Senfpcfcrshe pravlpce. Vsak kraj ima svojo zgodovino, svoje po. sebnosti, šege in navade. Tako tudi št. Pete« pri Mariboru, ki se ponaša z mnogimi pravljU cami, ki segajo daleč nazaj v prejšnja stoletja« Saj se omonja Št. Peter v neki listini že letai 1338, biti pa je morala že mnogo preje tukaj samostojna župnija in cerkev posvečena prva^ ku apostolov sv. Petru, h kateri so nekako d<J leta 1787 spadale tudi sedanje samostojne župnije: Sv. Marjeta ob Pesnici, Sv. Barbara pr. Mariboru in Sv. Martin pri Vurbergu. Pa puIstimo to ter posluSajmo razne pravljice, v k»< terih je tudi ninogo resnice iz starih časov In spominov. Tniški zvoa. Kakžnih 200 metrov nad Dravo stoji cerkev Matere božje na Gori. Cerkev daleč na okrog ,Vidna je lepa stavba v gotskem slogu. Ta cerkev jfe lepo slikana ter do3tojno bivališče Mariji6o. Sedaj bi bila cerkev potrebna poprave, zla»ti zunanjost iste. V močno zidanem zvoniko, pod katerim je glavni vhod v cerkev, se ie liabaja leta 1632 kupljen zvon, kl j« tebtal 22 ieentov. Pravljica pripoveduje, da je nekdaj lmel gorski zvon mnogo močnejši glas, kot ga ima pa sedaj. Slišal se ]e dalefi na okrog po lepih Slovenskih goricah ln Dravskem polju. Ko so hodili Turki v naše kraje ropat, «o se priklatlli tudl do Št. Lenarta v Slovenekih goricah, kjer ao kristjani zbežali pred njimi v cerkev. Turki so s kroglami iz topov streljali Ha zvonik ali kakor pravi pravljica, krogle »e Evonika niso prijele In mu ničesar Skodovale. Kekega dne aliSijo Turki glas gorskega zvona. Zavzet vpraša turški poveljnik: KaJ J« to? Kdo tako grmi? »To je zvon Gorske Marije«, do katere imajo kristjani posebno zaupanje, mu odgovorijo. — Rotim se, da bo ta xvon kristjani Blišali zadnjikrat. — Ko pa so kristjani to rvedeH, so vsekali zvonu tisto rano, katera m Se zdaj vidi, da bl več ne donel tako mogočno in da bi ga Turki ne našli. In od tega časa ima gorski zvon tisti tihi in mili glaa, ki sega vsakemu tako globoko v srce. Med tem pa so Šentlenarčani vrgli mnogo košev čebel iz ivonika na Turke. In itnenadeni in preetrašeni »e nlso hoteli g to drobno živalco vojskovati ter bo raje pobegnili. Tuiki pri flt. Petrn. Leta 1682 so Turkl požgall tupno cerkev tv. Petra in podružnico M. B. na Gorl. Koliko škode da so Turki takrat napravlli, nam zgodovina ne pova, le pravljice nam to potrjujejo. Pravljica pripoveduje, da so ¦« Turkl priblitevali St. Petru. Pred njiml ¦• j« širll strab in groza. Vm, kar je le moglo, j« bezalo in se pogkrilo. Tudl gorskl eerkovnik •• je skril v najvišjo luknjo gorskega zvonika, učitelj pa Je zginil v bliznjem gozdu. Ko so Turkl odšli in Je tsb utihnilo, prlleze cerkovnlk is svojega »krivališča, pogleda skozi lino, ln ker nič ne vidi ln ne sllši, gre na prosto. Kakor je po atrašnl nevihti žalosten pogled naokrog, tako Je bilo tudi sedaj; rse Je bilo tiho in mrtvo; Slve duSa nikjer. = Cerkovnik se spomni svojega tovariša učitelja in ga kliče, ali Je še kje živ. Oloboko v -votlem deblu nekega drevesa se mu ta oglasi in oba sta vesela rešitve ii smrtne nevarnosti. = A. K.