# Januarja so v veènost odšli trije pomembni slovenski knji`evniki, priljubljeni pesnik in pre- vajalec Janez Menart, pisatelj, dramatik in neu- trudni kulturnik Rudi Šeligo ter Igor Torkar, satirièni vsestranski knji`evnik. Opis njihovih `ivljenjskih poti naj slu`i kot priznanje njihovim neprecenljivim prispevkom v slovensko kulturno zakladnico in kot potrditev, da z zapeèatenjem svojega `ivljenjskega opusa niso umrli, temveè so njihove ideje šele zares za`ivele med nami. #+ Janez Menart se je rodil 29. 9. 1929 v Ma- riboru. Po konèani klasièni gimnaziji v Ljub- ljani se je vpisal na Filozofsko fakulteto, kjer &  -! + #+ 82 /!8!$ % + je pri sedemindvajsetih letih diplomiral iz slo- venskega jezika s knji`evnostjo in iz primer- jalne knji`evnosti. Kot lektor, dramaturg in vodja lutkovnega oddelka je bil veè let zapo- slen pri Triglav filmu. V tem èasu se je po- roèil s predmetno uèiteljico, slavistko Anto- nijo Jeleniè. Nato se je nekaj èasa pre`ivljal kot svobodni knji`evnik, zatem se je zaposlil kot urednik, dramaturg in prevajalec pri RTV Ljubljana, v osemdesetih pa je uredni- koval pri Mladinski knjigi. Njegovo zgodnje umetniško ustvarjanje je zaznamovano z intimizmom povojnih pe- snikov. Pesmi štirih (1953), ki jih je izdal sku- paj s Pavèkom, Zlobcem in Kovièem, pome- nijo konec t. i. obdobja graditeljstva in dru`- beno anga`irane poezije. Z zbirko Prva jesen (1955) je svoj intimizem navezal na klasièno romantièno izroèilo. Zelo velik odmev pri bralcih je do`ivel s svojo tretjo pesniško zbir- ko Èasopisni stihi (1960), v kateri izstopa ve- ristièen prikaz eksistencialnih stisk malega èloveka. Èeprav se je s slednjo zbirko najbolj prib- li`al zmernemu modernizmu, je kljub temu ohranil zvestobo tradicionalno oblikovani poeziji, ki jo je potrdil tudi v naslednjih zbir- kah Semafori mladosti (1963) in Pesmih o naših dneh (1973). Z aktualno tematiko in tradicio- nalno obliko si je znal pridobiti in obdr`ati mno`iènega bralca. Bil je zmerom na najvišji ravni, brez kvalitetnih nihanj in iz zbirke v zbirko bolj odmeven, meni njegov prijatelj in sodobnik Ciril Zlobec. Menartov lirièni izraz izhaja iz mnogoterih prvin, domoljub- nih, eksistencialnih, romantiènih, veristiènih,Janez Menart (1929—2004)    kar se najvidneje odra`a v zbirki Pod ku`nim znamenjem (1977). Epiki se je pribli`al z epsko-lirsko zbirko Bela pravljica (1963) s prevladujoèo sodobno tematiko in poudarjenim sentimentalizmom, še veè epskih prvin pa sreèamo v Srednjeveških baladah (1973) in Srednjeveških pridigah in ba- ladah (1990). V barvitih zgodbah pesnik za- jema prete`no iz slovenske zgodovine, pripo- vedujoè o èloveških vrlinah in slabostih. V mladostnih pesmih izra`a pesnik odda- ljitev od vere in »politièno zavednost« (npr. v zbadljivi variaciji Angiolierijeve pesmi Èe bil bi), ki pa se ji sam v zrelih letih èudi. Njegovo religiozno iskanje in odpor ateizmu sta oèitna v zbirki Pod Ku`nim znamenjem. Toda kljub moèni `elji po spoznanju Boga mu ga z razu- mom ne uspe dojeti, slepi veri pa se upre. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim nagrado Društva slovenskih knji`evnikov za knjigo Èasopisni stihi, Sovre- tovo nagrado za prepesnitve Roberta Burnsa in lorda Byrona (1975), Prešernovo nagrado za pesniške zbirke in prevode (1979) in So- vretovo nagrado za Zbrano delo Françoisa Vil- lona (1988). Leta 1983 je bil izvoljen za izred- nega èlana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, èez štiri leta pa za rednega. @ivost in obèeèloveško veljavnost Menar- tove poezije potrjujejo prevodi posamiènih pe- smi v kakih 25 jezikov, v samostojnih izdajah pa so njegovi prevodi izšli v hrvašèini, srbšèini, makedonšèini, italijanšèini in rušèini. 2 /! Rudi Šeligo je bil rojen 14. 5. 1935 na Su- šaku pri Reki v uradniški dru`ini. Po prese- litvi na Jesenice je tam konèal osnovno šolo in zaèel s šolanjem na gimnaziji. V pristnem navdušenju nad delavskim razredom se je šest- najstleten zaposlil kot nekvalificiran delavec v `elezarni na Jesenicah, kjer pa ni zdr`al. Po maturi na tolminskem uèiteljišèu je v Ljub- ljani doštudiral filozofijo in psihologijo. Za- poslil se je kot industrijski sociolog, nato pa je vse do 90. let predaval statistiko na Višji šoli za organizacijo dela v Kranju. V prvem obdobju ustvarjanja je objavljal kratko prozo prete`no ekspresionistiènega znaèaja s prvinami nadrealizma, kot sta v Pers- pektivah izhajajoèa novela Kamen (1960) in kratki roman iz zidarskega `ivljenja Stolp (1966). V drugem ustvarjalnem obdobju se je naslonil na Husserlovo fenomenologijo in vzore francoskega novega romana, opustivši razèlenjevanje èlovekove duševnosti v korist opisovanja èutno dojemljivega. Šeligo je zlasti s kratkim romanom oziroma novelo Triptih Agate Schwarzkobler (1968), v kateri z znaèil- no uporabo reizma opozarja na popredme- tenost zunanjega sveta, uveljavil nove stan- darde sodobnega pripovedništva. Med drugimi proznimi deli je napisal še zbirki novel Poganstvo (1973) in roman Rahel stik (1975), v katerih so izra`ene eksistencialne stiske sodobnega èloveka, uveljavljati pa se zaènejo tudi groteskni in satirièni elementi, ki pridejo posebej do izraza v romanu Demoni % E+ Rudi Šeligo (1935—2004)  # slavja (1997). Šeligo je s svojo prozo je pris- peval odloèilne inovacije, tako z nekonven- cionalno tematiko kot tudi z izjemnim in iz- virnim slogom, kakršnega slovenska knji`ev- nost dotlej ni poznala. V njegovi prvi drami Kdor skak tisti hlap (1973) se prepletata avantgardistièno in lu- distièno obravnavana stvarnost z iracionalnim odmikom v kozmièno mistièno. Napisal je med drugim še drame Lepa Vida – Èarovnica iz Zgornje Davèe (1978), Svatba (1984), Ana – Svetloba in seme (1984), Volèji èas ljubezni (1988) in Razveza – Kamenje bi zagorelo (2001). Pri pisanju svojih dram je, kot je veè- krat poudaril, sledil pravilom, ki jih je uve- ljavil dramatik Harold Pinter. V poznejših tekstih se je oddaljil od stro- gega deskripcionizma. Vrhunec njegovega zadnjega ustvarjalnega obdobja je nedvomno s kresnikom nagrajeni roman Izgubljeni sve- `enj (2002), ki pripoveduje tri zgodbe o dvo- meèih Toma`ih, išèoèih resnico o treh po- slednjih stvareh. Z romanom je le še potrdil svojo religiozno odprtost in radovednost, ki ga je vodila v njegovem `ivljenjskem iskanju. Bil je, kot pravi njegov prijatelj Andrej In- kret, eden izmed redkih ljudi, ki je znal tudi poslušati, ne pa samo pribijati svojo resnico. Pomembno je tudi njegovo uredniško delo. Sourejal je Revijo 57 in Perspektive, bil glavni urednik Problemov in knji`ne zbirke Znamenja pri zalo`bi Obzorja v Mariboru ter do zadnjega sodeloval pri Novi reviji. Kot predsednik Društva slovenskih pisateljev je v letih od 1987 do 1991 je pomembno sode- loval pri slovenski demokratizaciji in osamos- vajanju. Društvo je tedaj izdalo pisateljsko ustavo, ki je slu`ilo kot podlaga slovenski dr- `avni ustavi. Leta 2000 se je vkljuèil v Baju- kovo vlado kot minister za kulturo in pripra- vil slovenski nacionalni program, ki pa po po- vratku levice na oblast `al ni za`ivel. Leta 1989 je prejel Prešernovo nagrado za dramska in prozna dela, od leta 2001 pa je bil izredni èlan SAZU-ja. Po Šeligovih delih so se zgledovale cele generacije, danes pa so njegova besedila `e postala moderna klasika, ki se je znašla v uèbenikih, slu`ila za filmske upodobitve, Triptih Agate Schwarzkobler pa je bil preveden tudi v vrsto tujih jezikov. !$ Igor Torkar, s pravim imenom Boris Fa- kin, se je rodil 13. 10. 1913 v Kostanjevici na Krasu. Po diplomi iz kemije se je pri- dru`il skupini, ki se je zbirala okrog štu- dentskega èasopisa 1551, ob zaèetku 2. sve- tovne vojne se je pridru`il OF, leta 1943 pa je bil aretiran in interniran v Dachau. Po vojni je bil na montiranem dachavskem procesu obsojen na 8 let strogega zapora. Èeprav je bil po treh letih izpušèen z dvo- letno prepovedjo objavljanja, je krivièna sodba korenito zaznamovalo njegovo umet- niško ustvarjanje. % E+ Igor Torkar (1913—2004)    Satiriène sonete je pisal `e pred vojno (Blazni Kronos), svoja taborišèna do`ivetja je opisal v pesnitvah Kurent (1946) in Jetniški so- neti (1974), po vojni pa se je posvetil še dra- matiki. Njegova zgodnja dramatika zajema snov iz partizanstva, v poznejših delih pa je skušal prikazati moralne dileme ljudi vojnega èasa (npr. leta 1963 v Pisani `ogi). Sentimen- talno-humanistièni odnos se ka`e tudi v drami Delirij (1958), preobrat pa pomeni realistièno zasnovana drama Pozabljeni ljudje (1959). V njegovi poeziji je znaèilna stalnica sa- tirièno-parodièni in ironièno-kritièni odnos do realnosti ter aktualnih politiènih dogod- kov. Kot pripovednik se je uveljavil z roman- sirano spominsko-esejistièno prozo, kot sta Deseti bratje (1979) in Umiranje na (1984) obroke, eno najbolj pretresljivih del o dac- havskih procesih. V njem uporablja tehniko kola`a s pogostim menjavanjem pripovedne perspektive in vpletanjem zgodovinske reflek- sije in razmišljanj o razmerju med posamez- nikom in totalitarno moèjo. Torkar je tudi eden od zaèetnikov izvirne slovenske televizijske igre. Sestavil je igre Štu- dentska soba, Balada o tašèici in Èednost v do- lini Šentflorjanski. Prejel je številna priznanja, med drugim leta 1999 najvišje dr`avno priz- nanje zlati èastni znak svobode RS za `ivljenj- ski literarni opus in zvestobo slovenstvu. 5 »Res èrn dan za slovensko kulturo,« je ti- stega januarskega dne marsikdo dejal. Pa vendar – morda èrn za nas `iveèe, ki nam ni nikdar dovolj drobcev onstranske Resnice, ka- kršno so prek leposlovja med nas trosili ome- njeni trije umetniki. Vsekakor bi si `eleli, da bi Menartu pred smrtjo uspelo dokonèati še zadnjo pesniško zbirko, da bi Šeligo v kak- šnem prihodnjem romanu vendarle našel iz- gubljeni sve`enj in da bi Torkarju še s kakšno izvirno igro uspelo po`iviti šepajoèo domaèo televizijsko produkcijo. Toda za njih smrt le ni nastopila na tako brezupno èrn dan – kajti naposled so izbojevali svoj tuzemski boj in se iz »oèi v oèi« sreèali s tako `eleno Resnico. Menart se je konèno raz- bremenil svinèene tesnobe, ali je onstran groba sonce ali veèna tema, Šeligo je naposled lahko prebral vrstice izgubljenega sve`enja, Torkar- jevo umiranje na obroke pa se je preobrnilo v celovitost veènega ̀ ivljenja. Zatorej si namesto `alovanja za njimi raje spoštljivo oglejmo od- lomke iz njihovih del, ki razkrivajo njihov po- gled na svet in iskanje veènega. % E+