SAM0UPRAVNA STAN0VANJSKA SKUPN0ST LJUBUANA VIČ-RUDNIK POROČILO ZA OBDOBJE 1974-1977 A. Organiziranost stanovanjske skupnosti UVOD 1.1. Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Vič-Rud-nik je bila ustanovljena 7. novembra 1974. Ustanovni samou-pravni sporazum Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljnjem tekstu: stanovanjska skupnost) ni v skladu z 9. členom Zakona o stanovanjskih skupnostih SR Slove-nije, saj ima za posamezna interesna področja odbore, ki pa niso pravne osebe, kot so enote interesnih področij, ki jih zakon pred-videva. Gre za naslednja interesna področja: — za graditev stanovanj, — za gospodarjenje s skladom stanovanjskih hiš v družbeni lastnini in poslovnimi piostori, — za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in — za prenovo starih mestnih predelov. Sklepe in odločitve odborov naštetih področij potrjuje skladno s programi dejavnosti odborov skupščina oziroma izvršni odbor stanovanjske skupnosti na svojih sejah. 1.2. Stanovanjska skupnost je ustanovljena zato, da po načelih solidarnosti in vzajemnosti delovni ljudje in občani organizirano uresničujejo svoje interese na področju stanovanjskega gospodar-stva z naslednjimi cilji: — da se poveča obseg stanovan jske graditve in s tem zagotavlja sistematično reševanje stanovanjskih vprašanj delovnih ljudi in občanov v občini in mestu Ljubljana, — da se razvija in poglablja samoupravljanje v stanovanjskem gospodarstvu, — da se zagotavlja in uresničuje solidarnost v reševanju stano-vanjskih vprašanj in družbeno pomoč za subvencije k stanarini delavskim družinam z nizkim dohodkom ter socialno prizadetim ostarelim občanom in družinam težjih invalidov za izboljšanje njihovega stanovanjskega standarda ter — skupno s stanovalci upravljamo s skladom stanovanjskih hiš in poslovnimi prostori v družbeni laslnini. Ustanovitelji, delovni ljudje v organizacijah združenega dela in delavci, ki združujejo svoje delo z zasebnimi delodajalci, delovni ljudje kot varčevalci za stanovanjsko izgradnjo ter občani kot stanovalci prek krajevnih skupnosti, uresničujejo navedene cilje posredno po svojih delegatih v splošnih delegacijah SIS in zborih stanovalcev v krajevnih skupnostih tako, da dokončno odločajo na mandatnih mestih v skupščini stanovanjske skupnosti. Ustanovite-ljev je 278 (250 organizacij združenega dela iz širšega območja mesta Ljubljane in vse, ki so locirane v občini, 28 krajevnih skup-nosti v občini). SKUPŠČINA 2.1. Najvišji samoupravni organ stanovanjske skupnosti je skupščina, ki šteje 65 delegatskih mandatnih mest, in sicer: 20 delegatskih mandatnih mest delovni ljudje v združenem delu po svojih delegatih iz splošnih delegacij SIS temeljnih delov-nih skupnosti in delov delovnih skupnosti v občini Ljubljana Vič-Rudnik, 1 delegatsko mandatno mesto delavci, organizirani v osnovni organizaciji sindikata delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajal-cih, 5 delegatskih mandatnih mest delavci organizacij združenega dela urbanistične in projektivne, gradbeno operativne ter stano-vanjsko vzdrževalne dejavnosti, 1 delegatsko mandatno mesto občani varčevalci za stanovanj-sko izgradnjo oziroma stanovanjske zadruge, 33 delegatskih mandatnih mest občani stanovalci po splošnih delegacijah SIS in zborih stanovalcev krajevnih skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik, 1 delegatsko mandatno mesto Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije, 1 delegatsko mandatno mesto Občinska organizacija Zveze združenj borcev NOV, 1 delegatsko mandatno mesto Občinska konferenca ZSMS, 1 delegatsko mandatno mesto Društvo upokojencev Ljubljana Vič-Rudnik in 1 delegatsko mandatno mesto, ki je prihranjeno za delegate, katere bo delegirala na seji skupščine stanovanjske skupnosti Samoupravna komunalna skupnost Ljubljana Vič-Rudnik. 2.2. V dvoinpolletnem obdobju (7. 11. 1974-30. 4. 1977) trajanja prvega mandatnega obdobja stanovanjske skupno-sti se je skupščina sestala enajstkrat. Sklepčnost skupščine je bila doslej dosežena 85,78 % poprečno. Z udeležbo delegatov smo lahko zadovoljni, četudi so v obdobju november 1974 — oktober 1975 izostajali delegati iz krajevnih skupnosti zaradi neorganiziranosti stanovalcev. Skupščina deluje kot enoten zbor delegatov. 2.3. Obdobje november 1974 — februar 1976 lahko označimo za čas konstituiranja vseh samoupravnih teles znotraj stanovanj-ske skupnosti kot tudi njenih povezav z interesnimi skupnostmi v občini, mestu Ljubljana in SR Sloveniji. 2.4. Stanovanjska skupnost ima svojo petčlansko delegacijo v Samoupravni skupnosti socialnega varstva Ljubljana Vič-Rudnik, s katero povezuje stanovanjski bivalni interes kot nepogrešljiv del socialne varnosti delovnih ljudi in občanov, še posebno na po-dročju družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, izgradnji domov za ostarele občane v mestu Ljubljana ter izgradnji domov za učence in študente. 2.5. Stanovanjska skupnost svojo politiko stanovanjskega gospodarstva oblikuje in koordinira prek 12-članske delegacije in delegatov odborov interesnih področij v Samoupravni stanovanj-ski skupnosti mesta Ljubljane, kjer se srečuje neposredno z inte-resi ostalih ljubljanskih občin. Uspešnost povezovanja se zrcali na uresničevanju nalog posameznih interesnih področij, manj pa na sejah skupščine te skupnosti, kjer delegati kot stalni delegati-od-borniki niso živa vez med občinsko in mestno stanovanjsko skup-nostjo. Smiselno bi bilo v bodoče, da se za vsako sejo mestne sta-novanjske skupnosti izvoli oziroma določi delegacijo občinske stanovanjske skupnosti na seji njene skupščine. Delegacija v mestno stanovanjsko skupnost je sestavljena po načelu delitve delegatskih mandatnih mest, in sicer: 6 delegatov iz splošnih delegacij SIS in OZD, 3 delegatov iz splošnih delegacij SIS iz KS, 3 delegatov zbora stanovalcev v KS. (Opomba: delegacija je bila ponovno oblikovana februarja 1976!) Tudi mestna stanovan jska skupnost deluje kot enoten zbor delegatov. 2.6. Stanovanjska skupnost je povezana z 2-člansko delegacijo z Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije, ki deluje na sejah skupščine kot enoten zbor delegatov. Delegate za to skupnost skupščina stanovanjske skupnosti naše občine določaza vsako sejo posebej glede na vsebino dnevnega reda. Naši delegati so se udele-žili vseh sej skupščine te skupnosti. 2.7. Dejavnost skupščine stanovanjske skupnosti lahko opre-delimo na kratko v naslednjem: a) opravila z lastnim oblikovanjem samoupravnih teles in spre-jemanjem internih samoupravnih normativnih aktov, b) povezovanje z drugimi samoupravnimi organizacijafni in družbenopolitičnimi organizacijami, c) opravila v zvezi s planiranjem, programiranjem dejavnosti in analiziranjem stanja v stanovanjskem gospodarstvu občine in mesta Ljubljane, d) vključevanje v akcije drugih interesnih skupnosti. al) Skupščina stanovanjske skupnosti je izvolila naslednje samou-pravne organe: . , 15-članski izvršni odbor, 17-članski odbor delavske kontrole, 5-članski poravnalni svet, 15-članski odbor za graditev stanovanj, 15-članski odbor za gospodarjenje S skladom stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v družbeni lastnini, 17-članski odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospo-darstvu, 15-članski odbor za prenovo starih mestnih predelov, 7-čIansko komisijo za preverjanje točkovanja stanovanj v druž-beni lastnini, 5-člansko komisijo za razreševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOB. Vsa navedena samoupravna telesa imajo predsednike in pod-predsednike. Naloge so naštete v ustavnem samoupravnem spora-zumu in drugih splošnih aktih stanovanjske skupnosti. Skupščino vodi predsednik, a v njegovi odsotnosti podpredsednik. Stano-vanjska skupnost ima-profesionalnega tajnika v celoti od 1. 3. 1977. Politika skupščine se je v septembru 1975 osredotočila ne le na naloge samoupravnih organov, ki jih je izvolila, ampak tudi na konstituiran je zborov stanovalcev hiš v družbeni lastnini ter izboru hišnih svetov, nadzornih odborov in volitvam delegatov za zbore stanovalcev v krajevnih skupnostih. Tako imamo sedaj registrira-nih 200 hišnih svetov, a 50 hišnih svetov je v ustanavljanju, na nivoju krajevnih skupnosti deluje sedem zborov stanovalcev, v devetih krajevnih skupnostih pa predstavlja zbore stanovaicev KS hišni svet, ker jih ni več kot po eden. Hišne svete predstavljajo: predsednik, podpredsednik (gospodar), tajnik, blagajnik, član HS odgovoren za družbeno samozaščito in delegat za zbor stano-valcev KS. Vsak zbor stanovalcev hiš je izvolil tudi 3-članski nadzorni odbor. Naloge in način poslovanja zbora stanoval-cev hiš določa »poslovnik o delu in načinu poslovanja zborov stanovalcev hiše«. Tako je v hišnih svetih in nadzornih od-borib zajeto blizu 1.600 občanov. Na seji skupščine stano-vanjske skupnosti v novembru 1976 je bil sprejet predlog za organiziran je seminarjev za člane hišnih svetov. V novembru 1976 je bil ta predlog na dveh posvetovan jih s predsedniki hišnih svetov potrjen. Sedaj potekajo seminarji v skupinah po 30 slušateljev in blizu 100 članov je že absolviralo tak seminar. Za blagajnike bo organiziran poseben seminar. Stanovanjska skupnost je bila pobudnik za spremembo v zakonu o gospodarjenju hiš v družbeni lastnini glede značaja hišnega sveta kot družbenopravne osebe (sedaj je HS le »pravdna in poslovno sposobna oseba!), kar kot amandma na citirani zakon ni umaknjeno. Hkrati s tem je bila dana pobuda za spremembo sklepa Službe družbenega knjigovod-stva — centrala Beograd v zvezi z odpiranjem žiro računov HS pred Ustavnim sodiščem SRS. Sklep je bil spremen jen in HS odpi-rajo žiro račune, na katerih se zbirajo sredstva za tekoče vzdrževa-nje in obratovanje hiš ter drugi prispevki stanovalcev. Zbori sta-novalcev KS delujejo po poslovniku o delu in načinu poslovanja Zbora stanovalcev KS. V krajevnih skupnostih na ožjem mestnem območju je sedem zborov stanovalcev KS izbralo izmed sedem do enajst članske izvršne odbore. Tako je v zborih stanovalcev zaje-tih še 196 delegatov, pri čemer niso všteti hišni sveti, ki hkrati delu-jejo kot zbor stanovalcev KS, ker ni potrebe za posebno obliko. Najpomembnejše naloge zborov stanovalcev KS so: koordinacija dela HS, pregled in podajan je predloga plana investicijskovzdrže-valnih del na stanovanjskih objektih, skrb za neposredno okolje stanovanjskih sosesk ter določanje delegatov za seje skupščine stanovanjske skupnosti. Zbor stanovalcev KS ima namreč vlogo posebnc delegacije za seje skupščine stanovanjske skupnosti. Slednjo usmeritev naše stanovanjske skupnosti sedaj podpiiajo tudi povzeta stališča RK SZDL in tudi problcmske konference OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik iz junija 1976. . ¦'¦¦¦ ¦¦ a2) Skupščina stanovanjske skupnosti je na svojih sejah sprejela oziroma potrdila naslednje splošne konstitutivne samoupravne akte: 1. razglasila veljavnost ustanovnega samoupravnega spora-zuma stanovanjske skupnosti (7. 11. 1974 — 1. seja), 2. statut stanovanjske skupnosti (18. 3. 1976 — 6. seja), 3. samoupravni sporazum o nalogah in uresničevanju delavske kontrole ter delu in poslovanju Odbora delavske kontrole stano-vanjske skupnosti (1. 7. 1976 — 8. seja), 4. sklep o podpisnikih dokumentov in računov ter drugih aktov stanovanjske skupnosti (18. 3. 1976 — 6. seja), 5. samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne stano-vanjske skupnosti mesta Ljubljane (15. 4. 1975 — 3. seja), 6. samoupravni sporazum o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije (15. 4. 1975 — 3. seja), 7. poslovnik o delu skupščine stanovanjske skupnosti in njenih organov (18. 3. 1976 — 6. seja). ¦¦ '" " ' bi) ¦..".>:" .-¦ • ¦ ' Skupščina stanovanjske skupnosti je na podlagi Zakona o so-cialnem varstvu tudi soustanovitelj Samoupravne skupnosti so-cialnega varstva Ljubljana Vič-Rudnik (glej točko 2.4.!) in je spre-jemala ter potrdila: 8. ustanovni sporazum Samoupravne skupnosti socialnega varstva Ljubljana Vič Rudnik (25. 11. 1975 — 4. seja) in 9. statut Samoupravne skupnosti socialnega varstva Ljubljana Vič-Rudnik (13. 2. 1976 — 5. seja), 10. Na pobudo skupščine Ljubljana Vič-Rudnik je bil potrjen družbeni dogovor o nalogah in uresničevanju družbene samozaš-čite v občini Ljubljana Vič-Rudnik (1. 7. 1976 — 8. seja). b 2) Na pobudo družbenopolitičnih organizacij pa je bil sprejet in podpisan: 11. družbeni dogovor o minimalnih standardih in kulturnih razmerah delavcev pri zaposlovanju v ljubljanski regiji (3. 11. 1976 — 9. seja), 12. družbeni dogovor o zdrnževanju sredstev za izgradnjo domov za ostarele občane v ljubljanskih občinah (13. 2. 1976 — 5. seja), 13. samoupravni sporazum o združevanju sredstev za izgradnjo dijaških in študentskih domov vLjubljani (13. 2. 1976— 5. seja), 14. samoupravni sporazum o ustanovitvi Kluba samouprav-ljavcev Ljubljana Vič-Rudnik (1. 7. 1976 — 8. seja). ¦¦•¦¦-:•¦ b3) Na pobudo stanovanjske skupnosti mesta Ljubljane pa so bila potrjena in sprejeta: 15. samoupravni sporazum o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko graditev in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v ljubljanskih občinah (15. 4. 1975 — 3. seja), 16. družbeni dogovor o sodelovanju pri izgradnji stanovanjskih sosesk na območju ljubljanskih občin (1.7. 1976 — 8. seja), 17. družbeni dogovor o proizvodnji in cenah gradbenih objek-tov v stanovanjskih soseskah na območju ljubljanskih občin (1. 7. , 1976 — 8. seja) z metodologijo za določitev cen. Na podlagi družbenih dogovorov, navedenih pod točko b.3-16 in b.3-17 je skupščina sprejela tudi: 18. samoupravni sporazum o sodelovanju pri izgradnji stano-vanjske soseske VS 4-Bonifacija-bločni del (3.11.1976— 9. seja) in 19. samoupravni sporazum o sodelovanju pri izgradnji stano-vaniske soseske VS-1 Trnovo (1.7. 1976-8. seja), 20. samoupravni sporazum o ustanovitvi Podružnice za krediti-ranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva pri Ljubljan-ski banki Ljubljana (15. 4. 1975 — 3. seja). Poleg tega pa so se sprejemali natečajni akti za: dodeljevanje kreditov ekonomske solidarnosti I. do III. po 13. čl. zakona o fi-nanciranju usmerjene stanovanjske gradnje in dodeljevanju najemnih družbenih stanovanj za delavske družine z nizkim do-hodkom, mlade delavske družine in družine socialno prizadetih občanov ter pravilniki: o merilih za dodeljevanje najemnih družbenih stanovanj, zgra-jenih s sredstvi družbene pomoči, pravilnik za zamenjavo stanovanj, pravilnik za odobritev inizplačilo kritjadela stanarine socialno prizadetim družinam, pravilnik za dodeljevanje kreditov delavcem, zaposlenim pri zasebnih delodajalcih. b4) Na pobudo Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije pa sta bila sprejeta: 21. samoupravni sporazum o združitvi sredstev za sanacijo posledic potresa na Kozjanskem (15. 4. 1975 — 3. seja), 22. samoupravni sporazum o združevanju sredstev za sanacijo posledic potresa na Posočju in Tolminskem (1. 7. 1976— 8.seja). b5) , ¦,¦¦-•¦• Na pobudo samoupravnih interesnih skupnosti in skupščine mesta Ljubljane je bil potrjen in sprejet: 23. družbeni dogovor o urejanju in varstvu spomenikov, spo-minskih plošč in drugih obeležij NOB in socialistične revolucije ter postavljanju novih na območju ljubljanskih občin (23. 3. 1977 — 11. seja), 24. družbeni dogovor o izgradnji, urejanju in vzdrževanju poti spominov in tovarištva (23. 3. 1977 — 11. seja), 25. samoupravni sporazum o načinu oblikovanja, delu in pri-stojnosti skupščine skupnosti družbenega standarda na območju ljubljanskih občin (20. 1. 1977 — 10. seja), 26. družbeni dogovor o združevanju sredstev za izgradnjo objektov družbenega standarda iz »Samoprispevka II« v ljubljan-skih občinah (20.1.1977 — 10. seja) povezanoz družbenim dogo-vorom pod točko b.2—12 :::\ ' ' ''¦'¦ ¦" . c 1) ¦¦¦ ¦ Na področju gospodarjenja s skladom stanovan jskih hiš v druž-beni lastnini ter za delo interesnih področij in samoupravnih teles sprejema in potrjuje skupščina tro-, šest- in devetmesečna fi-nančna poročila kot tudi letne zaključne finančne račune, s čemer sproti analizira stanje poslovanja. Na področju planiranja pa je skupščina stanovanjske skupnosti sprejela naslednje dokumente: 27. samoupravni sporazum o osnovah srednjeročnega plana stanovanjskega gospodarstva v občini Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1976—1980 (1. 7. 1976 — 8. seja), 28. srednjeročni plan stanovanjskega gospodarstva v občini Ljubljana Vič Rudnik za obdobje 1976—1980 (20. 5. 1976 — 7. seja), 29. srednjeročni program dejavnosti skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik in njenih samou-pravnih teles za obdobje 1976—1980 (1. 7. 1976 — 8. seja), 30. samoupravni sporazum o osnovah plana stanovanjskih skupnosti SR Slovenije v obdobju 1976—1980 (20. 5. 1976—7. seja). Prav tako je že potekala razprava o analizi stanovanjske gradi-tve za obdobje 1971—1976 za občino Ljubljana Vič-Rudnik in mesto Ljubljana. Vsakoletno se sprejema program stanovanj-skega gospodarstva (doslej za leto 1975 in 1976!) in plan investi-cijsko vzdrževalnih del za stanovan jske objekte v družbeni lastnini (doslej za leto 1975 in 1976!). DOSEŽENA STOPNJA 0RGANIZIRAN0STIIN ODPRTE DILEME STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA 3.1. Skupščino stanovanjske skupnosti je potrebno razvijati v smeri razvijanja zbora delegatov uporabnikov (tega bi oblikovali delegati posebnih delegacij SIS v OZD in delegati zborov stano-valcev KS kot posebnih delegacij SIS v KS ter delegati družbeno-političnih organizacij) in zbora izvajakev (tega bi oblikovali dele- gati OZD za: urbanistično načrtovanje, projektiranje, gradbene operative in OZD za vzdrževanje stanovanjskih objektov). 3.2. Za interesna področja bodo po predlogih RK SZDL ostali odbori, ki pa naj bi imeli praviloma razširjene seje z ustreznimi delegatskimi sestavi (na primer: Odbor za gospodarjenje z dele-gati zborov stanovalcev KS in prizadetimi hišnimi sveti). 3.3. Graditev stanovanj za tržišče kot dediščina minulega obdobja predstavlja še vedno velik problem. Zato je graditev po-stavljena v medsebojne pogodbene soinvestitorske odnose in z jasno delitvijo pristojnosti vseh dejavnikov, ki nastopajo v graditvi stanovanjske soseske izredno pomembna. Potrebno bi bilo decidi-rano našteti neposredne naloge in obveznosti vseh dejavnikov in njihove nosilce. Posebna podoba se odpira skupščini stanovanjske skupnosti v politiki do stanovanjskih zadrug. Odpirajoča se inten-zivna stanovanjska gradnja v občini terja izpopolnitev sistema stanovanjske graditve. 3.4. Oblikovanje politike gospodarjenja s skladom stanovanj in poslovnih prostorov v družbeni lastnini je vezano na pestro dediš-čino neurejenih samoupravnih in gospodarskih odnosov ter na nedorečenost organiziranosti DO Staninvesta za izvajanje števil-nih strokovno zelo zahtevnih nalog, ki po vsebini sežejo do stano-valca in še pretežno starega sklada stanovanjskih objektov — ti terjajo skrben program revitalizacije in tudi rekonstrukcij. Z dohodki sredstev iz stanarin in najemnin pa smo šele na za-četku poti uveljavljanja težnje po ekonomskem obnašanju. Po-sebno vprašanje je problem nadaljnjega poglabljanja samouprave v stanovanjskem gospodarstvu in bolj določna opredelitev vloge ter pristojnosti hišnih svetov s funkcijo zbora stanovalcev hiš. 3.5. S podpisom samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu na ravni mesta Ljubljane je zagotovljen enak položaj delovnih ljudi in občanov vseh ljubljanskih občin ter odvisen v enaki meri od vzajemnih in solidarnostnih pobud. Medtem ko se sredstva zdru-žujejo na ravni mesta, pa se o realizaciji družbene pomoči odloča v stanovanjskih skupnostih vseh ljubljanskih občin. Močno črpanje zbranih sredstev povzročajo številne podstano-valske družine, za katere in tudi njihove stanodajalce ni predpisa-nih pogojev o načinu oddajanja bivalnih in drugih prostorov. Tudi subvencioniranje stanarin je ob razmeroma nizkih stanari-nah še preuranjeno. 3.6. Vloga odbora kot realizatorja sklepov skupščine in odbo-rov interesnih področij ter kot pripravljavca stanovan jske proble-matike za seje vseh samoupravnih teles stanovanjske skupnosti je nedvomno zahtevna. Zato bo potrebno proučiti sistem njegove organizacije dela. 3.7. Iz poročila o delu skupščine stanovanjske skupnosti je značilno uporno uveljavljanje novih odnosov v stanovanjski poli-tiki, notranja vsebinska konsolidacija družbenoekonomskih odnosov v notranjih obveznostih kot tudi ustvarjanje številnih samoupravnih vezi z drugimi samoupravnimi asociacijami. Dele-gati tega prvega mandatnega obdobja so že doslej prispevali mnogo izvirnih pobud za razčiščenje stanovanjskih predpisov. Za naslednje obdobje se odpira problem kadrovske povezanosti in izobraževanja vseh sodelujočih samoupravljavcev. 3.8. Zaradi zapletenih odnosov kot dediščine minulega sistema stanovanjskega gospodarstva ter novih nastalih družbenoekonom-skih odnosov na tem področju se odpira zahteva po ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela za odpravljanje spornih vpra-šanj v celoti odnosov stanovanjskega gospodarstva, ne le v občini, ampak na ravni mesta Ljubljane. Prav tako se vse bolj izkazuje potreba po ustanovitvi interne banke oziroma ustanovitvi stano-vanjske banke na območju širše ljubljanske regije. B. Organiziranost in dejavnost ' izvršinih samoupravnih organov stanovanjske skupnosti 1. Izvršni odbor 1.1. Izvršni odbor je imel osemnajst sej. Sklepčnost na sejah je poprečno 95 %. Paritetni sestav članov izvršnega odbora zagotav- lja, da so v njem zastopani delegati iz temeljnih delovnih in krajev-nih skupnosti, zveze sindikatov in zveze borcev. Med člani izvrš-nega odbora so tudi predsedniki interesnih področij za gospodar-jenje, prenovo mesta, družbeno pomoč in stanovanjsko graditev. Izobrazbeni nivo (pet s srednjo, pet z višjo in pet z visoko izobra-zbo) zagotavlja, skupno z delegatsko odgovornostjo, tehten pri-stop k problematiki statiovanjskega gospodarstva. Izvršni odbor ima predsednico in predsednika. 1.2. Naloga izvršnega odbora je izvajanje politike, odločitev in sklepov skupščine stanovanjske skupnosti. Prav tako je dolžan operativno uresničevati vse samoupravne sporazume in družbene dogovore, plane in programe, ki jih je skupščina stanovanjske skupnosti potrdila. Izvršni odbor je koordinator med interesnimi področji stanovanjskega gospodarstva. Posebej je zadolžen za usmerjanje dela strokovne službe stanovanjske skupnosti in sklepa pogodbe za dela in opravila strokovnih služb ter TOZD DO Staninvest Ljubljana (inkaso, pravna služba, analitsko-planska opravila, organizacija vzdrževanja in obratovanja stanovanjskih hiš, računovodstvo) ter pogodbe z ustreznimi komunalnimi orga-nizacijami (Zdravstveno-higienski zavod, RAST, DIMNIKAR-STVO, SNAGA, KANALIZACUA, ELEKTRO LJUBLJA-NA-MESTO, VODOVOD, PLINARNA). Izvršni odbor priprav-lja tudi gradiva za seje skupščin. 1.3. Izvršni odbor deluje na podlagi sprejetega srednjeročnega programa 1976—1980 (potrjen na 8. seji skupščine 1. 7. 1976), iz katerega bi, poleg omenjenih nalog, izločili še povezovanje z delom izvršnih odborov stanovanjskih skupnosti v Ljubljani ter izvršnim odborom Samoupravne skupnosti socialnega varstva Ljubljana Vič-Rudnik, izvrševanje finančnega poslovanja stano-vanjske skupnosti ter spremlja in analizira uresničevanje srednje-ročnega plana razvoja stanovanjske graditve za obdobje 1876—1980 v občini Ljubljana Vič-Rudnik in mestu Ljubljana. O svojem delu poroča od seje do seje skupščini stanovanjske skup-nosti. 2. Odbor delavske kontrole 2.1. Odbor delavske kontrole je imel doslej le dve seji. Sklepč-nost na obeh sejah je poprečno 89 %. Odbor je sestavljen iz vrst delegatov delovnih in krajevnih skupnosti. Kvalifikacijski sestav pove, da je deset članov delavcev iz neposredne proizvodnje. Odbor ima predsednika in podpredsednika. 2.2. Odbor delavske kontrole deluje na podlagi 26. člena Pra-vilnika o uresničevanju samoupravne delavske kontrole (sprejet na 8. seji skupščine 1. 7. 1976), kjer so njegove naloge usmerjene na nadzor nad izvajanjem odločitev in sklepov skupščine stano-vanjske skupnosti kot tudi drugih njenih samoupravnih teles, zakonitosti postopkov in poslovanja, finančno poslovanje, potek obveščanja ter uresničevanje sprejetih samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. Te naloge so zajete tudi v programu de-javnosti odbora za obdobje 1976—1980. 2.3. Uresničevanje samoupravne delavske kontrole je, skladno z 8. členom v prejšnji točki citiranega pravilnika, razširjeno tudi na neposredno samoupravljanje po zborih stanovalcev hiš, kjer soea-sno s hišnimi sveti delujejo tudi tri in več članski nadzorni odbori. Tako je v nadzorne odbore zajetih blizu 500 stanovalcev, katerih delo je osredotočeno na nadzor nad finančnitn poslovanjem za sredstva tekočega vzdrževanja in obratovanja hiš ter sredstva posebnih investicij, za katere se stanovalci dogovorijo. 2.4. Za člane odbora delavske kontrole je bil organiziran dvod-nevni seminar v skupni organizaciji z Zvezo stanovan jskih skupno-sti Slovenije. Stanovanjska skupnost bo za člane nadzornih odbo-rov pri zborih stanovalcev hiš organizirala poseben posvet o njiho-vih nalogah v zvezi z uresničevanjem samoupravne delavske kon-trole. 3. Poravnalni svet 3.1. Petčlanski poravnalni svet je imel dve seji. Vodi ga pred-sednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik. Dva člana sta pravnika, eden je inženir in dva sta upokojenca. 3.2. Delo poravnalnega sveta naj bi določal poseben pravilnik, ki pa ga skupščina stanovanjske skupnosti še ni sprejela. Porav-nalni svet je ustanovljen z namenom sporazumne odprave sporov med stanovanjsko skupnostjo in ustanovitelji. Sedaj se delo po- ravnalnega sveta odvija skladno s programom dela za obdobje 1976—1980, ki zajema urejevanje in razčiščevanje razmerij med vsemi srečujočimi se samoupravnimi dejavniki v stanovanjskem gospodarstvu občine. 4. Komisija za preverjanje točkovanja stanovanj 4.1. Komisijo za preverjanje točkovanja stanovanj tvori sedem delegatov: šest iz vrst delegacij krajevnih skupno$ti in predsedni-ca, ki je delegat splošne delegacije SIS in OZD. Komisija je imela štiri seje ter je obravnavala 405 pritožb posameznih stanovalcev oziroma hišnih svetov. Z letom 1976 smo uveljavili z odlokom o stanarini za leto 1976 tudi odlok o ovrednotenju in točkovanju stanovanj iz leta 1973. Mnogi stanovalci so že v letu 1973 imeli upravičene pripombe na izvedbo točkovan ja, tako da je bil sprejet v maju 1976 sklep o obvestilu stanovalcem za ugovor na oprav-ljeno točkovanje stanovanj z zahtevo po ponovnem pregledu. To delo je komisija v I. fazi opravila in izdane so odločbe. V roku je odločbo zavrnil le en hišni svet ter predal v obravnavo občinskemu sodišču, ne da bi se poslužil poravnalnega sveta. C. Organiziranost in dejavnost interesnih področj stanovanjskega gospodarstva 1. Gradnja stanovanj 1.1. Odbor za graditev stanovanj je imel tri seje. Vodi ga pred-sednik. Odbor sestavljajo delegati splošnih delegacij SIS iz OZD in delegati urbanistično načrtovalnih, projektivnih in gradbeno operativnih organizaci j. Odbor je sprejel program dela za obdob je 1976—1980. 1.2. Naloge odbora so opredeljene z ustanovnim samouprav-nim sporazumom stanovanjske skupnosti (41. člen) in so nasled-nje: — pripravljanje, — pripravlja predlog srednjeročnega programa stanovanjske graditve stanovanjske skupnosti in plan letnih etap realizacije tega programa, — pripravlja smernice za upravljanje s sredstvi, ki jih temeljne organizacije združenega dela in druge družbenopravne osebe namensko združujejo za stanovanjsko graditev, — pripravlja predlog pravilnika o standardih stanovanj ter tehničnih noimativih za stanovanja, ki se gradijo z družbenimi sredstvi, — daje mnenja k zazidalnim načrtom za stanovanjska območ-ja, ki jih predlagajo občinski skupščini v sprejem drugi naročniki, — predlaga naročilo zazidalnega načrta za območje, name-njeno za družbeno stanovanjsko gradnjo, — skrbi za organiziranje in izvajanje strokovnega nadzorstva nad gradnjo stanovanj, ki se izvaja v okviru družbeno usmerjene gradnje stanovanj z udeležbo sredstev stanovanjske skupnosti, — organizira informativne centre za stanovanjske interese, — opravlja druge naloge, ki so mu zaupane s statutom ali dru-gimi splošnimi akti stanovanjske skupnosti. 1.3. Občinska kot družbenopolitična skupnost je na področju uporabe in pridobivanja stanovanj odločilni dejavnik pri vodenju in usmerjanju stanovanjske politike. Potrebe po večjem obsegu stanovanjske graditve nalagajo povezanost občine s temeljnimi delovnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi in stanovanjsko samoupravno skupnostjo pri spreje-manju programov razvoja stanovanjske graditve, smotrno gospo-darjenje s stavbnimi zemljišči in pri izdelavi in sprejemanju ustrez-ne urbanistične in gradbene dokumentacije. Hkrati je občina tudi odločilen dejavnik pri koordiniranju vseh, ki se v stanovanjsko gospodarstvo vključujejo. Gradnja naselij v okvirih usmerjene stanovanjske graditve zahteva spoštovanje sprejetih načel čuvanja zraka in naravnega človekovega okolja. Razvoj urbanizacije naj poteka usklajeno z gospodarskim ra-zvojem občine, k temu pa naj pripomore tudi funkcionalna ureje-nost stanovanjskih naselij z vsemi spremljajočimi objekti in pro- metno ureditvijo, ki zagotavlja socialno varnost otrok, mladine in ostarelih občanov ter nemoteno preskrbo vseh občanov in delov-nih Ijudi. 1.4. Organizacije združenega dela in druge samoupravne orga-nizacije, ki združujejo delo in sredstva za zagotavljanje potreb za gradnjo najemnih družbenih stanovanj in malih stanovanj, se povezujejo s stanovanjsko skupnostjo, da bi potrebe po takih stanovanjih uresničili. 1.5. Upoštevajoč sprejete odloke v skupščini mesta Ljubljane in skupščinah ljubljanskih občin, se upoštevajo pri gradnji sprejeti stanovanjski standardi, kontrola cene stanovanjske površine in zazidalni otoki ter zagotavlja stalno spremljanje in zbiranje po-trebnih podatkov, ki zagotavljajo načrtovano dinamiko gradnje. Stanovanjska graditev bo temeljila na družbenem dogovoru o sodelovan ju pri gradn ji stanovan jskih sosesk na območju ljubljan-skih občin in o načinu oblikovanja cen pri njihovi graditvi in na družbenem dogovoru o proizvodnji in oblikovanju cen gradbenih objektov v stanovanjskih soseskah na območju ljubljanskih občin. Prav tako razvojni program stanovanjske graditve zavezuje vse udeležence samoupravnega sporazuma o osnovah plana samou-pravnih stanovan jskih skupnosti v SR Sloveniji za področje stano-vanjskega gospodarstva v obdobju 1976—1980. 1.6. Pri uresničevanju razvoja stanovanjske graditve nas zavezujejo tudi naslednji dokumenti: • — resolucija o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodar-stva (Ur. 1. SRS, 5-72), — zakon o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Ur. 1. SRS, 5-72), — zakon o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Ur. 1. SRS, 5-72), — navodilo o metodologiji za izdelavo programa stanovanjske graditve (Ur. 1. SRS, 23-72), — zakon o samoupravni stanovanjski skupnosti (Ur. 1. SRS, 8-74), — družbeni dogovor o načinu oblikovanja cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji (Ur. 1. SRS, 6-75), — zakon o stanovanjskih zadrugah (Ur. 1. SRS, 37-75). 1.7. Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in dru-gih skupnostih ter občani, organizirani v zborih stanovalcev in krajevnih skupnostih kot temeljni nosilci sredstev za razširjeno reprodukcijo na področju stanovanjskega gospodarstva, naj bi zagotovili osnovne cilje, usmeritev in naloge Samoupravne stano-vanjske skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik. Osnovni cilji, usmeritev in naloge zagotovi stanovanjska skup-nost s sprejetjem in uskladitvijo temeljev sredn jeročnega razvoja 1976—1980 občine Ljubljana Vič-Rudnik, pri tem pa razvija informativni sistem za spremljan je izvajanja sredn jeročnega plana in obveščanja delovnih ljudi in občanov. 1.8. Pri izvajanju temeljnih družbenih ciljev in nalog uresniče-vanja srednjeročnega plana je treba še zlasti zagotoviti: — pravico in dolžnost sodelovanja v vseh fazah stanovanjske graditve kakor tudi gospodarjenje z zgrajenim stanovanjskim skladom, — stanovanjska graditev naj bo večja od stopnje rasti družbe-nega proizvoda ob upoštevanju varstva čistega zraka in naravnega okolja, — zmanjšanje razkoraka med osebnimi dohodki in ceno stano-vanja, ki se bo doseglo z večjo produktivnostjo vsega združenega dela in še posebej vseh dejavnikov na področju stanovanjske gra-ditve, — odprava stanovanjskega primanjkljaja (po številu in kvali-teti stanovanj) naj se doseže s povečanjem obsega novozgrajenih stanovanj ter z večjo zamenjavo stanovanj po potrebah občanov, — pospeševati je treba stanovanjsko graditev, ki ni le temeljni dejavnik socioekonomske rasti življenjskega standarda, temveč tudi dejavnik večje proizvodnje in zaposlovanja, ne le v nepo-sredni stanovanjski graditvi, ampak tudi v številnih drugih gospo-darskih panogah, še posebej zato, ker stanovanjska graditev lahko uporablja predvsem domače surovine in proizvode ter pozitivno vpliva na plačilno bilanco in stabilizacijo nasploh ter vpliva na panoge, ki proizvajajo izdelke trajne potrošnje, — zavzemanje za čim hitrejšo sistemsko ureditev na področju komunalnega urejanja in graditve spremljajočih objektov, — povečan je družbenega vpliva na urbanistično programiran je z vidika pravočasnosti izdelave in sistemske ureditve financiranja urbanistične dokumentacije in — plansko urejanje stavbnih zemljišč ob zmanjšanju števila gradbišč in večji stopnji industrializacije stanovanjske graditve. 1.9. Izhodišča za planiranje stanovanjske graditve v občini so: — stopnja rasti družbenega proizvoda 5,6%, — stopnja rasti zaposlenosti 2,2 %, , — stopnja rasti produktivnosti 4 %, . >' / — stopnja rasti realnih osebnih dohodkov 3 %, — stanovanjske investicije, udeležba od skupne porabe 34 %, — minimalni prispevek na razširjeno stanovanjsko reproduk-cijo na osebni dohodek delavcev najmanj 6 % in — stopnja rasti vlaganj v stanovanjsko novogradnjo nad 6 %. 1.10. Pri gradnji stanovanjskih sosesk je posebno pozornost treba posvetiti izgradnji spremljajočih objektov, ki predstavljajo širši stanovanjski standard (vzgojnovarstveni zavodi, osnovne šole, poslovni lokali in trgovine, kulturno-družabni centri, objekti za osnovno zdtavstveno službo, zelenice) in zagotoviti vse prostor-ske sestavine družbene samozaščite in ljudske obrambe. Stanovanjska skupnost ob izgradnji stanovanjskih sosesk orga-nizira pričakovalce stanovanj, pri tem pa s posebno pozornostjo usmerja zlasti usmerjeno individualno gradnjo skozi organizira-nost pričakovalcev stanovanj v stanovanjskih zadrugah. Enako organizira pričakovalce stanovanj v stanovanjskih soseskah, kjer so projecirane blokovne gradnje in izgradnja stolpičev. 1.11. V srednjeročnem obdobju bo posebna naloga vseh de-javnikov pri uresničevan ju potreb po malih stanovan jih v domovih za samske delavke in delavce, upokojence — ostarele občane, učence in študente. Potrebno bo zagotoviti stavbna zemljišča in njihovo opremljenost kot tudi programska izhodišča dejavnosti takšnih stanovanjskih bivalnih objektov s programiranjem po-trebnih rekreacijskih površin. 1.12. Posebna skrb stanovanjske skupnosti bo posvečena iz-gradnji stanovanj za kadre, ki delujejo na področju vzgoje in izo-braževanja, raziskovalnih dejavnosti, socialne in zdravstvene dejavnosti, uprave in pravosodja. Stanovanja za pričakovalce iz teh skupin naj bi pridobili z naku-pom ali usmerjeno stanovanjsko gradnjo z vključitvijo v stano-vanjske zadruge. 1.13. Stanovanjska graditev v občini Ljubljana Vič-Rudnik se šele sedaj po sprostitvi cestnega programa odpira kot možnost ne le razvoja občine, ampak tudi mesta Ljubljane. Iz analize stano-vanjske graditve v letih 1971—1976 je bilo zgrajenih: 1971. leta 128 stanovanj, 1972. leta 164 stanovanj, . 1973. leta 197 stanovanj, . ; . ¦'.: % 1974. leta 126 stanovanj, 1975. leta 333 stanovanj Iz prikazane tabele smo zgradili 948 stanovanj ali 6,29 % od 15.060 vseh stanovanj, zgrajenih v tem obdobju v Ljubljani (Beži- grad 13,5 %, Center 3,3 %, Moste-Polje 18,3 % in Siška 24,1 % delež). Tako smo šli v plansko obdobje 1976—1980 s priman jklja-jem 1.275 družinskih stanovanj. Povsem odprto pa je vprašanje zidave samskih delavskih domov. K temu pa se priključujejo na novo izkazane potrebe OZD v občini po 1.443 družinskih stanova-njih, ne da natančneje upoštevamo potrebe po stanovanjih obča-nov drugih ljubljanskih občin. Tako srednjeročni plan stanovanj-ske graditve predvideva naslednjo dinamiko graditve: 1976. leta 1977. leta 1978. leta 1979. leta 1980. leta 140 stanovanj, 555 stanovanj, 906 stanovanj, 955 stanovanj, 992 stanovanj. Planirana izgradnja 3.548 stanovanj ali 21 % v deležu celotne stanovanjske graditve na območju ljubljanskih občin je uresnič-ljiva samo ob predpostavkah, da bodo stavbna zemljišča oprem-ljena pravočasno, ob organizirani gradnji in rednem dotoku razpo-ložljivih sredstev ter disciplini gradbene operative. Stanovanjska skupnost pa se vključuje tudi v izgradnjo domov za ostarele ob-čane ter gradnjo domov za učence in študente v L jubljani, skladno s sprejetimi družbenimi dogovori. 1.14 Sredstva za stanovanjsko izgradnjo se oblikujejo s stano-vanjskim prispevkom, do leta 1973 so OZD izločile v ta namen še 4% bruto osebnih dohodkov, po letu 1973 pa na osnovi spora-zuma v višini 6 %, odšteto za prispevek 0,345 % za dijaške in štu-dentske domove. Zbrana sredstva se delijo po ključu: 45 % sred-stev ostane OZD in za stanovanjsko izgradnjo z njimi neodvisno razpolagajo, 25 % sezdružujeza medsebojno solidarnost OZD pri izgradnji in 30% za sredstva družbene pomoči. Vendar OZD predvidevajo zaradi velikih potreb po stanovanjih prispevek iz sklada skupne porabe še poprečno 5 % od osebnih dohodkov. Drugi del sredstev se je in se zbira iz amortizacije stanovanjskega sklada. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja izloča 4 % sredstev od izplačanih pokojnin in invalidnin za gradnjo stanovan j in domov za ostarele občane. Poleg naštetih virov sredstev se zbirajo tudi privarčevana sred-stva občanov namensko za gradnjo stanovanj. Prav tako so na razpolago sredstva poslovnih bank. 1.15. Problem legalizacije in sanacije stanovanjskih objektov brez gradbenega dovoljenja ni le občinski, ampak tudi obveznost razreševanja vseh ostalih ljubljanskih občin (udeležba občanov iz ostalih občin je 83 %). Legalizacija bi potekala hkrati z odpira-njem novih gradenj, in sicer: 775 hiš nasproti 615 obstoječim hišam v različnih fazah izgradnje, pri tem pa bi se znižali stroški komunalnega opremljanja ter gospodarne uporabe komunalnih naprav. Dinamiko legalizacije in sanacije ter kapacitet stavbnih zemljišč prikazuje naslednja tabela (z zvezdico označene številke predstavljajo nedovoljene gradnje v naštetih območjih — glej tabelo!). PREGLED KAPACITET ZEMLJIŠČ IN SANACIJA Število Predlog za Št. san. gr. Stavbne parcele z nedovoljenimi Možnost nedovolj. št. legal. za rac. up. Plan Dinamika legalizacije in sanacije gradnjami po krajevnih skupnostih graditve gradenj ned. giad. zemljišča 76-80 1976 1977 1978 1979 1980 KS Krim-Rudnik: 1. RS in RS2 — Jurčkova pot, Jesihov stradon 1.150 250+ 200+ 180 380 — 100+ 100+ 90 90 2. Rudnik — 80± 40± — 40 — — 40+ — — KS Trnovo-Rakova jelša 250 150+ 70+ 30 100 — — — 70+ 30 KS Brezovica, Notranje in Vnanje Gorice 505 195+ 90+ 190 280 — 90+ 60 60 70 KS Škofljica 120 80+ 40+ 50 90 20+ 20+ — 25 25 KS Lavrica 90 40+ 20+ 30 50 — 20+ — 30 — KS Podpeč-Preserje 338 75+ 50+ 100 150 — 50+ 30 40 30 KSHorjul 217 75+ 45+ 125 170 — 45+ 10 50 65 KS Dobrova — zaselki 190 110+ 60+ 70 130 — 30+ 30+ 35 35 20+ 355+ 170+ 70+ Skupno 2.860 1.055± 615± 775 1.390 — — 100 330 345 1.16. Še vedno ostaja poseben problem priprava urbanistično-tehnične dokumentacije za izgradnjo novih stanovanjskih sosesk šest in več let. Kljub temu se je večkrat izkazalo, da so bili zazidalni načrti nepopolni in neracionalni. Zato bo potrebno v prihodnje pri izdelavi urbanistične dokumentacije vpeljati enotnejši metodolo-ški pristop, ki bo skozi standarde za urbanistično projektiranje zagotovil racionalno uporabo razpoložljivih zemljišč in takšne zazidalne rešitve, s katerimi bo moč zadržati stroške priprave in opreme zemljišč ter gospodarno uporabo sodobne razpoložljive gradbene tehnologije. Seveda pa je zato potrebno zagotoviti vsem dejavnikom, da se srečajo že na tej začetni fazi stanovanjske graditve, v kateri podružabljanje odločitev še ni steklo po samou-pravnih poteh. 1.17. Ugotavljamo, da stanovanjska skupnost ni na področju projektiranja in uvajanja sodobne gradbene tehnologije uveljavila vpliv delovnih ljudi in občanov na vse faze, tako priprave urbani-stične investicijsko-tehnične in aktov končnega projekta do nad-zora pri graditvi stanovanjskih in drugih objektov, potrebnih za življenje stanovanjske soseske. Še vedno so potrebna številna soglasja lokacijsko razpršenih upravnih organov, ki vzamejo ve-liko časa. Zato predlagamo, da bi pri Ljubljanskem investicijskem zavodu oblikovali skupino pooblaščenih strokovnjakov, ki bi na enem mestu ob ogledu ustrezne urbanistično-zazidalne dokumen-tacije izdali enotno soglasje z navajanjem namena in pristojnosti. 1.18. Ugotavljamo tudi,da je možnouspešne modele objektov iz drugih središč ponoviti tudi v ljubljanskih stanovanjskih sose-skah oziroma so že ponovljeni, ne da bi se pri tem lahko odčitala stopnja pocenitve ali vsaj ohranitve cene stanovanjske površine čim bliže izhodiščni ceni. Iz ugotovljenega sledi, da je moč vpeljati v večji meri industrijski način gradnje. 1.19. Odboru za graditev so bili predloženi v soglasje ustanovni akti stanovanjskih zadrug Moj dom HOJA, Murgle 77, Ključ, Modulna hiša in Model. Ugotavljamo, da so se nekatere od teh odmaknile od določb zakona o stanovan jskih zadrugah, tako da so v nevarnosti že sprejeti odloki zazidalnih načrtov. V enaki meri spravljajo v nevarnost uresničitev srednjeročnega plana graditve. 1.20. Stanovanjska skupnost razpisuje tudi natečaje za sredstva ekonomske solidarnosti pri graditvi stanovanj na podlagi 13. člena zakona o financiranju družbene, usmerjene in programirane sta-novanjske graditve. V tem času je že v razpravi osnutek IV. nate-čaja. Delež po virih sredstev in dinamiko prikazujeta tabeli 2 in 3; OBLIKOVANJE SREDSTEV ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO LJUBLJANA VIČ-RUDNIK (v tisoč din) Vrste sredstev Leto Višina sredstev 1971-75 1976-80 Delež sredstev v skupnih sredstvih 1971-75 1976-80 Porast sredstev indeks 1976-80 I. SREDSTVA, OBLIKOVANA V TEKO-ČEM LETU 1. Slanovanjski prispevek 1.1. Sredstva 13. člena 1.2. Sredstva solidarnostnega sklada 1.3. Sredstva OZD 45 % obv. 16% prispevka 1.4. Sredstva OZD, nad 6% prispevka 2. Stanovanjska sredstva organizacij 2.1. Sredstva skupne porabe iz razd. dohodka 2.2. Amortizacija 2.3. Sredstva iz dop. plačil posojil 2.4. Ostala stanovanjska sredstva - — iz vezave in komis. poslov , , — udeležba delavcev 3. Sredstva skupnosti pokojninskega in inva-lidskega zavarovanja . - 4. Sredstva občanov — varčevanje pri poslovnih bankah — lastna vlaganja 5. Bančna sredstva, usmerjena v stan. gradnjo 6. Sredstva odpravljenih občinskih skladov 7. Druga sredstva II. NEPORABLJENA SREDSTVAIZ PRE-TEKLEGA LETA 883.862 1,642.869 99 95 186 258.647 452.760 29 26 175 34.915 81.544 4 5 234 87.055 ,-202.087 10 12 232 104.149 - 146.783 12 8 141 32.528 22.346 3 1 69 241.164 447.055 27 26 185 158.293 292.384 18 17 185 9.574 25.489 1 2 266 26.105 55.379 3* ..;.,. ; . 3 212 24.582 56.250 '. '¦ 3 3 229 22.610 17.553 — 1 78 27.474 58.690 3 3 214 260.238 457.388 29 26 176 233.228 419.061 26 24 180 27.010 38.327 3 2 142 87.663 , 184.340 10 11 210 8.676 11.101 1 1 128 . ' 31.535 2 10.628 90.198 849 Skupaj (I + D) 894.490 1,733.067 100 100 194 OBLIKOVANJE SREDSTEV ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO LJUBLJANA VIČ-RUDNIK (v tisoč din). Vrste sredstev Leto 1976 1977 1978 1979 1980 1976—80 I. Sredstva, oblikovana v tekočem letu 1. Stanovanjski prispevek 1.1. Sredstva 13. člena 1.2. Sredstva solidarnostnega sklada 1.3. Sredstva OZD 45 % obvez. 6 % prisp. 1.4. Sredstva OZD nad 6% prispevka 2. Stanovanjska sredslva organizacij 2.1. Sredstva skupne porabe iz razdelitve dohodka 2.2. Amortizacija 2.3. Sredstva iz plačil posojil 2.4. Ostala stanovanjska sredstva — iz vezave in komis. poslov — udeležba delavcev 3. Sredstva skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja 4. Sredstva občanov — varčevanje pri poslovnih bankah — lastna vlaganja 5. Bančna sredstva, usmerjena v stanovanjsko gradnjo 6. Sredstva odpravljenih občinskih skladov 7. Druga sredstva II. Neporabljena sredslva iz preteklega leta S K U P A J (I + II) 276.732 345.622 315.985 .340.613 363.917 1,642.869 88.794 93.235 85.879 90.171 94.681 452.760 : '¦' 14.758 15.495 16.270 17.083 17.938 81.544 36.572 38.402 40.322 42.337 44.454 202.087 26.564 27.892 29.287 30.751 32.289 146.783 10.900 11.446 22.346 79.029 83.577 88.476 94.567' 101.406 447.055 )dka 53.982 56.141 58.387 60.723 63.151 292.384 4.208 4.482 4.640 5.524 6.635 25.489 7.589 9.032 10.748 12.790 15.220 55.379 10.100 10.610 11.200 11.840 12.500 56.250 3.150 3.312 3.501 3.690 3.900 17.553 10.630 11.160 11.700 12.300 12.900 58.690 67.687 76.418 94.846 105.337 113.100 457.388 66.931 74.444 82.819 92.208 102.659 419.061 756 1.974 12.027 13.129 10.441 38.327 sko 23.040 72.500 26.400 29.500 32.900 184.340 1.497 2.552 2.374 2.308 2.370 11.101 6.055 6.180 6.310 6.430 6.560 31.535 90.198 87.320 51.773 94.286 215.173 90.198 366.930 432.942 367.758 434.899 .579.090 1,733.067 2. Gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini 2.1. Odbor za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v druž-beni lastnini je imel doslej šestnajst sej. Odbor sestavljajo po pari-tetnem načelu delegati iz krajevnih skupnosti in polovica delega-tov splošnih delegacij SIS iz OZD ter delegat DO Staninvesta. Seje odbora so razširjene z delegati Zborov stanovalcev KS. Izobra-zbena struktura je ugodna. Odbor ima profesionalnega strokov-nega sodelavca. 2.2. Naloge so odboru začrtane že z ustanovnim samoupravnim sporazumom stanovanjske skupnosti (42. člen), a natančneje obdelane v programu dela za obdobje 1976—1980. V grobem pa so naslednje: — pripravlja predlog načrtov oziroma programov za vzdrževa-nje stanovanjskih hiš in stanovanj ter poslovnih prostorov, — pripravlja smernice za upravljanje s sredstvi sklada stano-vanjskih hiš v družbeni lastnini, — obravnava program, finančni načrt in zaključni račun ter poročilo o poslovanju sklada stanovanjskih hiš, — pripravlja predlog pravilnika o vzdrževanju sklada stano-vanjskih hiš, — pripravlja smernice za urejanje in varstvo stanovanjskega okolja in spremljajočih objektov, — sprejema ukrepe za razvoj stanovanjske kullure uporabni-kov stanovanj in — opravlja druge naloge, ki so mu zaupane s statutom ali dru-gimi splošnimi akti stanovanjske skupnosti. 2.3. Odbor za gospodarjenje je skladno s programom dela stanovanjske skupnosti za leto 1976: — analiziral uveljavljanje delegatskega sistema z namenom, da se v normativne akte OZD vnesejo oblikovane smernice za delo delegacij o zadevah s področja gospodarjenja, — sprejel smernice za zagotovitev smotrne uporabe objektov in smotrne organizacije vzdrževanja, — sprotno obravnaval problematiko stanarin in najemnin ter problematiko delitve stroškov pri objektih v mešani lastnini, — spremlja delo hišne samouprave (zbora stanovalcev v hiši, hišnih svetov in zborov stanovalcev v krajevnih skupnostih) in pomagal pri organiziranju le-te tam, kjer ni bila organizirana, — izvedel uveljavitev novih stanarin s preverjanjem točko-vanja iz leta 1973 in reševanjem ugovorov na to točkovanje ter deloma na sklepanju novih stanovanjskih in najemnih pogodb, — prevzel stanovanjski sklad od samostojnih stanovanjskih enot, — z ostalimi interesnimi skupnostmi se je dogovarjal in uskla-jeval akcije, ki posegajo v življenje in delo stanovanjskih sosesk, — prizadeval si je za vsklajevanje predpisov s področja gospo-darjenja z veljavno zakonodajo. Področje gospodarjenja s stanovanjskim in poslovnim fondom je zelo obsežno in zahtevno ter v veliki meri otežkočeno zaradi: — posledic starega načina gospodarjenja, bivših stanovanjskih podjetij, — prepočasnega dojemanja in prilagajanja novim oblikam gospodarjenja strokovnih služb na eni in hišne samouprave na drugi strani (neaktivnost nekaterih HS), — nizkih stanarin in nezadostnega vzdrževanja sklada, — neurejenih odnosov z lastniki stanovanj, — neustrezne organizacije in neučinkovitosti strokovnih shižb, — neusklajenosti predpisov s področja gospodarjenja z ve-ljavno zakonodajo. Glede na obseg nalog, ki jih nova oblika gospodarjenja nalaga samoupravni stanovanjski skupnosti, posvečamo vso pozornost organizaciji in delovanju hišne samouprave ter organizaciji služb, ki bi zagotovila smotrno in učinkovito opravljan je nalog s področja gospodarjenja. S postopno uveljavitvijo stroškovnih stanarin naj bi dosegli tako raven, da bi z njimi pokrili vsaj osnovne potrebe gospodarjenja s skladom hiš. Zaradi neurejenih pogodbenih odnosov z lastniki stanovanj je poleg tega, da so stanovanjskemu gospodarstvu odtegnjena pre-cejšnja finančna sredstva, večina lastnikov stanovanj izven sa-moupravnih odnosov. Z ureditvijo odnosov bi samoupravo razši-rili na celotno področje, kot to predvideva zakon o gospodar jen ju. Uskladitev predpisov s področja gospodarjenja naj bi v večji meri doprinesla k učinkovitosti gospodarjenja s skladom hiš. Pomembna naloga gospodarjenja s skladom hiš je predvsem vzdr-ževanje tega, ker mora zagotoviti ohranitev začetne kvalitete sta- novanjske hiše, stanovanja ali poslovnega prostora ter s tem tudi čim daljšo dobo njihove uporabnosti. Naloga ohranitve začetne kvalitete je zelo težavna, saj je poleg problema nizkih stanarin in s tem pomanjkanjem sredstev za vzdr-ževanje še cela vrsta perečih problemov: — od projektiranja in gradnje zahtevanih elementov in detaj-lov, — slabe kvalitete materialov, — pomanjkljiv nadzor nad kvaliteto materiala in gradnje, — nekontroliran uvoz materiala in opreme, — prekratki garancijski roki, — poman jkan je strokovnega kadra in kvalificirane delovne sile za vzdrževanje, — tehnični napredek proizvodnje elementov in opreme in opuščanje proizvodnje, — obseg in narava vzdrževalnih del. Neredko se dogaja, da se je pri novozgrajenih objektih tik po poteku dveletne garancijske dobe zaradi izvedbe in kvalitete treba ukvarjati z vzdrževanjem in odstranjevanjem skritih napak iz časa gradnje. Velikokrat je zaradi nekontroliranega uvoza elementov in opreme zaradi opustitve proizvodnje onemogočeno popravilo ali zamenjava z enakovrednimi elementi in opremo. 2.7. Vir sredstev so stanarine, najemnine in prispevki lastnikov stanovanj, in sicer je delež po letih 1975—1977 nasledn ji (v tisočih dinarjev): 1975 % 1976 % 1977 % Stanarina <..- 6.406 84 7.867 85 13.280 68 Najemnina 1.137 15 1.128 12 2.395 12 Prispevki lastnikov stanovanj 72 1 235 2 3.949 20 Skupaj 7.615 100 9.230 100 19.624 100 Delitev dohodka se ravna približno po naslednjem poprečno izračunanem ključu: amortizacija 16,4 %(brezprispevkalastnikovstanovanj!),inve-sticijsko vzdrževanje 35,6%, zakonske in pogodbene obveznosti 25,8 % in 2,2 % za delo stanovanjske skupnosti — s temi sredstvi gospodari stanovanjska skupnost. Z deležem 20 % za tekoče vzdr-ževanje stanovanjskih objektov pa gospodarijo hišni sveti, ki imajo že večinoma ta sredstva na svojih žiro računih. (Opomba: postavki za 1975. in 1976. leto sta po zaključnih računih, postavka za 1977. leto pa je planirana!) 2.8. Pod pojmom investicijskega vzdrževanja na splošno mi-sfimo na srednja in velika popravila, kakor tudi na zamenjavo elementov, naprav in opreme zgradbe — stanovanja, katere doba trajanja je krajša od dobe trajanja zgradbe. Skladno z zakonom o gospodarjenju se investicijsko vzdrževa-nje izvaja z letnim programom. Zbor stanovalcev hiše je dolžan, da s pomočjo strokovne službe planira za vsako posamezno leto po-trebe po investicijskem vzdrževanju. Zbiranje podatkov od hišnih svetov poteka z anketnimi listi, ki so pripravljeni tako, da hišni sveti dejansko Iahko brez posebnega strokovnega znan ja natančno vpišejo. Program investicijskega vzdrževanja sprejema skupščina na osnovi prioritete del po predhodni obravnavi na odboru za gospo-darjenje in na zborih stanovalcev pri krajevni skupnosti. Dela s področja investicijskega vzdrževanja se oddajajo s pomočjo zbiranja ponudb po principu najbolj ugodnega ponudni-ka. Nadzor pri izvajanju investicijsko vzdrževalnih del ter obračun izvršenih del vrši strokovna služba v sodelovanju s hišno samou-pravo. Pripominjamo, da smo program del investicijskega vzdrževanja v letu 1975 realizirali 115%, a v letu 1976 kar 146%, slednje je povzročilo primanjkljaj za cca. 1.300.000,00 dinarjev, kar smo morali pokriti v prvih treh mesecih 1977. leta. Tako prekoračenje planiranih sredstev je povzročila odločitev Ustavnega sodišča SR Slovenije o prenosu obveznosti vzdrževanja kotlovnic na stano-vanjske skupnosti. 2.9. V občini je 21.014 stanovanjskih enot in od teh jih je 5.329 ali 25,36 % v upravljanju stanovanjske skupnosti. Starostna struk-tura se giblje v smeri rentabilnosti, kot kaže nasledn ja preglednica: Starost Št. sta- v letih novanj Delež v % Rentabilnost : . 0— 3 668 12,54 skupno 76,15% 4—20 3.140 58,92 stroški vzdrževanja 21—40 250 4,69 še vzdržni 41— 60 262 4,91 skrajna meja, možen deficit 61— 80 438 8,22 skupno 18,94 % 81—100 276 5,18 stroški vzdrževanja pred- nad 100 295 5,54 stavljajo ob stanju dohodka SKUPAJ 5.329 100,00 čisto finančno izgubo Odbor gospodari še s 185 poslovnimi prostori, pretežno gara-žami in obrtnimi lokali v stanovanjskih objektih. 2.10. Posebna naloga, ki v letu 1977 stoji pred odborotn za gospodarjenje, zbori stanovalcev KS, hišnimi sveti in zbori stano-valcev hiš, je uresničevan je določb o oblikovan ju, usposabl jan ju in opremljanju enot civilne zaščite. Znano je, da stanovanjska skup-nost prevzema financiranje kolektivne opreme za civilno zaščito, individualno pa hišni sveti skupaj s stanovalci. Četudi je rok do 1980. leta, pomeni pri taki masi prebivalstva, da je časa in tudi sredstev premalo. Posebna obveznost pa je tudi usposobitev za-klonišč, zlasti na mestnem območju naše občine. 2.11. Prav tako se odpira po vsebini zakona o varstvu okqjja skrb za zdravo okolje stanovanj, skrb za nasade in zelenice, odvoz raznih odpadnih materialov in v tej zvezi skrb za razvijanje stano-vanjske kultuie in tehnične kulture za pravilno uporabo številnih tehničnih sodobnih naprav, saj so tudi v naši občini nesreče v go-spodinjstvu na 3. mestu. Odbor je v tej zvezi odprl pri usposablja-nju članov hišnih svetov temo »Skrb za zdravje človeka in nepo-sredno okolico«. 3. Skrb za prenovo starih mestnih predelov 3.1. Odbor za prenovo starih mestnih predelov je imel doslej dve seji. Sestavljen je pretežno iz delegatov krajevnih skupnosti. Vodi ga predsednik. Struktura je sicer po izobrazbi dobra, vendar pa si na tem področju šele nabiramo izkušnje. Njegova naloga je zajeta v prenovo starih mestnih predelov ob Tržaški in Dolenjski cesti, Kolezija, Eiprova ulica, Vič, KS »Milan Česnik«, KS »Malči Belič« in Rožna dolina. Verjetno pa se bo slejkoprej odprlo vpra-šanje Velikih Lašč in Polhovega Gradca. V letu 1976 smo skupno z združevanjem sredstevzainteresiranih OZD opravili revitalizacijo in rekonstrukcijo stanovanjskih objektov v Trnovem, Rožni doli-ni, Koleziji in ob Tržaški cesti. Ob delu in nalogah tega odbora se odpira poseben pomen spo-meniškega varstva, ki ni pod družbenim nadzorom ter ni podru-žbljeno in samoupravno urejeno. Tako peščica strokovnjakov nemalokrat samovoljno odloča in pomembno vpliva na razvoj revitalizacije in neobhodnih rekonstrukcij. 4. Družbena pomoč ¦ v stanovanjskem gospodarstvu 4.1. Odborza družbeno pomoč je imel doslej šestnajst sej. Pari-tetni sestav odbora delegatov splošnih delegacij SIS iz OZD, dele-gatov iz krajevnih skupnosti ter delegatov iz občinske organizacije ZZB NOV Ljubljana Vič-Rudnik omogoča učinkovito uresniče-vanje družbene pomoči in v okviru danih možnosti zagotavlja maksimalno socialno varnost prizadetih delavskih družin in družin ostarelih občanov, družin z invalidi ter družin socialnih podpiran-cev. 4.2. Naloge odbora so opredeljene z ustanovnim sporazumom stanovanjske skupnosti (člen 43) in v programu dela odbora za obdobje 1976—1980. Te naloge so opredeljene takole: — pripravlja predlog načrtov oziroma programov za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, — pripravlja predlog načrtov oziroma programov za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, — pripravlja smernice za upravljanje s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, — obravnava predlog programa, finančni načrt, zaključni račun in poročilo o poslovan ju s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanj-skem gospodarstvu, — piipravlja za občinsko skupščino predloge osnov za delno nadomestitev stanarin, — določa način plačevanja delne nadomestitve stanarine, — pripravlja predlog prednostne liste za dodeljevanje stano-vanj, ki so bila pridobljena s sredstvi za družbeno pomoč v stano-vanjskem gospodarstvu, — opravlja druge naloge, ki so mu zaupane s statutom ali z jdrugimi splošnimi akti stanovanjske skupnosti z zakonom. 4.3. V okviru dejavnosti družbene pomoči deluje samostojno komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV. Ta razpravlja o predlogih, ki mu jih daje v zvezi s stanovanjsko problematiko OO ZZB NOV Ljubljana Vič-Rudnik za dodelje-van je stanovanjskih kreditov, najemnih stanovanj in za zamenjavo stanovanj. 4.4. Odbor je v letih 1975, 1976, 1977 obravnaval naslednje vloge in problematiko, iz česar sledi, da je rešeno 53 % vseh danih vlog. Vloge še Rešene Vsebina vlog v postop. vloge Skupaj 1. Vloge za pridobitev stanovanj iz mestne solidarnosti 850 618 1.468 2. Vloge za stara stanovanja iz sklada SSS 44 147 191 3. Vloge za sobv. stan. 3 14 4. Vloge za zamenjavo stanovanj 88 15 103 5. Vloge za kreditiranje stanovanjske izgradnje in adaptacijo 17 148 165 6. Prijave podstan. razmer in zlorabe stanovanjske stiske 86 3 89 7. Nasilne vselitve in deložacije 9 1 10 8. Rušenje barak in stanovanjskih provizorijev 9 39 48 SKUPAJ 1.106 972 2.078 4.5. Zaskrbljujoče je dejstvo, da večina prosilcev za solidar-nostna stanovanja tako v skupinah delavskih družin, družin invali-dov in upokojencev živi v izredno slabih stanovanjskih razmerah. Tudi te razmere povzročajo izredno veliko število izostankov zaradi bolezni odraslih ali otrok, pojavi neupravičenega šikanira-nja delavcev, pojavi alkoholizma in delomrzništva, zlorabe in izsi-ljevanja velikih predplačil od podstanovalcev, ločitve staišev itd. Zato je Odbor za družbeno pomoč dal pobudo izvršnemu svetu s skupščine mesta Ljubljane za izdajo odloka o pogojih in načinu oddajanja dela stanovanja ali stanovanje v podstanovalsko ra-zmerje. Pritožbe za zlorabo imetništva stanovanjske pravice in prostora se nanašajo na pojave oddajanja družbenih stanovanj v podstanovalsko razmerje, pri čemer »?tanodajalec« živi v lastni-škem stanovanju ali v inozemstvu (pod zlorabo odbor razume oderuško najemnino, neupravičenost pobiranja najemnine, pred-plačilo in šikaniranje podstanovalca). 4.6. Stanovanjska skupnost je uspešno pokrenila akcijo za reševan je stanovanjskih problemov borčevskih družin v vseh ljub-ljanskih občinah, tako je bilo odobrenih 105 stanovan j, od tega 85 oddanih borčevskim družinam. V naši občini je bilo danih borcem 15 stanovanj. 4.7. Družbena pomoč za delno nadomestilo stanarin socialno prizadetim družinam zaradi nizkih stanatin praktično še ni aktual-no, zato razen v enem primeru te ne izvajamo. 4.8. Odbor za družbeno pomoč se je v sodelovanju z odborom za gospodarjenje odločno lotil rušenja in praznitve barak in provi-zorija ter stanovanj VI. in VII. Od 8. 5. 1976 do danes je bilo opravljenih 39 rušenj barakarskih stanovanj. 4.9. Stanovanjska skupnost je udeležena aktivno v solidarnost-nih akcijah tudi v širšem slovenskem prostoru: pri stanovanjski izgradnji na Kozjanskem, Posočju in Tolmin-skem, izgradnji Doma šole za medicinske sestre in študentskih domov v Ljubljani ter domov za ostarele občane v Ljubljani. Ljubljana, dne 26. 5. 1977 Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Vič-Rudnik