¿m, Poročilo o Dunaj skej svetovnej razstavi 1873. Spisal ! ŠOL odbornik, c. k. kmetijske družbe Kranjske. France šolmajer, ,„v<' V ! 1 S. > i--** IrV i I« « t filer îiic Scltaušitcdiiiifl 1873. SSerfaÇt »on Jfjran| Scbollnumr, 6eutralau«ici)upiiiitgticb bee f. !. Sanbtmrtfyfd}aft=@efeIIfdjaft fiir train. SBcrtag ter f. f. înnbi»irtj>i$flft=®ciclffd)aft. — S'rucf »on ffllflénifé Sr'ben in Sailmd). v, Poročilo o Dunajski svetovnej razstavi leta 1873. V mesečnej seji centralnega odbora c. k. kmetijske družbe Kranjske za mesec junij je bil podpisani enoglasno izvoljen, da se udeleži Dunajske svetovne razstave in da kmetiskej družbi natančno poroča samo o takih kmetijskih in gozdarskih stvareh, ki bi se tudi na Kranjskem mogle primerno rabiti, ali ki bi bile sploh za Kranjsko deželo potrebne in koristne. V ta namen se je podal podpisani dvakrat na Dunaj , ostal je tam delj časa, da si ogleda Dunajsko včliko razstavo, ter podaje o tem, kar je tam videl in opazoval, naslednje Poročilo: Prostor za razstavo je bil v Praterji, ograjen je bil od vseh strani z deskami in je obsegal 2,500.000 kvadratnih metrov, to je okoli 400 avstrijskih oralov (po 1600 □ sežnjev). V tem uže po naravi samej vkusno narejenem prostoru je bilo glavno poslopje t. j. velikanska rotunda z galerijami; spredaj, zadej in ob strančh so bila druga stdvbena dela, hrami, paviljoni, pavi-ljončki i. t. d., ki so uže sami na sebi predstavljali razstavo, a ob enem bili namenjeni, da v svoje prostore sprejm6 različne za razstavo namenjene reči. Industrijska palača sama je imela od znotraj 20.000 kvadratnih sežnjev prostora. Iz tega se lahko sklepa, kolik je moral biti ves prostor, ki se je nahajal tudi se v drugih brezštevilnih prostorninah, za neizmerno blago, ki se ima tu razstaviti. Po pravilih glavne komisije za razstavo so se imele vse razstavljene reči v 26 skupin razdeliti tako, da bi obsegala skupina I. rudarstvo in plavžarstvo; II. kmetijstvo, gozdarstvo, vinorejo, sadjerejo in vrtnarstvo; III. kemične izdelke; IV. hi-ano ali živež kot obrtnijske izdelke ; V. klekovnino in tkanino, obleko; VI. usnjarijo in obrtne izdelke iz gumilastike; VII. kovinske izdelke; VIII. les in leseno robo; IX. izdelke kamenene, prstne in steklene; X. drobno blago; XI. papir; XII. izdelke pisarske in risarske umetnosti; SBeriífjt itöer bie Liener SöeltauöficEung 1873. jJn ber 9J?onatéfíl3iiitg beé (öblidjen G>entra[*2luéfcí>ujTe0 ber f. f. frnínifefaen ?aiibwirtl)fd)aft>©efellfcbaft pro 3unt wurbe ber ©efertigte eiitftimmig aíó ^crídjtcrfíatter beftimmt, nnb erhielt bic (trifte ffieifuug, nur über jenes auf bem íanb> uub for(twirtt)fd)aftlid)cn gelbe 511 berichten, roaö in Ärain 2lnweiibung unb ©eniipitg ftnben fauii, ober woöou über* t)aupt für -íírain ein 9iußen ju erwarten ftcl)c. 3u biefein Streife begab (14) ber ©efertigte nun jweimal nach ffiien unb »erirenbete 511111 ¡Befinde ber 2Beltauö(Mung längere Seit, unb er? ftattet über feine ®n()rnel)imingeii unb ©tutrieu nacbftetjenben töeridjt: 1>er 3luéfíelíungéplal} befanb (14) im ^roterparf, unb naf)nt für (Td) einen uinjäumten Diaiiin »011 2,500.000 Guabratmeter, weldjeö circa 400 ö(temic&ifd>e 3ocb (h. 1600 □ Klafter) auömac&t, ein. 3n biefem uon ber 9?atur fdjon fo pracbtuoll auégeftatteten í)iaume befanbeii jícb: baé £auptgebäube b. b. bie SKotuiibe unb bie ©aUerien, oorn, !)i 11 ten unb feitroñrté aubere 23auobjefte, fallen, ^avílíoné ic., weldje an uub für fid) fdjoit felbtf 3Iu«(leHungßgegen(läube barfleliten, unb gfeidjjeitig jur Slufnaljme nnberer auéjufíelíenber ©egenfiänbe unb Dbjefte beftimmt waren. ©ebon ber Subuftríe^aíafl allein f)atte einen SluéjMuiigéraum 0011 20.000 Quabratflnfter im Sunerii. 9iacb biefem fann man auf beu Diaum fd)lie$en, ber in ben unjäljligen anbern SHaiimlicbfeíten, bie jicb Ii od) ba befanbeu, jur Slufualjnie ber jat)Kofen SluéfMungéobjefte t>or* bereitet war. 9?acb bem Díeglemeut ber ©eneral* 2BeítauéfMungé* GiommiffTon war eé bie 5lb|ícbt, baß alle aufgeteilten ©egenffönbe in nnt^fle^cnbe 26 ©nippen eingeteilt crfcbeiiieit follten, u. j. ©ruppe I. 33ergbau* unb £üttenwefen; II. ?anbwirtl)fcbaft, gorftwirtfyfcbaft, Sßeiu, Sbfl, ©arteubau; III. ßljemifcbe 3»bu|We; IV. 9íat)rungéí 1111b ©enußmittel alé drjeugnifj ber 3ubu(írie; V. Xextilf 1111b 33efleibungö*3nbuftrie; VI. íeber/ uub Äautfebuf^nbuitrie; VII. íOíetalísSiibufírie; VIII. £oljinbuftrie; IX. Steins, £t)on* unb ©íaéinbuftríe; X. Äurjwaaren^nbufirie; XI. ^apier^uöiiflrie; XII. ©vafifdie Muitfe 1111b gewerbliches Seltnen; 4 XIII. stroje (mašine) in vozila; XIV. zndnstveno orodje; XV. godbeno orodje; XVI. vojaške stvari; XVII. mornarske reci; XVIII. stavbstvo in zemljemerstvo; XIX. meščanske hiše z notranjo opravo in lepotijami; XX. kmečke hiše z opravo in orodjem; XXI. ntlrodne hišne stvari; XXII. razkaz delavnosti muzejev in umetnih obrtnij ; XXIII. cerkvene umetni]e; XXIV. reči umetnosti in umetne obrtnije prejšnjih časov, razstavljene od prijateljev umetnosti in nabiralcev; XXV. podobarstvo in malarstvo sedanjega časa; XXVI. pripomočke odgojevanja, podučevanja in izobraževanja. Ta misel glavne komisije, da se razstavljene reči po skupinah razvrste, je jako dobra, ter za učenje in primerjanje razstavljenih reči tudi neobhodno potrebna. A žalibog, da se ta pravila glavne komisije za razstavo niso spolnovala niti od deželnih komisij, niti na Dunaji samem. Tako je bilo večkrat videti v enej in istej galeriji ali v kakem drugem pokritem prostoru mnogo razstavljenih reči iz različnih skupin prav neredno skupaj nametanih in prav samo po ukazu arhitektov izpoloženih. - Tako n. pr. je stala peč iz starodavnih časov poleg žlahtnih dišav, šote ali celo ženskih klobukov. Mnogo enačili primerljejih bi se še dalo našteti, napeljanih po veliki zmešnjavi in velikem neredu poslednjih dnev meseca aprila. _ Kar se tiče naše Kranjske dežele posebej, bil je sledeči pri-merljej živ dokaz, kako slabo in pomanjkljivo so bile razstavljene reči razdeljene v posamezne skupine. V IX. skupini namreč je imela Kranjska obrtnijska družba svoje rudnine, železnino itd., a ne daleč od tod je stalo Kranjsko čevljarsko voščilo (biks), ne claleč odtod ^ uboga oljnata kolača in 4 sklenice olja iz Wertheimove fabrike _v Osterbergu in prav blizu poleg vseli teh stvari je bila lepa lzlozba Ljubljanskega muzeja. . . Iz tega se lahko vidi, kako težko je bilo najti razstavljene stvari II. skupine, ki so bile še v večem neredu , in kako zeI6 težavno, skoraj nemogoče je bilo, da človek zadobi pravo podobo cele skupine. II. skupina je obsegala: a) rastline za živež in zdravila; V) tobak in druge omotične, užitne rastline; c) rastlinsko predivje (pavolo, lan, konoplje, juto, kitajsko travo itd.), kakor tudi druge kupčijslce rastline v surovim; d) svilorejo, kokone; e) pridelke od živali (kožuhovino, kože, neurejeno perje, ščetine itd.); /) wlno; 5 XIII. SWafrfnnettiffiefen uttb £rauöport$mittei; XIV. 2ßifffiifti)oft(id)e Snbuflric; XV. 9J?uftfalifche Snftrumente; XVI. Öeerwefen; XVII. itiarincwefeu; XVIII. 93au* nub Siöifi 3ugeuieurmcfen; XIX. ba<5 bürgerliche 2ßol)iit)auö mit feiner innem Einrichtung unb 2luöfchmücfung; XX. baö S3nuernt)nuö mit feinen Einrichtungen nub feinen ©ernten; XXI. Sftationale jpauöinbutfric; XXII. ©arfteflung ber SBBirffamfeit ber ütfufeen nub tfunftgewerbe; XXIII. Äin&licfce Äunfl; XXIV. Sbjefte ber .fünft unb Ä unftgewerbe früherer Seiten, auöge* (teilt tton Üfunftliebf)abern unb ©ammlern; XXV. Silbenbe Äunft ber ©egenwart; XXVI. @rjief)iuigöi Unterrichte unb SStlbuugöwefen; T)Cr (gebaute, bie SluöjMungSobjefte nach ©ruppen ju orbneu, ift unbeflreitbar gut, unb für »orjunehmenbe ©tubien unb anjufMenbe Sßer< gleite auch uubebingt notljwenbig. ?cibcr würbe biefeS Reglement weber von ben ?onbe$fommiffionen , noch weniger aber tu 5ßieu felbjl befolgt. Oft fanb man in ein unb berfelbcn ©allerie ober in einem = gebeerten £ofraume bie SUiöflettungSobjefte auö »ergebenen ©nippen, wie Äraut unb Diiiben jufammengewürfelt, unb nach Slnorbnung ber SIrchiteften aufgeteilt. — (taub j. 25. ein altertümlicher Dfen neben Parfümen, neben £orf ober Damenl)üteu; unb fo liegen (Ich öieie galie aufführen, »eiche bie Sßerwirrung in ben legten Sagen be6 OJionateö Slpril »er* urfachte. ©pejieK Ära in betreffenb war folgenber $all ein eclatanteö Sei* fpiel ber mangelhaften @ntppenciutl)ei(ung: in ber IX. ©nippe nämlich befaub fich auö Äraiu bie frainifche 3nbu(triei@efellfchaft mit ihren SDiU neralien, (Sifenprobuften, @rjen k., unweit baeon ©chufywichö auö Ärain, nicht fern batton 2 armfelige Seitlichen unb 4 gläfchchen £>el)I auö ber gabrif beö äßerthhrim in Dfterberg, unb «on biefem nicht weit bie fdjöite SluöfMuug beö iaibacber ÜJiwfeumS. 2ln biefen SSeifpielen mag man erfei)en, wie fchwierig eö war, bie ©egenftänbe ber II. ©nippe aufjuftnben, welche ftd; noch viel jerftreuter »orfanben, unb n>ie eö beinahe unmöglich würbe, fld; ein 53ilb ber ge* fammten ©ruppe ju machen. Die II. ©ruppe enthielt: a) 9?ahrungöi unb Webijinalpflaujen; b) £abaf unb aitbere narfotifdje ^flaujen, weiche alö ©enufmittel bienen. c) üegetabiiifche ©pinnftoffe (Saumwolle, $Iacb$, £anf, 3ute, S^tnn^ graö jc.) unb anbere .öaubelöpflanjcu im rohen Suflanbe; d) ©eibenjucht, doconö; e) tbierifche »probnfte im rohen 3u(lanbe (33ülge, pfle, uitjuge* richtete gebern, Sorften ic.); f) aßolle; 6 g) pridelke iz drevesnic in trtnic; pridelke iz sadja in grozdja; h) gozdne pridelke (les za stavbe in različne izdelke, ereslo-vino, smolo, barvarski les, drevesno skorjo, oglje, kresalno gobo itd.); t) šoto in šotne pridelke; k) različna gnojila; l) risarije in obrazce (modele) kmetijskih in gozdarskih stvari; kulturne in gozdne zemljevide; ■m) različna dela poskuševališč, agrarnih in gozdarskih katastrov, gozdne Statistike itd. — n) razkaz takih presnov in priprav, s katerimi se poprej omenjeni pridelki izdelujejo, prenašajo in skladajo; o) naprave vrtov, risarije in obrazce takih stvari, ki spadajo v napravo vrtov, steklene hiše, napeljevanje vode itd.; p) razkaz, kako se vrtovi po novem načinu obdelujejo; q) statistiko pridelkov. V teh posameznih porazdelkih kmetijske skupine je križema ležalo po več tisuč razstavljenih reči iz vseh delov sveti in različnih dežel, kakor tudi reči, ki so je razstavili posamezni zasebniki. Obiskovalec kmetijskih stvari je moral še celo zunaj zidovja natanko paziti na vse, kajti tudi tukaj se je nahajalo vse polno tacih reči, ki so bile njegovega opazovanja in njegove pozornosli vredne. Tako n. pr. so bile lepe, zelene in mehke trate kraj potov v treh tednih za razstavo narejene, in marsikatera zelena topola, ki je stala v razstavnem prostoru samem ali poleg njega v Praterji, zanimala je mnogo bolj gozdorejca nego li kako drugo znabiti z velikimi stroški v razstavo pripeljano drevo. Ker mi prostora primanjkuje, in bi tudi mojo nalogo presegalo, ako bi hotel na drobno popisati vse, kar je bilo v druge j skupini svetovne razstave nakupičenega, naj toraj zadostuje, da skrčim to, kar sem videl, v kratko sporočilo ter povem samo toliko, kolikor mi prostor in čas dopuščata. a. Obdelovanje zemlje in poljski pridelki. V tem oddelku je c. k. ministerstvo kmetijstva razstavilo za naše cesarstvo najobširnejša dela, kakor so: popisi zemljišč, zemljiške in gospodarske zemljevide, statistična poročila v poljskih pridelkih, zemljiške postave, dela o zložbi zemljišč, različne načrte (plane), risane obrazce o rodovih Avstrijske goveje živine itd. itd. V tem zmislu je tudi Nemčija, mnogo drugih domačih in tujih kmetijskih družeb, pa tudi posameznih razstavnikov poslalo ogromno število svojih oddelkov.*) Kar se tiče semenja, žita in rastlin za živinsko krmo, poslala je vsaka dežela v obilnem številu najlepšega blaga te stroke, kar ga je dobiti mogla. *) Kmetijska družba je poslala 4 zvezke kmetijske statistike naše dežele v to razstavo. 7 g) 93robufte »Ott 33aum* unb 9?ebf$ulen, sprobufte, meiere auö IDbft unb Strauben gewonnen werben; h) «Probufte ber gorftfultur (©au« unb 2Berff)oij, ©evbfioffe, 3iof)=< Ijarje, ftarbb&ljer, SHinber, £oljfoi)le, 3;euerfct>wamm ic.); i) £orf* unb £orfprobufte; k) Dungmiftel; 1) 3eid>iumgen unb Lobelie »on Dbjeften ber ianb* unb ^orft* wirtl)f$aft; Sultur unb 33eftanb3farten; m) Slrbeitctt ber S3erfuc^ilationen, Slgrar* unb gor(ifataficr, gorfl« ftatiftif ic.; — n) DarfMung ber jur Grrjeuguitg, Sewegung unb iagerung ber »orbenaunten 'Probufte bienettbeit SlrbeitSprojeffe unb 33orricf)tungeu. o) ©artenaulagen, 3ei4>nun9en u"13 Lobelie »on Dbjefteu beö ©artenbaueä, ®inöt)äufci, 33ewäfferungen ic.; p) DarfMung ber im ©artenbau angewenbeten neuen Kulturen; q) sprobuftiougflatiftif. Diefe einteilten Unterabteilungen ber lanbwirthfc£aftii4>cit ©ruppe faxten jerffreut »ieie üaufenbe »on Sluöfieliungöobjeften »oit allen ffielti tbeilen, 'Prouinjcn unb einjelneit *pri»aten in (Tcb, unb ber lanbwirtf)' fcbaftlidje 33efucber mußte felbft außer ben ©emäuerit ein waebfameö 3luge fjabejt, um t)ier feine Erfahrungen ju bereichern uttb ^Beobachtungen ju madjen. 3 bie fdjonen griiuen ©ammttepiebe näcbft bett ffiegen, (Tnb alö 3Ju6ftellungs5gcgenftanb itt brei SEßodjen bergefiellt worben, unb manche frifcb baftebenbe Rappel im unb neben bem SUiöfMungöraitme im Krater mar noch »iel fel)enöwertl)er für ben gorftmann, «13 mancher mir großen Äoftenaufmanb weit hergeführte 3Ju$fMungfh»mm. Da mir ber Ciaum fehlt, uttb eö aueb meine Aufgabe überfdjrei* ten mürbe, ein Detail über bie jweite ©ruppe ber 5Beltau$|ieHung ju febreiben, fo faße idj baö ©efet)cne in eine furje ©fijje jufammen, unb tl)ei(e nad) Maßgabe »on Diaum unb 3cit hierüber nad[>ftel)cnbcö mit: a. SobeitbearbeUiutß unb SöobeiiVrobuKioit. gitr biefen £l)eil waren für Deflereict) vom f. f. 2lcferbaiii9)?inti (lerium bie uinfaffeubflcn Slrbeiten, nié : Sobenbefcbrcibuttgett, Söobeu» farten, ffîirtbfcbaftéfarte, Grrnteftatiflifen, SlgrargefeÇe, ©runbjufammeni legungéwerfe, glätte, ©raftfdic Jfartcit über bie ö|tcrr. 9îinbeief)» raçeit ic. ic. »orgelegen. ëbenfo hatte Deutfcblattb, fo mie »ielc attbere in» unb auêiânbifcbc (anbmirihfcbaftlic^e Sereine, ©efellfcbaften unb einjelne 9tuô|îefïer im obigen ©tnne maffenhafte Elaborate auégefîellt. *) 2In Sämereien, ©etreibe urtb gntterpflaujen, waren tatifcnbc unb tanfenbe »on ben fcböufteu groben, bie jebeé fanb nur aufbringen fonnte, jur ©cbau geftedt. *) ¡Die fraimfd^e (Stfellföaf* tyatte 4 Säiibe ®rnfe» Slgrar»(Stotifiif »on Äratu am-. 9«flfttt gdja&t. 8 Tudi poljski pridelki v klasovji bili so večidel izvrstni, ali na mene niso naredili nič kaj posebnega vtisa, a to zaradi tega ne, ker je obče znano, da so vse razstavljene reči le izbrani pridelki, ki se malokje, in še to le v posebno ugodnih okoliščinah dobe, ali pa, ki so se s posebnim trudom za razstavo pridobili. Ako vzamemo stvar, kakoršna je v resnici, ter jo primerjamo drug z drugim, nikdar ne moremo to pridelke poprečno navadne imenovati. A pri razstavah je uže tako, da oni, ki zaradi neugodnega zemljišča ali neugodnega podnebja ne more tako lepih pridelkov razstaviti, kakor oni, ki ima znabiti najboljša zemljišča in najugodnejšo lego, za ves svoj trud in stroške, ki je je obrnil na slabo zemljišče, nima se nikakoršnega priznanja nadejati od postavljenega sodišča. Najčešče dobi darilo le kapital in zemljišče, pridnost in razumnost se prezira. Ako sodimo po razstavljenih rečeh, ki so bile v Dunajskej razstavi, moramo nepristransko pripoznati, da se napredek v poljedelstvu in pridelkih začenja proti severu in zahodu, tedaj na Češkem, Moravskem, v Nemčiji, Belgiji, Holandiji, na Francoskem, Angleškem itd. Kolikor bolj gremo proti jugu in vzhodu, toliko menj vidimo napredka v tej zadevi do zamorskih krajev, kjer najdemo poljedelstvo v onem žalostnem stanji, v kakoršnem je bilo iz začetka (izvzemši Kitajskega in Japanskega). Amerika dela čudeže v tej stroki. Kdor si njene razstavljene poljedelske stroje (mašine) ogleda, taköj mora pripoznati, da so tam velikanski pridelki, kjer ]e takih strojev treba, to se ve, da šotam poljedelstvu tudi okolnosti ugodnejše nego drugod. ■ Ravno tako je po mojej razsodbi na Ogerskem, v Rumeniji in Moldaviji, kjer se vsega v obilnosti pridela brez posebnih stroškov in velicega truda. Poljski pridelki v Avstraliji, Indiji, Rusiji, južnej Ameriki, Mehiki i. t. d. mi niso dopadli razun čaja, riža, pavole, sladkorja in bambusa, ter jih tudi ne morem pohvaliti. Ravno to veljd tudi o sadji njihovih sadnih dreves. Posebno so se odlikovale konoplje, lan in tobak iz severnih krajev Evrope. A da bi bil nemški tobak tudi tako dober, kakor je Avstrijski samotržni, tega nikakor ne verjamem. Kar se tiče nemške kmetijske in gozdarske razstave, bila je v vseh svojih oddelkih in v vseh strokah tako izvrstno sestavljena, da jo moram po pravici vsem drugim za zgled zaznamenäti. Kmetijskih strojev (mašin) je bilo največ skupaj razstavljenih v posebnej mašinskej palači za poljedelstvo, potlej v zahodnej palači za kmetijsko in gospodarsko orodje, nekoliko tega orodja je bilo videti tudi v vzhodnej palači, vrh tega pa tudi po vseh drugih različnih skupinah razneseno. Sadjereja je bila mnogovrstno zastopana; videla so se rastoča drevesa, skupine in drevesnice. Izvrstno je sadjerejo razstavil knez Schwarzenberg. Tu sem videl meseca aprila drevesa saditi, a meseca septembra sem uže na marsikaterem našel najlepši sad. 9 Sind) btc ^eibfriidite im £>ciim waren mcift "Dorjügticfcer 2lrt, bod> matten biefe auf midi feinen befonberen Griiibrucf, ba cö fe(tfie[)f, baß bic auögeflefften Dbjefte nur auögefudjte ^robufte juib, bie fporabifcb in giinftigcu 3Scri)ä(tnißen ffanben, ober auöfd>ließiicb mit befonberer iDitibe jur 5luö(lettung bergeridjtet mürben. 3ur ¿nrd;fctiiiitt(5iiiiuat)me faun man folc&e ^robnfte nid;t rechnen. Sei 2iu$ftclluhgen ge[)t eö nid)t anberö; — berjenige, ber «on un* günitigen ©oben, beljiubert burd) flimfltifd;c aSerf)äftnt§e ein ^robitft auö= (teilt, baö nic^t fo fd;öu mie jeueö uon einem fetten ©oben unb güirfiiger ?age i|i, fanit ftd;crltcf> baranf rechnen, bnß er für feinen gieiß unb Sluf« roatib auf ben fd)led;ten ©oben «oii ber 3ur» nidjtä 511 erroarten i)at. 3n ben Diefflen gälten mirb nur baö Kapital unb ber 33obeu mirt, wogegen bem gleiß 1111b ber Sntcliigenj baö 9iacbfe()en bleibt. Sfad) beu anögefteliten Sbjcften unb nad) bem ©efeljenen 51t ur* tfjeilcu fängt unfireitig gegen Horben nnb ißcflen, fonad) in ©Lernen, 9!Ml)ren, Seutf4>Iaub, 93elgieit, £ollaub, granfret4>, Crngianb jc. bie l)ö()erc Äultur in ber geibbearboituiig unb ^robuftion an. @egcn ©üben unb Dfleit nimmt biefe ab, unb fällt mit 2luönaf)me üoit ßl)ina unb Sapn» i" ben überfeeifdjen 2ßcltt()eiicit biö auf ben uiebrigjicu @rab ber ^rimitiöität juriief. Slmerifa macfit fläuiteu , unb liefert burd) feine auöge|Mltcn gelbbearbeituugämafcfyuten beut ©eobadUcr baö 23iib, baß man eö t)ier mit einer großartigen Sfflaffenprobuftiou 511 tl)uu ijat, bie »ott giinftigeit Umftänben begleitet ifi. Sin äfyniicficö 93ilb fanb id; aud> bei Ungarn, Rumänien, iOMbau, ()ier miifTen unb merben Waffen geliefert, otjne ?Iumenbuug eoit befoit« berem 2lufmanb unb großer ÜJiithe. Sie gelbprobufte üon Sluftralieu, Snbieit, 9iuß(aub, Sübamerifa, tfftcrico jc. machten mit 21uönaf)me beö £t)eeö, Dieiö, 53aum»olle, 3»cfec uttb 23ambu3rof)r auf mid) feinen guten ßrinbruef, ebeufo menig ifyrc SSaumfrüdjfe. SBefonberö t)erüorragenb mar ijanf, gladiö, Xabaf auö Der tiorb* lieben »älfte (shtropaö «ertreten. £>b jebodj ber Xabaf Seutfdilanbö fo gut, mie ber öflerreid;ifdie ?EJ?ouopoitabaf ift, bejmeifle icb fetjr. £entfd>lanb3 laub* 1111b forfin>irtl)fd;aftiid>e Sluöficllung mar liiert nur in alten gädieru 1111b ©ebieteit ftflematifcfc georbnet, fonberu bem Sefudjcr and) fo üorgefüijrt, baß man btefelbe nlö ein 9J?ufler bcjeic&nen muß. Sie lanbroirtl)f4)aftiidien ?Ü?afd)incii mareu l)auptfäd;lid) in ber 3lgrtfu(tur>ü)?afd)inen[)alfe eoncentrirt, bann in ber roefllidien Stgrifultur* ftalle, mot)l and) tf)ei(meife in ber öiiiidien üorftubig, unb übrigeuö in allen auberu üerfdsicbeuen ©rtippeu fporabifc|i ju feljen. 5Baö bic SfciJbaiinijudit anbelangt, fo mar biefe öielfad) burd; ici benbe ©äutiic, ©nippen ober gaitje ©aumfdjulcu uertreteu. ©efcbmacfüod mar bie D6(lbaumjud;t beö giirften ©dimarjenberg »orgefiibrt. 53ei biefer fal) id; febfl im 3Ipril bic ©äumdjcn fefpcn, unb im (September fanb id; auf manchen bie fd)öufie gru4)t. 10 Vrtni pridelki 30 bili samo nekoliko dni razstavljeni. Kar se tiče cvetic, umetnih vrtnarskih in vodnih rastlin, práproti, mahov, planinskih rož in ponosnih palem, bilo je vse tako krasno, da je človeku nemogoče jih popisati. Men j zanimive so bile razstave sadja iu zelenjave, a to zaradi tega, ker niso bile v nobenem pravem razmerji z veliko in mnogovrstno vrednostjo cele razstave. S korunom (krompirjem) se je tudi na razstavi mnogo slepá-rilo. Pod različnimi tujimi in izmišljenimi imeni se je korun, kakor šnega pri nas na Kranjskem uže davno poznamo, po strašno visokej ceni ljudem priporočeval. Zelja in ohrovta nisem na celej razstavi videl tako lepega, kakoršnega se pri nas na trg pripeljejo celi vozovi, kjer se prodaje po sto glav za 5 gld. Ljubljansko mahovje s svojim zeljem in repo moralo bi v tej zadevi dobiti prvo darilo. A tudi korun iz družbinega vrta na Poljanah in korun iz Schmidt-ove vrtnarije v Ljubljani bi se bil pri tej korunovej razstavi lahko v prvej vrsti odlikoval. b. Kmetijsko orodje iu stroji (mašinc). Drage človeške moči in splošno pomanjkanje delavcev je napeljalo ljudi k raznovrstnim iznajdbam. Zató je pa bilo na Dunaj-skej razstavi videti zares ogromno število vseh mogočih kmetijskih strojev in različnega orodja. Najbolj zanimiva v tem obziru je bila prelepa in draga zbirka domačih in tujih plugov, ki jih je bilo 167 na številu in jih je razstavilo c. k. ministerstvo kmetijstva. Ako si tu ogledamo črno preprosto kmetijsko oralo (plug), s katerim je naš cesar Jožef II. oral 19. avgusta 1769. leta o priložnosti svojega potovanja skozi Moravsko na knez Lichtensteinovej graščini Posofič, ter ga primerimo z onim orjaškim parnim oralom, ki ima 12 lemežev in mašino za 25 konjskih sil močno, katero si je za poljedelstvo mnogozasluženi nadvojvoda Albreht kupil letos iz John Fowler-jeve fabrike za več tisoč goldinarjev, moramo pač pri-poznati, da svet ne stoji, nego da vedno bolj in bolj napreduje v umetnostih in iznajdbah. Ña Dunajskej svetovnej razstavi bili so gotovo stroji za vsa mogoča kmetijska'in gozdarska dela; še celó stroj, s katerim se molzejo krave, se ni pogrešal. A poleg tega je tudi to gotovo, da se pri različnih strojih tudi mnogo sleparije nahaja, zato je treba biti človeku previdnemu pri nakupovanji strojev. Ako morda kako oralo po pruskih peščenih ravninah izvrstno reže in delo pohitruje, ter se po velikanskih naznanilih, po agentih in kolporterjih po vsem svetu priporočuje, ni treba misliti, da je zató tako oralo tudi dobro za našo težko zemljo okoli Dobrove in po Dolenjskem. Ravno to velja tudi pri ročnih mlatilnicah in škoporeznicah, kajti ravno pri teh se nahaja največ sleparije. _ _ Stroji, naj si bodo kakoršni koli, ki mnogo poprav potrebujejo, posebno tacih, ki jih naši domači kovači ne razumejo, se uže zaradi tega za našo deželo nikakor ne morejo priporočati. 11 £ie ©artenbauprobufte waren temporär auägefiellt genjefen. 2Ba3 SBlumen, 3ier*, ffiafierpflanjen, garren, Woofe, SJlpenflora, ^almen a\u belangt, fo »erftummt jebe Söefchreibung »or ber bracht unb £errlicf>feit. gjittiber iutereffant faub tc^> bie temporären Db(b unb ®emüfe*2lug< ftellungen, b. t). f!e (tauben in feinem S3crt)ältiiiße ju bem großen unb mannigfaltigen 2Bertt)e ber ganjen SluefMnug. Tier ©rbäpfelfchminbel t(l i)ier üertreten gemefen. Wit erotifchen, beliebig erfuubcnen tarnen (Tub @rbäpfel, bie mir f)ier in .ffraiu fefcon läugft erzeugen, um ein ©üubengelb angepriefen morben. Prallt unb Äot)l mar fein fo fctjöneö ju fefjenr mie mir foic^eö magenmeife am (aibac^er Warfte baö ^unbert um 5 fl. faufen. Unfer Woraft mit feinem Äraut unb ©toppelrübeu hätte ben erften «Preis beantragen nuijfen. 2luch hätten ftch bie ©rbäpfel beä Serfucbö* bofeö ober beö ©tabliffementö ©cbmibt in Raibach bei ber temporären Sltiöffelluug mit allen meffen fönnen. b. Satibtoirtfjidjnftlidje ©erätlje unb fKRoftfjincn. Die tbeuere menfchliche 2lrbeitöfraft, unb bie allfeitige 2lrbeitöuoth macht ben Wengen evftnberifei1, - "nb fo fanben mir eine mahre Un* ja 1)1 ttou gabriföetabliffenientö für [anbmirtbfcbaftlicbe -Diaf^incii mit uniiberfct)baren Dieken »on ÜJiafcbinen aller ?lrt. Der intereffautefte ©egenjlaub jum Stubium biefeä 3meigeö mar bie foftbare «Pflugfammtiing befiefjeub anö 167 Sremplaren be<3 »nb 3luölanbeö »oin l)ol)en f. f. Merbauminifteriumö aufgefüllt. ©iel)t man ben einfachen ©auerupflug an, mit meinem Äaifer Sofef am 19. 2lugu(i 1769 auf ber pr(t eichtenfteinifchen £errfcbaft Posofiö in Währen aeferte, unb »ergleicbt ben mächtigen Diicfeubampf* pflüg mit 12 «Scharren, »orgefpannt mit einer iocomobile »on 25 ^ferbe^ fraft, ben ber für bie Slgvifultur fo f)och»erbiente Durchlauchtig^: @rj* herjog 2JUbrecht aud ber gabrif beö 3ol)" ftomler heuer bei ber 3lu^ (Teilung um »iele taufenbe »ou ©lilbeu fäuflidj att (Tch brachte, fo muß man boch geliehen, bie 2Belt fietje nicht Rille, unb färeite mächtig vor» märtö. , . Sei ber 3Beiiauö(iellung maren gemiß für alle erbenflichen lanb* unb for|lmirt!)fchftlicheu ilrbeiten, SWafdjüten jur 2Iueuit meint ein spflug in ^reufknö 6anbcbcuen leicht unb gut arbeitet, unb bureb großartige Dieflamen, Slgenten unb Kolporteure anempfohlen mirb, taugt' er beömegen boch «och nicht in bie fchmeren 33öben bei Dobrova ober irgeubmo in Unterfratn. @benfo ifl eö mit £anbbrefd)mafchinen, gutterfchneibemafchinen für Wenfchenfraft ber gall, — hinter biefen fieeft (larf ber ©chminbel. Die Wafchine, melche »iel ^Reparatur benötiget, ober folcher Sic* paratureu hebavf, bie unfer Dorffchnueb nicht machen fann, ift föon an unb für (Tch f»r ^rain nicht anjuempfel)len. 12 Kako zelo se marsiked6 goljufa z nakupovanjem kmetijskih strojev, to nam zadostno kažejo shrambe za staro ropotijo in vsakovrstno šaro, kjer se cesto najde vse polno najbolj priporočevanih strojev, ki niso za drugo rabo, nego da je črv razjeda. Videl sem tudi nekoliko prav dobrih plugov, ročnih mlatilnic, čistilnih in drobilnih strojev, o katerih pa bodem pozneje obširnejše govoril. Raznovrstna na ogled izpostavljena volna je vsacemu izvedencu dovolj konštatovala dovršenost v ovčereji. Skoraj v vseh državah se pridela obilo volne, med katerimi se je posebno nemška, francoska in avstrijska država odlikovala z lepimi pridelki. Kozja in konjska dlaka (žima) je bila v vseh mogočih podobah zastopana. Posebno kar se tiče kozje dlake, so se Japonci, Indijanci in Amerikanci z občudovanja vrednimi pridelki odlikovali. Živa živina je bila le za nekoliko časa (temporaer) razstavljena. V vsem skupaj je bilo za razstavo 458 pleménnih konj naznanjenih. Od tega števila so v razstavo pripeljali: Francozi..........35 konj; Lahi........... 6 „ Nemci..........31 „ Avstrijanci......... 257 „ Ogri...........79 „ Rusi...........44 „ Egipčani ......... 4 konje. Kranjsko ni bilo zastopano; a naši sosednji deželi Koroško in Štirsko sta poslali po svojih kmetijskih in konjerejnih družbah, po deželnih konjerejnih komisijah in žrebčarijah prav lepo število konj. Kranjske) deželi se ni treba sramovati njenih težkih gorenjskih konj, kajti akoje s Koroškimi primerjamo, lahko je ž njimi stavimo v eno vrsto. Iz Gorenjskega nam odpeljejo Korošci, posebno konjarji iz La-vantske doline, vsako leto precejšno število mladih konj in žrebcev. Ti barantači hodijo po vsem Gorenjskem, kupujejo konje po naj-nižjej ceni, je domá nekaj časa redé in gleštajo, ter je po tem za drage novce kot svojo domačo plemenino prodajajo. Isto tako se godi po Gorenjskem tudi z našo Belansko govejo živino; koroški barantači jo kupujejo od nevednega Gorenjskega kmeta prav po ceni, ter jo potlej še enkrat tako drago prodajajo po Koroškem in še celó po Kranjskem. Kranjski živinorejci potegnite uže enkrat mreno z oči! ozrite se malo po svetu, da vidite, kako se drugod godi. Med razstavljenimi konji bilo jih je mnogo zares izvrstnih plemen. Odlikovali so se posebno Noriški konji. Tako n. pr. so bili 13 28íc oft man mit 93tnfdjinen fid) l)intcrgel)eit läßt, beweifeu bie Dfiimpclfammern, in weldien «feie ber aitgepriefeneu Wafchiuen »om iBurm ¿ernagt gefuuben werben. Erprobte gute pflüge, jpanbbrefchntafchinen, ^u^ * Schrotmühlen habe id) iuoI>[ einige gefcl)en, unb fomine fpejicll fpäter auf biefe ju reben. Sie mniiniugfaltig auégeftelltcu 5Bolíí®?ufíer haben auch bie Sott* fommenfjeit ber Schafjudít fonflatirt gajt alle Staaten probujireit maffenfyaft ÍBolle, worunter IDeutfdjs laub, granfreich, Deflerreid; fd)öne ÜKufier »orfüfyrten. Siegen« unb 9ioß[)aar war in allen gormen oertreten, »ou welch erfterem Japan, 3nbicu unb 2lmerifa (laiineuömertlje ^robufte »orwiefeu, ®aé bie lebenben lXI)iere anbelangt, fo würben felbe temporär auégefMt. 3m gaujeii waren jar 2luéftelíuug 458 Stiicf 3u4>tpferbe angefagt, wotton granfreid;..............35 Stiicf Stalien .............ö „ "Seutfdjcé Dieid;........31 „ jDejterreid; ......... 257 „ Ungarn..........79 „ 9íuf3laub......: . . . 44 „ @39Ptcu.......... 4 „ 51t Relien hatte. tfraiit war gar nicht vertreten, wogegen uufere 9iad)barpromiijcu Kärnten unb Steiermarf, bitrch bie l\iubwirthfchafti®efellfchaft, burch ben spfcrbeucrciu, burch bie 'pfcrbe'Saubcéfoininíffion 1111b burch baé S3e* fd)äH«£)epartemeiit eine große 3al)l «Pferbe vorführten. Äraiit braucht (Td) für feine Sberfraiuer fchmeren 3ngro|Te nicht nur nicht 511 fchamen, fonbern fann (Td; Biclnietjr l)übfd> nafye an bie Seite Kärntens (teilen. 2lué Dbcrfrain führen uñé bie jfärntitcr, befonberé bie fauaut* thaler ein aufel)ulid)cé Kontingent junger ^ferbc unb gölten jährlich um eine Bagatelle aué bem £anbe, $üd)tcn unb pflegen biefe eine 3eit gut, unb »crfaufeit felbe um horreube greife alé @igenjudjt. Sben baéfelhe geflieht mit unferm Dherfrainer 9Jí6Hthalcrí33icl), baé bie jfárntner £änblcr in SDberfraiu unferm unwijTeitbeu SRauer 11111 einige ©ulben tu beu fdwnftcit ©templaren entführen, 11111 cé bann in Wiölltfyal fclbft, für baé hoppelte beé 9infanfépreífeé ju »erfaufeit 1111b jwar oft nad; -ft'raiu fclbft. Xliut bie Singen auf Trainer! 1111b feljt @ud; eilt wenig um, wie cé in ber 3Belt sugcl)t. Unter ben $ferbeu waren wot)l ^rachtcrcmplarc »ou ^ferben aller ©attuiigeii, befonberé bie uorifdjeu, fo 5. 33. auc(> jene norif4'eii, folofialcit 14 veliki in močni noroški konji, svojina necega Hoferja iz Štajarskega, prava krasota v konjskej razstavi. Odlikovali ao se tudi izvirni arabski konji, svojina Sefer-Pase iz Egipta, in Lipičanski konji, obóji zaradi svoje živ0sti in redke strpljivosti. Družba Dunajskih omnibusov je pripeljala v razstavo rusov-ake in danske konje, ki so bili brez vse graje. Isto tako so nam tudi Ogri pokazali precejšno število svojih lepih in mnogovrednih konj. Nemška država je razstavila konje različnih plemen, na katerih se je takój videlo, da Nemci z vso razumnostjo plemené, redé in oskrbujejo svoje konje. Konjska razstava je imela dober vspeh ter je pokazala popolno podobo evropejske konjereje. Obilnejša je bila razstava goveje živino. V vsem skupaj je bilo v razstavo poslanih 980 glav. Veliko večino tega števila dali so Avstrijanci, Ogri in Nemci. Pripeljali so namreč v razstavo: Angleži..........10 goved, Lahi...........35 -„ Nemci..........119 „ Avstrijanci......... 559 „ Ogri ..............96 „ Avstrijska pristava na Dunajskem razstavnem prostoru.....48 krav. Se mnogo večja bi bila lahko razstava goveje živine, ako ne bi bila razsajala po mnogih deželah goveja kuga. Nemci so pripeljali nekoliko prav lepe goveje živine, ki so jo izredili po križem-plemenjenji angleškega Shorthornskega in Holand-skega rodú. Taka živina dobi po križem-plemenjenji lepo telesno sestavo, ki hitro raste in obilo mesa naredi. A krave niso nič kaj prida za mleko. Iz naših severnih dežel, Češkega in Moravskega, se je pripeljala v razstavo posebno lepa goveja živina, ki se je križem ple-menila z domačim deželskim in švicarskim rodom. Te dežele so tudi zaradi tega na boljem, ker imajo mnogo velikih posestnikov, ki so vrli kmetovalci in pripravni vse storiti v povzdigo kmetijstva. Ogri niso imeli razun iz tujega v njih deželo pripeljane goveje živine nič posebnega. — Kranjska dežela pri razstavi goveje živine ni bila zastopana. Ovác so v razstavo pripeljali: Angleži..........135 glav, Francozi..........49 „ Lahi...........22 „ Nemci........... 377 „ Avstrijanci......... 467 „ Ogri...........431 „ Izvrstne ovce so bile Angležke Costwold, Southdown, Oxford-shiredown, in pa Angležka bela ovca s kratkimi rogovi. 15 muíbuéí@efeílf4)aft flirrte rufftf4>e unb bänifdje Oferte iué Sreffen, bie tabelíoé waren. Ungarn tjatte »ie( mertf)»oííeé, bemäfyrteä feurige ÜKaterial »or* geführt. Daé beutfc&e Dieicb hatte ípfcrbe alíer 2lrt, aué »Deinem mau int ©anjeu ben ©c^ltiß faffen fonnte, bag bier mit 3ntelligenj gewichtet mirb. Die ^ferbeauöfleüung mar gelungen, unb jeigte baé »ollfommene 33ilb ber europäifcijen ^ferbejuebt. ÜJlaffcnhafter mürbe bei ber temporären Sluéftelluug baé Di tub »orgcfiiljrt. 3m ©aujeit (Tub 980 ©tiief auégefMt merbeu, moüon SDejierreid), Ungarn unb Deutfdjianb bei weitem ben größten Xtjeii (letteii. jjieoon entfallen auf: ©ngiaub.......... 10 9tinber Stalien..........35 „ Deutfcblanb............119 „ Defterrcict)......... 559 „ Ungarn..........96 „ Defterreicbifd)e Waierei am 3Be(taué< (IcUungéplalj........48 ¿tüfye SBiel großartiger hätte bie Díinberauéftelluiig auófaílen muffen, menn niebt bie SKinberpejl in fo »ielen ^rooinjeit gefpueft hätte. 2(ué Deutfdjlanb maren spracbtevemplare non Jíreujungeit aué eng» tifien ©djorttyorni (Äurjhorn*) unb £oUänber 3iaqen ju feheu. ©olcije Äreujuttgen jcidjnen jid) burefc einen wofyigeformten Jíórper* bau aué, ber jur gieifdjaufnafyme [ehr geeignet ift, unb ein fcfciielíeé 9Ba4>étl)um t)at. 3Bcuiger jeboeb ift biefeé S3iet) milcbergiebig. Unfere nörbtieben Räuber, alö Siemen, Währen führten befonberö hersorragetibe ifreujungeu auö bem V'anbfc^lag mit ©cfcweijer 5fa$eu »or. Diefe ?änber (Tub and) babur4> beöorjugt, baß fTe einen reichen ©roßgrunbbefife haben, ber niebt nur bie iaubmirtfyfcbaft verfielt, fonbern auch bereit íft, 2J(leS mögliche ju thuit, bamit biefelbe gehoben werbe. Ungarn Ijatte mit Sluönabme ber importirten freinben íiíubcr nic^té befoubereé. — Äraiu mar gar uic(jt oertreteu. ißon ©chafen hat anégejíellt Snglanb .........135 ©tuet granfreict) .........49 „ 3talien .......... 22 „ Deutfcfclanb......... 377 ,, Defierreicfc ......... 467 „ Ungarn..........431 „ Sluégejeicbuete £l)iere maren bie englifcfcen Coatwold, Southdown, üxfordshiredown, bann bie euglif^e weiße furjtjöriüge 9ia§e. 16 Angležka ovca Costwold je zató hvale vredna, ker hitro raste, daje obilo mesa in debelo, čvrsto krzno (runo). Povprečni pridelek na volni iznaša 5V