m).
2.	Jatcopii Albin (Dovje-Mojstrona) 138 (47, 49.5).
3.	Klančnik Gregor (Dovje-Mo.j 133.5 (45.5, 47.5),
4.	Razinger Tone (Bratstvo) 118.8 (41.5, 43.5).
5.	Florjančič Peter (Ljubljana) 113.4 (38, 42).
6.	Bevc Edo (Ljubljana) 1133 (56 s p., 54).
7.	Zupan Ivan (Bratstvo) 99.9 (50 s p., 51).
8.	Šušteršič Stavko (Ilirija) 92.6 (47 s p., 52).
Tudi tem tekmam je prisostvovalo precej ljudi, med katerimi smo opazili tudi oba ravnatelja KID g. dr. inž. Klinar ja in g. Noota.
Ob 18. je bila razglasitev rezultatov in razdelitev daril v Kranjski gori v hotelu »Slavec«. Prireditelji so za tekmovalce izbrali lepo število daril, tako da bodo obdarovani s pokali in praktičnimi darili vsi zmagovalci na izletu gorenjskih smučarjev in ludi prvi trije plasirani, ki so člani Gorenjske zimsko-športne podzveze.
Prireditev se je Gorenjcem prav dobro posrečila in jim iskreno čestitamo.
Gradjanski: Ljubljana 6:0 3:0
Ljubljanski igralci so se komaj izogibali podkovanim čevljem zagrebških tovarišev
Zagreb, 15. januarja.
Tukaj sc je odigrala danes revanžna nogometna tekma v prvem krogu tekmovanja za zimski pokal Jugoslovanske nogometne zveze. Ljubljana je morala nastopiti proti tukajšnjemu Gradjanskemu, bivšemu državnemu prvaku, ki daje v vsakokratno državno reprezentanco največ zastopnikov. Ker je v prvi tekmi preteklo nedeljo Ljubljana v odlični igri zmagala z 2:1 proti Gradjanskemu, je vladalo med tukajšnjimi športniki, posebno pa še med kibici Gradjanskega, za današnjo tekmo veliko zanimanje. Tako sc je še pred pričetkom igre nabralo 4000 gledalcev, da moralno podprejo svoj favorizirani klub. Vsi so prišli na svoj račun, tako zaradi zanimive igre, kakor tudi zaradi tega, ker so videli veliko število golov, ki jih je z dosti sreče zabijal napad Gradjanskega.
Kmalu po pol 3 sta se predstavili zagrebškemu sodniku 1'odubskemu obe moštvi v sledečih postavah:
Gradjanski: Urh, Htigl, Beloševič, Juti, Jaz-binšek, Kokotovič, šipoš, VVolfl, Lešnik, Cimer-mančič, Žalant.
Ljubljana: Lindtner, Ceglar, Bertoncelj, Vo-dišek, šercer, Boncelj, Janežič, Pupo, Grintal, Vovk, Erber.
Gradjanski je pokazal danes svojo običajno igro, ki ji je pridal le še precejšen delež surovosti. To velja predvsem za oba branilca in kril-sko vrslo. Posebno Beloševič in Kokotovič sta hotela pred golom onesposobiti ljubljanski napad. Prvi je imel v ta namen na poseben način podkovane čevlje in jih je na Grintalovih nogah tako podrgnil, da bo šc dolgo nosil s .seboj neprijetne spomine na današnjo tekmo. Tudi pritožba pri sodniku ni nič. zalegla. V napadu je bila desna stran boljša od leve. Lešnik je samo taval od sredine do nasprotnega gola in je-gol, ki ga je zabil, le slučajen, ker je pač žoga, ki jo je poslal Wiilfl v aut, srečala njegovo glavo in krenila ravno v gol Ljubljane, mogla bi pa tudi kam drugam. Ljubljana jc dala dve različni igri. V prvem polčasu se najprej ni znašla na težkem terenu. Potem, ko je dobila Iri gole, pa je igrala dobro in prevladovala vse do polčasa. V drugem delu igre so bili Ljubljančani nekaj časa enakovredni nasprotniki, potem pa se je zaradi surovosti obeh branilcev Gradjanskega ves napad še samo ogibal brc, da ostanejo celi vsaj igralci. Delal je večinoma le obrambni trio, pa seveda krilska vrsta, ki se je vsa potegnila v obrambo. Ljubljana danes ni pokazala manjvredne igre, kot bi se to moglo soditi po rezultatu. Imela je zrele prilike v prvem polčasu, da zabije gole, kar pa se ji ni posrečilo. Poleg tega se je morala Ljubljana boriti še proti sodniku, ki je s posebno fineso for-siral Zagrebčane in ubijal voljo gostom do igranja. Vratar Ljubljane bi mogel ob suhem terenu rešiti skoraj vse gole. Zaradi brozge na vratih pa je bil tako nesiguren, da mu je ob vsaki hitrejši stopinji spodrsnilo. Kljub temu je parkrat zelo uspešno interveniral.
Potek igre
Ljubljana prične, Gradjanski pa takoj prevzame žogo in prodre po šipošu, ki strelja pred golom Ljubljane Cimermančiču. Ta pošlje žogo visoko čez vrata. Nato napada Ljubljana po Erber-ju, ki izsili kot, in nič več. V 6. minuti je padel prvi gol za Gradjanskega. Cimermančič je utekel po levi strani do golovc črte in streljal visoko v desni vogal vral preko presenečenega Lindt-norja. Tam jc prisebni šipoš nazadnje potisnil z glavo žogo v gol. Nekaj časa se. nato igra na polovici Ljubljane. Gradjanski stalno napada. V 10. minuti zastrelja Cimermančič zrelo priliko. Kmalu za njim odbije VVolfl lep pas Žalanta z glavo, k sreči mimo vratarja Ljubljane. Navzlic težkemu terenu je igra ves čas živahna in kljub lahni premoči Gradjanskega zelo napeta. Teren ne dopušča preostre igre, ker je na vsem igrišču pet prstov na debelo snežne brozge, na kateri spodrsuje. V 16. minuti kot proti Ljubljani, ki pa ostane neizrabljen. Nato vratar Ljubljane dvakrat uspešno intervenira. V 18. minuti strelja iz gneče pred golom Ljubljane Wrilfl v mrežo in zviša stanje na 2:0. V 22. minuti rešuje Bertoncelj. Takoj nato Bertoncelj in Wolfl trčita blizu šest-
V Ameriki porabijo izdelovalci filmskih slik nn leto okrog 15 milijonov unč srehra za čiščenje filmov.
Umrl nam je naš ljubljeni sin in brat, gospod
RADO TAUSES
slušatelj juridične fakultete v Ljubljani
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek ob 16 iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 14. januarja 1939.
ŽALUJOČI OSTALI
Po urah velikega trpljenja je Vsemogočni poklical danes k Sebi našo skrbno ženo, zlato mamo, staro mamico in taščo, gospo
MARIJO BAJD
večkrat prevideno s svetimi zakramenti.
Pogreb nepozabne pokojnicc bo v torek popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra nasip 71.
Ljubljana, dne 15. januarja 1939.
Žalujoče družine:
BAJDOVA — LEKANOVA — KUŠARJEVA
najstmetrovske črte skupaj. Sodnik presodi mnogo preostro enajstmetrovko proti Ljubljani. Kokotovič tolče žogo v gol 3:0. Wolfl odide za nekaj minut z igrišča. Sedaj Ljubljana napada in izsili po Grintalu v 27. minuti kot proti Gradjanskemu. Strel pa odbije Ljubljana v polje. Takoj nato je Janezic prepočasen pred vrati Gradjanskega in mu Kokotovič vzame žogo izpred noge, ki je čakala samo še na udarec na gol. Sledi nekaj lesenih prizorov, tako da so se gledalci od srca nasmejali. Temu je krivo slabo igrišče. Ljubljana je odslej v lahki terenski premoči. V 38. minuti spet lep napad Ljubljane po desni strani Gradjanski rešuje v kot. Gradjanski proti razpoloženi Ljubljani ne more na igrišču napraviti nič. Ves napad Ljubljane preide v premoč, ne izrabi pa številnih šans. Sledi ponesrečen napad Gradjanskega in sodnik odpiska prvi polčas. Medtem se je vrnil nazaj v igro tudi Wolfl.
Drugi polčas
Prične Gradjanski, ki takoj izsili kot proti Ljubljani, žogo pa odbije Pupo v polje. V 4. minuti je šipoš sam pred vrati Ljubljane. Lindtner se mu vrže zelo pravilno pred noge in odbije žogo do Bonclja, ki jo rešuje v polje. V 7. minuti uteče Erber Hiiglu pred gol in nesrečno tolče mimo gola, kjer Beloševič brani v kot, ki ga Ljubljana tudi ne izrabi. V 9. minuti prosti strel iz dvajset metrov proti Gradjanskemu. V gneči pred golom Gradjanskega, ki je nastala po strelu, sta bila faulirana Erber in Pupo, vendar sodnik tega ne vidi! Erber odslej samo še statira. V 11. minuti strel Wolfla mimo gola Ljubljane. Žoga bi morala iti neizbežno v aut. Na nesrečo pa zadene Lešnikovo glavo in od tam se odbije v levi kot vrat. Lindtnorju, ki jc naskočil, je spodrsnilo in ni mogel ujeti več žoge. V 22. minuti idealna prilika za Gradjanskega. šipoš en meter pred golom za vratarjem Ljubljane, ki je stekel iz gola, Ceglar pa reši v koL V 24. minuti mora Urh dvakrat pomagati. Oba kota, ki sla sledila proti Gradjanskemu, pa nista prinesla gola za Ljubljano, ki je že visel v zraku in lam na žalosl tudi ostal. V 35. minuti pošlje Cimermančič iz 30 metrov ostro žogo v desni gornji kot neubranljivo 5:0. V 37. minuti napadi Gradjanskega z desne strani, šipoš pade pred golom Ljubljane in Cimermančič pošlje pod vratarjem v goi. 6:0. Grintal je še pred koncem igre odšel z igrišča zaradi surovosti branilca. Sledi še nekaj obojestranskih napadov, nakar sodnik zaključi igro.
Jedinstvo : Zemun 2:0 (0:0)
Belgrad, 15. jan. Ob lepem vremenu in ob prisotnosti okrog 2000 gledalcev sta se odigrali na igrišču Jugoslavije dve tekmi za zimski pokal. Ob 1 popoldne se je začela prva tekma med Ječi l.nstvoni in Zemunom. Zemun je nastal po fuziji Sparte z ostalimi prvorazrednimi klubi iz, Ze-muna in je danes igral prvo tekmo pod novim imenom. Tekma je bila nezanimiva Obe moštvi sta pokazali drugorazreden nogomet. Igralci Ze-muna so igrali kombinalorno lepše kot Belgraj-cam, ki so bili nad Zemunom boljši edino v startu in odločnejši prod golom. Po blatnem terenu so imeli Zemunčani napačno taktiko z nen-potrebnim kombiniranjem in so se izgubili v kombinacijah, ko je bilo treba poslati žogo v mrežo. Gola sta padla v 15. in 25. minuti. Prvi col je zabil leva zveza Simič, drugi gol pa desno krilo Mastela.
Bask : Gradjanski (Skoplje) 5:0 (2:0)
Po tej igri se je pričela druga v še večjem blatu med Baskom in Gradjanskim iz Skoplja. Končala sc je z zasluženo, vendar previsoko zmago domačinov. Tudi Skopljanc: so delali iste napake kot Zemunčani. V polju so bili zelo dobri, kom-binatorno boljši od domačih, pred golom pa neodločni, tudi večkrat nesrečni. Kljub temu. da so izgubili s petimi goli razlike, 6o imeli veliko zrelih in lepih šans in bi se tekma lahko končala z neodločnim rezultatom, čeprav moramo priznati, da je Bask zasluženo zmagal, ker je imel boljše moštvo. Vendar je zmaga previsoka. Goli so padli: v 15. in 40. minuti prvega polčasa ter v 10., 27. in 35. minuti drugega polčasa. Peti gol je padel iz enajstmetrovke. Vreme je bilo zelo lepo, toda teren zelo blaten.
Osijck. 15. jan. m. BSK : Slavija 3:1 (3:0).
Kragujcvac, 15. jan. m. Jugoslavija : SK Rad-nički 3:2 (2:1).
Borovo. 15. jan. b. Bata - Concordia (Zagreb) 2:2. Bata izpade iz pokalnega tekmovanja.
Sarajevo, 15. jan. b. Slavija : Hašk 3:0 (3:0).
Snežne razmere
Poročilo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani
in Mariboru, SPD in JZSS 15. 1. 1939.
Pokljuka (1300nt): —2, megleno, 90cm snega, južen.
Bohinj. »Zlatorog« (530 m): +6, delno oblačno, 55 cm snega, južen.
Dom na Komni (1520 m): —1, drobno mede, 250 cm snega, pršič.
Gorjuše (1000 m): 0, oblačno, 50 cm snega, južen.
Polževo (620 m): +4, oblačno, sneg mestoma skopnel.
Nova vas (Bloke): 0, oblačno, 5 cm snega,
južen.