346
Starozgodovinski pomenki.
O imenu Styria,  Štirsko,  Štajarsko, Steiermark.
Razložil Davorin Terstenjak.
v
Že v svojem spisu „o Noriku in Noreji" sem oglasil 1) gornje ali noriške Tauriščane zaSlovence, in po vsestranskem pretresovanji še sedaj ne morem terditi dragega. Noben klasik teh Tauriščanov nima za Kelte; edino ime „tauro" pa nič ne dokaže, ker je ap-pelativno, kar nista spoznala samo ostroumna izpraše-vavca Otfrid in Joanez Miiller 2), temoč tudi Diefen-bach, nar imenitniši preiskavec zgodovine Keltov, terdi rekoč: „Kteri koli pomen je utegnilo imeti pervotno pleme tega in mnogih družin imen — in en pomen je moglo imeti, — toliko je gotovo, da ga nahajamo razširjenega čez obilo krajev in narodov, da ni moglo biti le keltiško, — tedaj tudi brez zgodovinskih faktorov ne pripuša veljavnega sklepa za*tran k el tiske ga izvira 3).
Da so gornji Tauriščani bili zNoričani enake narodnosti, vidimo očitno iz S t rab o na, kteri piše: „k Noričanom spadajo tudi Tauriski", in iz Pliuija: ^nekdaj Tauriščani sedaj Noričani imenovani".
Od teh noriških Tauriščanov se imajo dobro razločevati enako se glaseči Tauriski Poivbia, od kterih Die-fenbach pravi, da so celo ali pa na pol li jurskega po-kolenja 4). Po Štefanu bizantiškem se ti Tauriski tudi velijo T a ur i ni, po Eratostenu: Teriski in Tauroi. Te Tauriske rimski pisatelji in tudi gerški zrni raj štejejo k ligurskemu plemeau, in njihova domačija je bila v Galii cezpadanski, kjer je njih glavno mesto Augasta Taurino-rum — dnešnji T urin stalo 5). Učeni še niso edinih misel, kakošne narodnosti da so Liguri bili. Mannert je ima za naj čistejše in naj starejše deblo Italov 6) ter pravi, da so Lepontii, Orobii, Oksubii in Euganei njih soplemeniki. Ukert 7) še k njim prišteva Am brone. Dosti življev pričuje za sorodnost Pel a z g o v. Za čisto keltiško pleme teh Tauriskov nobeden ni spoznal ne star ne nov kri tisk zgodovinoslovec.
Vendar Tauriščani, kteri so na dolnji Savi, Dravi in Dunaji (Donavi) stanovali, so po >Strabonu bili kel-tišk rod, in za ta ko snega sem jih spoznal tudi jaz. Da pa gornji   ali  noriški   Tauriščani,   ktere nam popi-
J) Giej ,,Novice" tečaj 1854, str. 102, 103.
2)   Ottf. Muller „Etruskertt I., 134—5, J o h. v. Miiller „Gesch. der Sclnvciz" I. 39. Anmerk. 19.
3)  Diefenbach „Ce1tica" II., 144,
4)   Diefenbach „Celtica" II., 139.
5)   Glej Livi XXI. 38, V. 34, 250—1. Ptolomej III. 1. Strabon IV. Plini  III. 5.
6)   Mannert IX. 1. str. 250—1. ) Uckert II. 2, str. 289—90.
suje Strabon okoli Aquileje inNauporta, in od kterih Plini pravi, da so enaki z Noričani, niso bili Kelti, nas spet prepričujejo klasiki. Livi, Plini, Strabon in Ptolomej čezpadanske Tauriske imenujejo ligursko pleme; ako bi noriški bili z onimi sosodni, gotovo bi Plini, Strabon in Ptolomej, kteri o noriških govorijo, ne bili zamolčali te sorodnosti. Ravno tako bi bil Strabon, kteri očitno pravi, da dolnji Tauriščani so bili keltišk rod, Ta uriščane kraj Aquileje in Nauporta, kterih soplemenike imenuje Noričane *), oglasil za Kelte, ako bi bil kakošen temelj imel za to. Nasledniki teh Tauriščanov so še živeli do 10. stoletja po Kr. od Aquileje do visokih solnograških tor, in pisatelji so jih narodski imenovali Vi n de, sami pa so se imenovali Štirčani.
Po mojem mnenji noriški Tauriski rimskih pisateljev niso bili drugi, kakor Štirčani, kterih ime še dnešoji den sluje. To ime ni kje nastalo v srednjem veku, marveč je slulo za Rimljana, ker na Peutingerjevi tabli nahajamo rimsko postajo Štiriate, ktero Muhar pri dnešnji Strehovi išče 2). Tudi ua nekem rimskem spominku, kteri je najden bil pri VViudiscluarstenu kraj reke S tire (Steyer), se je našla beseda Stiriates 3), — je toraj dokazov zadosti, da beseda ni iz srednjega veka, in da ime Štirčan, Štvrus, Steirer ni nastalo po gradu in mesticu Stever, kakor blodijo naši domači nemški pisatelji.
Dajmo sedaj zgodovino besede Stira, S tir ca o kritiški pretresti, in prepričali se bodemo, da „Stiriates" to pomeni, kar  Tauriski.
Gotovo je bila v indoeuropejskem pervotnem jeziku ko-renika: sthur ali sthir znana, ktera je to pomenila kar tur, dhar, ga, gibati se, teči, rasti, ker enako kakor iz korenike dhar, nahajamo v sanskritskem jeziku pomene sthira — Stier, bik, tudi sthura, in sthir a, zemlja. Toraj ravno tista enakost kakor v besedah gaus = zemlja in krava 4), ila  zemlja in krava itd.
Za pervotni pomen korenike sthir, sthur zz gibati se, teči, rasti, govorijo indo-europejski izpeljauci: na primer gotiški s ti ur, tele, mlad junček, althochdeutscb. stior, anglosaksonski steor, junee, bik, rhaetoromanski sterla, mlada krava, v jeziku starih Slovanov stir 5), bik, kakor ime božanstva Stirbog, po metatezi Stribog z= Turbog, Kilbog, pričuje.
Da je ta korenika res pomenila: „gibati se, teči, rasti", še pričuje sanskritska beseda sthurin po Wil-sonu pack hors (^Pac^pferd); tedaj v ti besedi spet najdemo tisto enakost, kakor v besedi ukšan, vol, ali v ve-daiškem narečji tudi konj, kar pričuje, da korenika ukš, ktera v sanskritu pomeni: pomočiti, teči, je izvirno pomenila: gibati se, rasti, ker v pomenu ukšan, vol, je idea gibajočega, rastečega bitja izražena.
(Dalje sledi.)
!) Glej Strabon IX. 27.
2)  Muhar „Gesch. der Steierm." I. 87.
3)   Glej  Safaiik „Abkunft der Slaven" str. 175.
4)   Glej dr. Kuhn „Zur altesten Geschichte der indogernianischen Volker" v Weberoveni časopisu „Indisehe Studienu I. R. III. Heft str. 339. Da sthira tudi pomeni „zemlja", terdi Barth. (Glej Barth „Altteutsche Religion" II. 129.)
) Lastne imena Stir se še najdejo v staročeskih listinah, in po Slovenskem še danes pravijo močni kravi stir na, veliki pa kolača.                                                                                  Pis.
350
Starozgodovinski pomenki.
O imenu Styria?  Štirsko,  Štajarsko, Steiermark.
Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje.)
Pa se todi v dragih pomenih je korenika sthir, sthur s svojo sestrico enakega pomena d h ar sorodna. Kakor je iz dhar postalo dhara, aqua (zato d haradha ra „aquam ferrens" po Pottu), tako so iz sthir, sthur postale imena rek: S t ur a v Galii čezpadanski, Štira reka v Serbii, Stir reka na Poljskem, Štira, ponemčena v Steyer, v zemlji noriški.
Kakor je iz dhar postala dharma, slovenski tar-ma, terma, terba, in iz terma — termast, tako iz gotiskega sli ur = Stier Izpeljava Diefenbach, ostroumen jezikoslovec, staronemško: stiuri, fortis, in sturr, starr, storrisch, sotiški: stoor, stour, strenus, au-sterus *)•
Tudi s koreniko „tur" ima enake tvarine, na primer, tura, sansk. bik in zvezda, althochd* sturi, fulrnen, primeri novonemško Stirn, Gestirn.
Kakor je korenika tur stvoriia pomene: tura, tau-ros, taurus, umbriški turut, letiški taure, slovenski tur, tor, tar, ter2), starokeltiski tarvos, gaedeiiški tarw, tarbh, kar vse pomeni bika; pa tudi besede: turan, tor, teur (perva indiška, ki pomeni mons, drugi iz keltiskih narečij in pomenite po slovnikih panse, emi-nence, mountaiu, to je, goro — toro),.— tako tudi korenika sthir, sthur ni samo stvoriia pomenov sthir a, sthura, Stier, Štir, steor, teraoc tudi v starem viso-konemškem jeziku stitfri =z apex, culmen, enako kore-nikam: idh, idha, idhava, terra, taurus, idha, mons, slov. Idria, ila, terra in vacca, slov. Ilovica, Ilok, i lova gora  — imena gora.
Izraz Stiriates, Stircani toraj zna pomeniti: monticolae, incolae apicum, c u 1 m i n u m — Krajnci, Korošci, Horvatj e, ali pa cultores tauri, častivci Štira, Štirboga, T ur boga, Kilboga. Ker se je ta beseda ohranila za poznamljanje vod, rek in bika pri starih Slovanih, kdo tedaj zamore tajiti, da se ni poznala beseda štir tudi v pomenu tora, gora, kar? Dnešnje poznamljanje „Steir" je iz Štir, kakor Šafarik prav piše: Steier ist aus dem slovenischen štir, štira, wie Weichsel aus Visla, Leipa aus Lipa, Neisse aus Niša, Feistriz aus Bistrica gemacht; unmoglich hatte der Deutsche selbst sein Wort Stier in Steier verdrehen konnen" 3).
Ako Plini pravi, da so se Norica ni prej veleli Tauri se i, tedaj to zna biti prestava domačega poznara-lovanja, ali pa vlada v tem poznamlovanji enaka razmera kakor v imenovanji Slovencov od Nemcov, ki jim pravijo Winden, Windische. Tudi so utegnili Rimljani to ime od Noričanov sosednih Keltov dobiti, pri kterih je beseda taurisk tudi izrazovala to, kar Štirčan Berg, Felsen-bewohner.   Po Ptolomeji so ,?Norikoia le posebna betva
') Diefenbach „Vergleich. Worterb. der goth. Sprache" II. 163. Nr. 163.
a) V slovenskem jeziku pravijo bičku: terc, tercelj. terkslj, toraj velikemu: terks, po metatezi tre k s, zato imena: V oltar, Voltrex — Voltreibus, Vojapus na krajnskih kamnih, Voltur, Volter, Voltreks je sostavljeno po analogii, kakor x\uerochs, buj vol (uj^zi, primeri mujvati in mi vat i), bivol, odtod nemški Biiffel. Kako neskončno radi so stari Slo-venci po tej Šivatu posvečeni živali imenovali gore, vidimo iz prikladov, postavimo Ter, Govt, gori pri Mozirji, Ter-b o vi j ca, gora v soseščini vasi Rado merj a in visoke Raduhe.
3) Šafarik „Abkunft der Slaven" str. 176.
351
noriške pokrajine bili. Ko je Rimljan to pokrajino premagal , je gotovo zategavoljo vpeljal politično ime naroda jjNorikurri", da se narodu berže spomin na politično samo-stalnost iz spomina zbriše 1).    (Dalje sledi).
') Pa kako se bodo razložile imena Gabroraagum, I (lun um, Tasinemetum? To so vendar cisto keltiške, — utegnil bi nam kdo ovreči. Res zamorejo biti keltiške pa tudi slovenske. Gabromag zamore pomeniti: Buchenzelt, Weissbuchen-zelt, od gaber in m o g, litv. maha, nemški Mach, Ge-mach. Še cerkvenoslovenščina pozna kalim o g, tentorium cur-rui impositum (glej Miklošič „Lexicon paleoslov." si XII.) Idunum zamore pomeniti to, kar I dri a =: Montanum, primeri dalje doli: Veldun. Celo v zemlji nekdanjih Bodricov (Obotri-tov) nahajamo Haveledun. Tasinemetum utegne pomeniti Meta Tasine. Tasina je priime Sive. Cehi so jo poznali pod imenom Ta sani, od tasati, hin und her stossen, fort-stossen. Tudi v Upanišadu (Anuvaka IX.) se Šiva veli: der Fort stossen de. Zavoljo met primeri imena vesi Meta — ausgerodote Gegend.                                                               Pis.
354
Starozgodovinski pomenki.
O imenu Styria,  Štirsko,  Štajarsko, Steiermark.
Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje.)
Beseda s tir v pomenu bik in ^ora in kot ime rek je toraj domačnica azijatiska, in takošnih imamo več, posebno v imenih rek, gor, krajev in mest slovenskih, kakor tudi v lastnih imenih. Ker so za jezikoslovca važne, jih hočemo nekoliko pretresati.
Ena takošnih domačnic (indi^enovj azijatiških je beseda ac, ktero se tudi naš slavni slovničar Jane žic pozna, samo malo po koroškem govorjenji spremenjeno ajec, a j c, Hiigel, Spitze *)¦ Korenika je sanskritiška: adh, ausdehnen, einnehmen, in ima enako v glagolu uč, anvvachsen, ausdehnen. Ker pa smo culi, da besedi, ki izrazujete rasti, gibati se, ste stvarile pomene: gora, berdo, n. p«, verdh, crescere, slov. berdo, mah, crescere slov. mohila, mogila, tako je tudi glagol ačh, uč st varil sanak. uččaa, erhaben, povišan, in iiueua slovenskih gor: Ušava *a Učava, učka gora, Uce, Ha-car (oaKoroškem), Vacman, O car, ponemčeno Otscher v Austrii; dalje imena roda karpatiškega: Huculi, to eo Plinievi: A zali, in rodovin slovenskih prebivajočih na planinah: Ac, A c man, Ucaunik (Ucaluik), Vrucounik (VucoSnik), Hucounik   (Hucolnik),   Ucman   in celo na
0 Glej A. J anežič ,7SIovnik slov.tt pod to besedo.
rimskem kamnu v koroški   zemlji   najdenem   stoji   ime Ha. cia  *), die hohe, erhabene.
Druga takošna azijatiska domačnica je as, kar v san-skritu pomeni „bewegen". Kakor je glagol tur, kteri tudi pomeni „bewegen", stvaril besede t uran, taurus, tora, der Berg, tako tadi korenika as, zato ruski: osil,osilka = mogila, in imena gor, bregov in hribov slovenskih: Osilca po metatezi Oslica, Osil, Osounik, Osilnik, Asilnik, ponemčeno A si ing, in ime roda Plinijevega in Tscitovega v Panonii Osones = Azali, Gebirgsbevvohiier, kterega Tacitočitno loči od nemškega, in pravi, da so poseben panonsk jezik govorili 2). Še imamo po Slovenskem rodovine prebivajoče po planinah z imenom: As, Aslj, Asman. (Glej: Repertoir des Tauf-buches der Pfarre Prasberg).
V versto takošnih besed še spada ime reke Digič (Deigitsch) v kanjuški doliui na Štirskem, inDije, ponemčeno Thaya, Taja na Moravskem; v pismih srednjega veka Diguncia. Digič, Dija pomeni naravnost vodo. V" poljskem jeziku še se je ohranila beseda Dingus, Fest der Was8erbegiessung#
Tudi ime rečic slovanskih Raba, Rabnica v to versto spada od sansk. korenike rab, sprudeln; dalje ime češke reke Vatava od sansk. korenike a t, bewegen, z di-gamo vat, zato vata zn veter, das sich bewegende.
(Dalje sledi.)
1) Rodovine: Ac, Acman, Ucaunik, Voucounik, Hucounik živijo v staroteržki fari okoli slovenjema Gradca, v mozirski (Prasberg), na Krasu, kakor kerstne bukve teh far pričujejo. Rimski napis, v kterem stoji ime Hucia, glej pri Ankershofen-u „Handbuch der Gesch. Karnth." V. 573. — Iz Azali (znamenita je ta okoliščina, da se je glavno mesto Acalov zvalo Brege-tion, toraj prav naravno po svoji legi) je postalo Huculi, kakor iz Acman Ucman. Glasnika h in v sta digamata; primeri okno, h okno, vokno. Glasnik a Huculi obračajo radi v u, n. pr., krul, kruva za kral, krava. Azali, Acali, Huculi toraj toliko pomeni kot Osones, Stiriates, Taurisci, Bergbevvohner. Ze pridni Eichhorn je terdil, da rod v Noriku prebivavših „Montanov", kteri so posebno kohorto utemelili, je enak z „Taurisci" in da je Montanus prestavek domače besede „Taurinus" (Eichhorn „Beitrage" II. 12, 51, 79.) V Karpatih, kjer Huculi stanujejo, se dve veliki gori nahajate, kte-rih ena se veli Matra, druga Tatra. Tudi ti imeni ste ta-košni domacnici azijatiški in tudi v njima tiči pomen rasti od m a :=r mah, crescere, in brez dvombe je tudi ta tisti pomen imelo, ker tatra se v sanskritu najde v p omenu „altus, visok"* Komur ne pride tu berzo na misel Win disch-Matrei na Tu-rolskem?
2) Tacit. cap. 43.                                                                          Pis.
358
Starozgodovinski pomenki.
                                
O imenu Styria, Štirsko,   Štajarsko, Steiermark.
Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje.)
Takošna domačoica azijatiska je tudi beseda p a m, pern od glagola: par, pur, bewegen, Torriicken; od-kodar: parvan, par vata, Hervorraguog, Spitze, Berg. Po Pohorji sem se čal: na perni, na pernici, to je, na p odg o rji, in zuameuito je, da v mozirski fari staoaje kmet, kteri se piše Peru os, po hiši pa se veli Podgoršek.
Krajev, na Podgorji stoječih, imamo več po Slovenskem, n. pr., Pernica pri Mati, Pernice, Pern i kar na Kranjskem, in blizo Lotmera je vas pod severno panogo brega stoječa, kteri pravijo Pernožlavce, na izhodni panogi stoječi pa Podgorica.
V slovenskih rodovinskih imenih se to pretolmačanje ali obnovljanje starega imena z novim pogostoma nahaja, na primer: Trap i nek, po domače Jam o i k, cer-kvenoslov* trap, fovea, jama, Bricman, po domače Vu-kounik, od brik, brek, še v Istri in na Kerškem otoka znana beseda v pomena pes, primeri ogersko farkaš, Ver še k, po domače Naberdnik, Ceunik, po domače Kernik, od čelo = ker, die Spitze, čelo je iz kal, kakor čer iz kar, ker; Poserpnjak, po domače Ko-siunik, Šole, po domače Vodenik, od sansk. salan, šalila, aqaa, primeri imena rečic: Sala na Ogerskem, Štajarskem in Kranjskem; sem spada Solča, Sou ča, C e-čoanik, po domače Nabernik od cet, keltiški cot, coit, sansk. kota; Marot, po domače Mrakovnik, od M aro ta, boga teme, smerti. Je še tudi nekdo, kteri se piše A pat, po domače Mešnik. (Glej Repertoir des Tauf-buches der Pfarre Altenmarkt.") V staroteržki fari na Stir-
v
skem je kmet, kteri se piše Zimi k, po domače Seruš-nik. Tako je tudi korenika žiti enkrat pomenila gibati, teči, ker imamo rečice Ž ir, enakolično korenikam an, an-huma, anima, inUna, Anas, Ha na. Po takem so večidel imena slovenskih gor in rek azijatiške domačnice „indi genae".    Na Ruskem je rečica z imenom Beseda
359
enakolična koreniki sansk. ri, rič; primeri slovensk. reka, rečem, gerškv reo, — saigh, adipisci, segnuti, Saga, ime rečic Da Stirskem in Kranjskem, in nemško sag en, Sag:e z: rečem. Na Češkem teče Sazava, g rz z, po keltiški Seguana, Segaana. V to versto spada ime rečice M i si in ja, die Mies, Miesling, od korenike mi, m i h, giessen, fliessen. Kakor iz an zr bewegen, je anhuma, anemos, anima, pa tudi Anas, Una, Hana, tako iz mi h todi misel in Mislinja, primeri sanskritsko man = misliti, in keltiško mana = voda, latinski manare. Tudi v imenu reke Tragisus, današnji Trais, Trasen, teči pomen gibanja, sansk. trag, gehen, bewegen, ruski t roga ju = strecken, primeri Trages v gornjem Stirskem.
Takošna azijatiška domačnica je tudi sar, ser, fluere, ire, gehen, bewegen, s a ras fliissig, Milch, slov« s vara, lat. serum, zato imena vasi v mokrih krajih stoječih: Se-ruše, Priserje itd. Tudi Sura, Sora spada v to versto, in na Stirskem pomeni sura, die Fliissigkeit. Še od Marboržanov po dežji lehko govoriti čuješ: „durch die Gasse fliesst eine abscheuliche Sura"; primeri suro v cerkveno-slov. humidus, Sura, ime reke na Ruskem, Sora na Kranjskem. Kakor Suro nahajamo na Ruskem, tako tudi Ipata =r Ipava, Vipava.
Tudi beseda dun med te domačnice spada, sansk. dnu, agitare, bewegen, dhuma, Dunst, slov. duma; pa kakor iz tur — eDakopoznamljajoči besedi — je tau-rus, turan, tora, tako tudi iz dhu, slovenski dun v imenih gor: Vel dun, kraj Mure, ponemceno Wildon, Vel-dun, breg v Halozah, to je, veliki dun, der grosse Berg, postalo, primeri se dulec, zduti, zdunoti, v kterih besedah tiči pomen povišanja. Primeri Haveledun, Nevodun.
Iz teh primer se vidi, da ne smemo vsake besede berž za ptujko Imeti, ako je današnji jezik več ne pozna, pa tudi dobavljamo prepričanje, daje, ker toliko drugih besed smo še ohranili, za kterih razumlenje nam le san-skritiški jezik ključ podaja, tudi beseda Stira, Stirčan slovenska    in   starim   Slovencom   bila  znana   in   v   rabi
v pomenih: voda, gora in bik.
(Dalje sledi.)
362
Starozgodovinski pomenki.
O imenu Styria,  Štirsko,   Štajarsko, Steiermark.
Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje in konec.)
Da se povernemo spet na svoj predmet in sicer k dokazovanja, da so Toršcani (Taurisci) in S tir ca ni (S tiriates) bili slovensko pleme, ne pa keitiško, moramo še omeniti, da gerb Stirije tudi to terdilo podpira. V ilirskem gerbu vidimo une znamenja, ktere na rimsko-slovenskih kamnih sto in stokrat nahajamo. Naši domači zgodovinarji vsi mislijo, da je žival štajarskega gerba panter; tudi v diplomatiških pismih velja za panterja. Al podoba nam očividno kaže, da to je kriva misel. Panter nima griv, žival štajarskega gerba pa ima grive, to-raj je lev. Leva tudi »pričujejo plameni, kteri mu iz mnozih delov života švigajo *). Lev je znamenje (simbol) sonca v nar veči toploti, ali letne vročine, — zato ognjeni plameni. Ta žival ima dalje rogova, in iz te sostave se vidi, da ima mitologično podval. Rogovi so vlastina Šiva-ta, kakor lev Radogosta, gerb je toraj slovenskega početka in zaznamuje združeno čas tj e nar glavniših božanstev noriških Slovencov. Ker levov z odpertimi lapami 2) in možkih podob z bikovimi rogovi in ušesi iz rimskega časa več nahajamo, tedaj slobodno sklepamo, da so ta gerb že stari Š tir ca ni — Torščani in Norčani rabili.
') Glej podobo štirskcga gerba v Muharovi „Gesch. der Steierm." II. B. na početku.
2) Takih levov je več v Celi; tam ste tudi dve podobi možki z bikovimi rogovi in ušesi. Pa naj nobeden ne misli, da ti podobi očitujete O sir i d a, ali pa kakošnega „Flussgotta". To zamoremo s terdnimi dokazi spričati, da se O sir is nikdar ni tako ocitoval, tudi ni „Flussgott". Nekteri učeni se nemorejo ločiti od domišlije, da vsak spomenik, kteri ima rimsk napis, bi ne bil rimsk, akoravno je že več kakor pred pol stoletjem učeni Nemec Kasimir Haffelin dokazal, kako so si Nemci kraj Rajna rimske imena pridevali. rimske umetnosti si prilastovali, svoje molike po rimskih obrazovali, grobne spominke v latinskem jeziku napravljali itd. (Glej Aila Academiae Theod. Palat. Tom. V. historicus str. 19.) Kar v tej zadevi od Nem-cov velja, to tudi od Slovencov. Tudi ostroumni Ambr. Eich-horn spozna to resnico, da niso vsi rimski spominki od Rimljanov, temoc od domačih Noričanov postavljeni bili. (^Glej Amb. Eichhorn „Beitrage zur altern Gesch." I. str. 39.)   Pis.
v
Ze Muharju so ti levi zmešnjave delali, da ni vedil nikamor ž njimi, zato piše res zadosti smešno: „Cudne so res mnogotere starodavne levo ve podobe, ki jih nahajamo na srednjem in doljnem Stajarskem, ktere deloma med sprednjima tacama človeško podobo ali ovnovo glavo derže, kakor v Admontu, St. Martinu poleg Gradca, v Strassgansru, Stali-hofen u, Mariboru, Waltersdorf-u, Slov. Bistrici, Št. Marjeti poleg Cela, v Laškem, Celi, Polzeli, Dobernskih Toplicah. Ali morebiti te podobe kažejo na lov in boj per-votnih stanovnikov s takimi zverinami na Stajarskem ali sploh s takimi pošastmi?" Predragi Mu h ar! Al bode za-mogel kteri naravoslovec dokazati, da so levi nekdaj tudi na Stirskem divji živeli! Ali se bode kak naravoslovec potrudil nam dokazati, da je štirska zemlja nekdaj rodila „poša«ti" možoleve, ovnoleve itd.? Lev in beran (oven) spadata v slovensko bogočastje, in sadaj še pričujejo ne samo podobe levov in beranov na rimskih spominkih, temoč tudi imena v rimskih napisih Levcimar in Levkamul *J = Leo in Leonorus, Leonorius, Lovven-mund, in Veraous, da je Slovenec te živali napravil in se nekdaj pred njimi kot znamnji svojih božanstev uklanjal.
*) Levcimar rr Leander, Lavomar, Lavoslav, Levkamul od levko, lev, in mule, nemški: Maul, Leonorius, Lowenmaul. Lo-wenmund. Pervešnji izpeljavi imen Levcimar zz Lucimar in Levkamula zzl Mila lega niste resnične, zato ju zaveržemo. Zavoljo Levkamul namesto Levkomul, primeri Velkaverh namesto Velkiverh, lastno ime rodbine kranjske. Ime Levcimar se nahaja med napisi celskih rimskih kamnov, Levkamul pa med napisi sekovskih rimskih spominkov. Na obeh mestih je, kakor je znano, dosti levovih podob. Veranus Sam mi filiiis se nahaja v Ncumarktu, tam. kjer starinoslovci stare No-reje iščejo. V tem napisu toraj imamo dvoje čistih slovenskih imen: Beran in Samo. Na koroških rimskih kamnih najdemo polatinčeno ime Levcimar v Leonatus. Ze gori sem rekel, daje lev znamenje sončne vročine, ker so levove grive zaznamovale sončne žare, zato v besedah fobe, griva, in foibos, sonce, juba, griva, in jubar, svetloba, gran, kel-tiški: sonce in griva vlada sorodnost. Tudi v slovanskem jeziku nahajamo K as on, bog sonca, od sanskritiške korenike kas, lucere, in kaša, kesa, der haarige , zottige, lockige (zato Slovenci pravijo kozlu in ovnu: kaško.keše, keško). Ime Libušine, sestre Kaša, Kaška. toraj pomeniti zna: die Lockige, ali pa: die Glanzende; slednje se mi zdi verjetniše, ker ima tudi ime Brela od berleti, flackern. Ker nahajamo toliko lastnih imen slovanskih, kterih pomen nam le san-skritski jezik stolmačuje in ktere so slovanske, akoravno nic več ni ostalo od korenike drugih izpeljancov, kakor lastno ime, kdo bode tedaj dvomil, da so tudi druge imena takošni azijatiški domačniki, postavimo Isson, Ilunko itd.?                         Pis.