LM se kort«! delev-•k«4» H"*»"*. Delsv-ol «o ©previèewl do yH|i kor productrelo. ThU po por »o devoted to «ho intorooto ol fh o working close. *ork' •re ere entitled te sli whet thev Inurto |< iMoit-tUu aau«r, Dm. t, 1W». aH* P«» offW at CbiMfo EU. «BéM tb« aet mt CoqiiM of Mara* ted, tint. Office: 2146 Bin« island At«. Delavci vseh dežela, združite ae PAZITE! ne itevilko voklepe|u-kl ee nehote polog va-ioas noalove. prlleplte-negeepodslsli _ nsovitku. Ako (ZoB) |e Številke tedel vem o prlhodnfo številko ne Šege Uete po-teše naročnine. Proal-(im, ponovile |o teko). Slcv. (No.) 287. Chicago, III., 11. marca (March) 1913. Leto (VoL) VIII. Bera&t plače Prostitvcija Dekleta v chikaikih veleprodajal- nah dobo po $4-» tedensko, kar is sa hrano ni llinoiaki senat je odredil posebno komisijo, da preišče temeljne vzroke prostitucije. Komisij^ je že na delu dober teden in glejte čudo! — pronašla je nekaj, kar socialisti vedo in dokazujejo že nad petdeset let, da jeden temelj-nih vzrokov bele sužnoati namreč obstoji v beraških plačah delavk. Toda veleučeni gospodje senatorji se niso toga sami spomnili, tom-več podučile so jih bele sužnjice same, nesrečne žrtve kapitalističnega izkoriščanja. Preiskovalna komisija pač kaže veliko ogorčen je vsled svojega "odkritja" in v sveti jezi zahteva zakon za minimalno plačo $12 na teden za ženske. Prej so taki gospodje navadno mislili, da dekleta zaidejo na krivo pot vsled športa, dolgega časa, želje po dragih oblekah in lepotičju itd. — sedaj pa takšno razočaranje l Senatna komisija je zaslišala več deklet, ki so ušle iz zloglasnega bordelskega distrikta v Chi-cagi. Dekleta so izpovedale, da dostojno življenje v tem velikem mestu za dekle, ki se mora sama preživljati, je nemogoče izpod dvanajst dolarjev na teden. "Kaj pa tiste, ki dobe komaj pet do šest dolarjev na teden, kako žive?" vprašal je jeden senatorjev. "Pet dolarjev!" — odgovorila je — to še za hrano in sobo ne za t dostuje. Dekletam, ki ne dobe več, preostane le eno: — iti morajo na «Hoe. W - t* •• • • — - - • Komisija je dalje dognala, da je v chikaških veleprodajalnah, restavracijah iti V neštetih tovarnah vposlenih na tisoče deklet, ki ne dobe*več kot pet do šest dolarjev tedenkko. Sears Roebuck & Co.. ogromna trgovska tvrdka. ktera pošilja blago le proti pismenim naročilom in katera je znana po celi Ameriki, ima celo dekleta, ki jim plača samo po štiri dolarje na teden. Komisija je pozvala tudi lastnike in poslovodje vseh večjih trgovskih tvrdk v Chicagi, da po izve od njih. koliko plačujejo svojim vslužbenkam. Vprašanje prostitucije je velikansko socialno vprašanje, ki ne obseza le ženskih plač. Državna zakonodaja lahko prisili delodajalce, da ne smejo plačati delavkam manj kot $12 na teden, toda aH bo s tem prostitucija odpravljena? Senatna komisija obdeluje le jedno plat tega nacionalnega zla, kje je pa druga plat T Nihče ne pomisli na ogromino maso moških, ki prostitucijo šele omogočajo. Lastnik bordela, trgovec z dekleti in prostitutka sama bi izginila brez vsakega pritiska od strani vlade, Če bi ne bilo moških, ki nosijo denar na oltar bele suž-nosti. Kakor so nizke plače In ma-terijalno pomanjkanje jeden temeljnih vzrokov, ki goni ženstvo v moralno propast, tako so na dru-gi strani tudi nizke plače in brezposelnost jeden glavnih vzrokov. da mora stotisoče moških o-stati brez doma in rodbine, vsled-česar.jih prirodni nagon sili, da uberejo "najlažjo pot." Kaj pa še le drugi vzroki: rodbinske razmere. hinavska vzgoja z ozirom na spol, današnji nemoralni zakon itd , . .? Senatna komisija je še daleč od rešitve tega globokega in ve-1 «obsežnega problema. DR. FRIEDMAN RAZOČARAN. Dr. FViederick P. Friedman, kateri trdi, da vje iznaSel vspešno zdravilo zoper jetiko in kateri je pred dobrim tednom prišel , iz Nemčije v New York, da d^mon atrira svoj serum, se bo pač kesal i — če se že ne — da je šel v Ameriko. Revež ni vedel, da imamo v Ameriki glasovito "Monroe-doktrino" ne le proti tnjezemskim drednatom. temvvč tudi proti tu- jezemskim medicinam in sploh proti vsemu, kar bi količkaj plašilo naš sveti "biznea"! Amerikan-ci hočemo namreč vse sami vedeti, vse sami iznajti in za vse skupaj, kar pride od "zunaj", ne damo niti fige — jedino presvetli tolar nam je dobrodošel» pa če pride tudi iz kanibalskih otokov! Ko je dr. Friedman prišel v New York, se je ponudil, da bo zastonj dal svoj zdravilni serum jetičnim bolnikom v bolnišnicah. Toda peščica newyorskih zdravnikov, katere je • odbral mestni zdravstveni oddelek, da zaslišijo dr. Friedmana, je odrekla zadnjemu to priliko. Domači zdravniki so sklenil^ da dr. Friedman ne sme poskušati svojega zdravila v nobeni bolnišnici, ki je pod mestnim nadzorstvom. To postopanje zdravnikov v New Yorku je naravnost škandal. Zakaj bi ne snujl dr. Friedman pokazati, da li je njegovo zdravilo res kaj vredno ali je za nič? Ako se pokaže, da je za nič, s-tem je tudi njegova slave hitro konec. Toda newyorxki zdravniki ga hočejo po sili imeti za sleparja, predno so.se prepričali o njegovem zdravilu. V New York je prišlo zadnje tedne na tisoče jetičnih ljudi, ko so slišali in Čitali da pride glasoviti specialist iz Nemčije; vsi ti rev«Jl so ostali sedaj na cedilu. V takem, slučaju bi morali zdravniki, biti prvi, ki bi zahtevaM. da se novo zdravilo preizkusi na kolikor mogoče vee bolnikih, da se enkrat dožene. če je zakaj ali ne. Tako pa zdravniki dokazujejo, da jim je "biznes" več kot pa zdravje ljudi. Poznejša poročila kažejo, da so se oblasti in razni doktorji premislili in sedaj ima dr. Friedman svobodno pot s svojimi «ksper: menti ne samo v New Yorku, am-nak celo v Washington, D. C. Wilson |e "alright!" Tako pravi Wall — Kapital! sti zadovoljni s novo vlado. Delavstvo naj ne pričakuje ničesar. Woodrow Wilson že gedi na predsedniškem stolru povsem zadovoljen, demokratski generali so zadovoljni, oficijelni Washington je zadovoljen in — kapitalistični carji na Wall Streetu so zadovoljni. Zadnji so še posebej zadovolni. Zakaj bi ne bili t Saj jih je Wood-row zagotovil, da se jim ni treba ničesar bati. To zagotovilo je pravzaprav neumnost. Kedaj so se kapitalisti še bali svojih političnih hlapcev? Wilson je izvršil le formalnost in kapitalisti so to vzeli formalno na znanje — kolikor pride v pošte v javnost. Thomas Ii. Ryan, general new-yorske demokrat i je, multimilionar in pofieimi zaupni K Wall Street a, je obiskal predsednika Wilsons, še predno je bil ta umeščen zadnji teden. Obisk je bil strogo privaten in ko se je Ryan povrnil v Delavski pregled. Zakaj je kongresni komite, ki je imel naloga vsled Bergerjeve resolucije, da preišče štrajk new yorških krojačev, zavrgel Berger-jev načrt? -»- Berger odgovarja: Zato ker so delavci v kongresu izvolili mesto socialiste, demokrate in republikance. Pedeset, ali samo 10 socialističnih poslancev bi kongres primorali, da bi se začela preiskava štrajka. Delavci so torej ?iami krivi. — Mi bi dostavili k Bengerjevemu komentarju le še, da so krivi tudi taki listi, ki priporočajo demokratične ali rejiublikanske kandidate. Med slovenskimi listi so ti "prijatelji delavcev" na prvem mestu klerikalni "Amerikanski Slovenec", zmešani "Glas Naroda" itd. Vidite katoliški slovenski delavci kakšen list hnate za svoje glasilo! . V Albany, N. Y., je zaštrajkalo nad tisoč študentov na tainošnji "Albany High School". Vzroik štrajkn je, ker so profesorji sus- pendirali za nekaj dni, dva mlada New York, povedal je svojim ko- dijaka od šolskei?a pouka Terau legom na Wall Streetu, da Wilson m ^ V!ti (lrugi ^^ SUFRAOETKE V WASHING TONU. "Votes for women!" Velikanska je bila demonstracija za žensko volilno pravico, ki so jo priredile sufragetkc v Wa-shingtonu, D. C., dne 3. marca, jeden dan pred inauguraeijo novega predsednika. Washington je bil poln tujcev in gostov, ki so prišli za inauguracijsko slavnost in to priliko so porabile sufraget-ke in marljive agitatorice za žensko volilno pravico. Parada su-fragetek. ki se je vila od Bele palače po Pennsylvania ave., je bila do sedaj največja te vrste na svetu. Korpkajočih žensk in gledalcev je bilo okrog 250.000. Demonstracija bi bila izpad la najlepše, da ni bilo pobaliuov in falotov, ki so ovirali parado in napadli korakajoče ženske s surovimi psovkami. In policija, namesto da bi skrbela za red in pognala izzivače, se pa ni ganila in še celo pomagala je zadnjim — psovati ženske. Sufragetke so bile torej prisiljene skrbeti same za red in razganjati hujskače. Miss Inez Milholand, katera je jezdila konja, je onlazila s konjskim bičem jednega fantalina po obrazu, ko jo je psoval z nesramnimi izrazi. Ko je Mrs. Ocncvive Stone, žena illinoiškega kongres-nika, klicala nolicaju, kateri je stal v bližini, da naj razžene na-padajočo drhal je ta zavpil na je "alright". Po Rvanu je sporočil Wilson, da "pošten business" se nima prav ničesaa bati. Seveda "bratci" na Wall Streetu se smatrajo za največje v, poštenjake na svetu — zato so brez skrbi. Ko je rbil Wilson zadnji torek inauguriran ali vmeÄ'en predsednikom, govoril je na portahi Bele p&lače — kakor je že stara čestit-ljeva navada svoj inaugurkcij-ski govor. Ta govor je bil razvpit po rmenem časopisju kot umotvor, ki zaznamuje priččtek zlate dobe zü «rjsriško ljudstvo. Wilson sicer ni rabil toliko fraz kot Taft ali Roosevelt, toda fraze, lepodoneče fraze so bile vendarle. 75.000 oseb na širokem boulewardu pred Belo\ palačo je poslušalo Wilsons. Za tiste ljudi je bil inauguraeijski govor nekaj novega: toda ni bil pa nič novega za Wall Street. Vest z newyorsjee borze se je glasila drugi dan, da Wilsonov govor ni čisto nič vplival na dnevne borzi-janske špekulacije, kajti znan je bil že poprej, predno ga je slišala javnost. Kaj naj to pomeni? Ali ne pomeni, da so kapitalisti na Wall Streetu znali že en teden poprej kaj bo Wilson povedal, ko nastopi predsedniško mesto in priseže zvestobo ljudstvu? In če so znali, mogli so znati le tedaj če jim je predsednik svoj spisani govor predložilv pregled! Wilson je "alright"! Delavstvo naj ne pričakuje ničesar od demokratov v vladnem sedlu. Demokratje bodo služili mamonu kakor so republikanci in delavstvo bo osleparjeno in izkoriščano kakor je bilo. Delavstvo naj skrbi za svojo lastno emancipacijo, za svojo lastno stranko in bori se naj naprej dokler ne pride dan, ko bo vmeščen pred Ttelo palačo brez vsakih ceremonij delavski predsednik — socialist. ter zahtevajo, da se suspendirana dijaka tskoj sprejmeta nazaj. Radovedni smo, kaj si misli o teh dijakih bivši vseučiliščni pro-j fosor Elliot, ki je nekoč dejal, da ji vsaki stavkokaz junak. Vsekakor so po njegovi logiki puntar-ski visokošolei v Albany — sami falotje. Bržkotne „starotoopltnega vseučlisčnega profesarja nikdo ne pojde uprašat, ako je to njemu všeč ali ne. Štrajk je pod pokroviteljstvom radikalne industrielne unije I. W. W. katera je poslala mnogo svojih organizatorjev v štrajkarske di-strikte. Glavno vodstvo pa Je prevzel VVilliai D. Haywood, kateri je dospel iz Akron, O., v Paterson 7. marca. Delavci, kateri tkejo in barvajo svilo za postopače, sami s svojimi družinami se pa oblačijo v cunje, bodejp gotovo dosegli svoje zahteve. Med njimi vlada veliko navdušenje, in naj-lefpša sloga. Chief policije v Paterson, Btm-son, je zagrozil, da bode Hay-womla izgnal iz mesta. Akovinož to izvrši, bode štrajk še bolj sigurno dobljen. Zavedni delavci sc ne puste v^č vlečti za nos, od bos-sovskih trikov. V Bostonu so policaji vrgli v ječo sedemnajst deklic in štiri može. Seveda »o vsi zaprti po nedolžnem. Kdini zločin katerega so zakrivili je ta, da so nagovarjali "skebe" da naj nikar ne opravljajo .Judeževega dela, kršijo delavske discipline, ter štrajkarjam kateri se borijo za dobrobit vseh krojaških delavcev — ne trgajo kruha iz pred ust, No, naša slavna policija, ki je najzvestejša čuvate-ljiea kapitalističnih interesov, je pa druzih misli. .Te že res, da je v očeh današnje meščansko družbe, vsaki "skeb" junak. - Edr yd H. Shaltzer. blagajnik od "Central Labor Union", je naznanil. da štrajkarji v Akron, O., dobe tedenske podpore $35.000 od A. F! of L. njo: "Ako bi bila ti moja žena, bi ti glavo razbil!" V silni gnjc-či je bilo več oseb poškodovanih, katere so odpeljali v bolnišnico. Kongresna zbornica jc drugi dan, predno"je bila razpuščena. sprejela resolucijo, ki nalaga bodočemu kongres». da mora zaslišali vvashinetonsko policijo, zakaj je dopustila tak škandal. Mi potrebujemo bogastvo in kapital, ne potrebujemo pa kapitalistov. * Najtežje delo v današnji družbi jf. — dobiti delo. Prostitucija je *biznta' talizma. kapi- Znani delavski voditelj Joseph J. Ettor, je bil kot "undesirable" človek izgnan iz White Rock. B. C.. Povelje izgnati Ettorja iz Canade je prišlo iz Ottawa. V zapadniii državah California. Oregon, Washongton, Idaho, Nevada in Arizona se 2500 elektrar-nih delavcev pripravlja na štrajk. Delavci so uposleni pri Pacific telefonski in brzojavni družbi. Namestp dosedanjih $3.75, zahtevajo $4.25 na dan. Ako jim družba ne izpolni zahtev, iznihne štrajk. Zhtyrji na Pacifičncm obrežju in provincah B. C. so si ustanovili unijo, katero so priklopili A. F. of T/abor. Bogastvo in tatvina sta dvojčka, kateri pa ima samo eno glavo. Debeli Taft je izgubil službo. Ne verjamemo, da bi šel sedaj štapat pred kakšno tvomieo. Ako hočeš, ia bodo tvoji potomci živHi boljše, potem pridno razširjaj soc. liste in brošure. Vseeno, Roosevelt jc v svojem življenju nareflil eno dobro stvar. Ubil je namreč staro republikansko stranko. V prosi cm letil je bilo 100.000 razporok. 70.000 otrok ne vedo sedaj, kam bi jih utaknili. Kaj ne, socializem razdira dom. Urednik, kateri proda *a denar svoje možgane — je beli suženj. IVav nič ni boljši kakor tiste žen-ffce, ki so za denar tu^i vsakemu na prodaj. V Lengwood. St. Louis. Co., Mo., socialisti v šolsld odbor izvolili iz veliko veČino dva sodrn-ga. l*ri prihodnjih volitvah upajo. da bodijo pomedli iz celim meščanskim od borom. Kakor tudi. da bodejo zlagali iz svojim držfiivnim kongresmanom. V Mexiki že zrtpcl mešajo godljo Sonora, najbogatejša pokrajina Mexike, neee priznati generala Huerta za svojega gospodar-' ja. Do malega vsi Sonorci nimpati-7 i raio z umorjenim pred sodnikom Maderom. Zopet sc bode za Tel krvavi ples. za koristi kapitalističnih rebelnhov. Kapitalisti bodejo dali denar, delavci pa življenje. „ Sumjjivo dejstvo je, da sc ravno v Sonori, 2ovabili tudi amerikanskega časnikarja Horaca Greeley, ki pa ni' prišel, temveč je poslal zborovalcem pismo, v katerem je razvil svoje nazore o vprašanju: "Kaj je suženjstvo". Njegove definicije so tako značilne in deloma še danes tako veljavne, da se nam zdi umestno, odpreti jim pot med slovensko občinstvo. Dotični del njegovega pisma se glasi: . , Kaj je suženjstvo T Odgovorili boste menda: "Postavna podložitev človeškega bitja pod voljo in moč drugega."- Ali to tolmačenje se mi zdi na obe strani netočno — preozko je in preširoko. Preširoko je, ker vsebuje pod« ložitev, katero provzrokujejo neke ipotrebe, ki niso nič manj silne, kaikor postava. Zaine je suženjstvo tisti položaj, v katerem eksistira eno človeško bitje i>oglavitno za ugodnost drugega, kjer morajo toraj čas, delo in zmožnosti enega dela človeštva stati v službi ne za svoj teleNni, intelektualni in moralni razvoj, temveč za udobnost, korist in muke drugih; s kratka, kjer /človek človeku služi na ^temelju enostranske, ne pa medsebojne zavezanosti, kjer razmerje med služečim in obsluženim ni naklonjenost im vzajemna nrijaz-nost, temveč sloni na temelju avtoritativnega načela; — kjer je na eni strani socialna preva ga in moč nad sredstvi za obstanek, na drugi strani pa jKitreba, hlapčevstvo in onečaščen^e, tam je po mojem nazoru suženjstvo. Ako ne gledani na vaše podjetje proti suženjstvu s tako požirajo-čini zanimanjem, kakor vi, ne smete misliti, da vidim v suženjstvu manjše zlo nego vi, temveč jaz vidim večje. P)a mi dela suženjstvo v Charle-stonu ali v Novem Orliusu manj skrbi, kakor vam, prihaja odtod, ker vidim toliko suženjstva v Novem Yorku, katero zahteva mojo prvo skrb. Ugodno bi mi bilo, ako bi smel verjeti, da je v vaših krajih man je suženjstva; ali da »*a je v New Yorku dosti, moram žal verjeti Ker mislim, da mi je dolžnost, najprvo v svoji soseski pridigati reforme, vendar ne zemerim tistim, katerim predpisuje njih vest dajšo pot. Tudi ne pravim, da ni suženjstvo na jugu — po načinu in številu — še grozne jše kakor v New Yorku. Ker je bolj očitno,- ima opozicija proti njemu ložje delo in menda je boste lahko kmalu odpravili. • Ali kako naj se posvetim križarski vojni proti oddaljenemu suženjstvu, ko vidim, da prešinja-jo njega znaki mojo najbližjo sosesko! Da, ko se mi ni niti posre čilo, da bi je pregnal iz svojega lastnega skromnega gospodarstva! Naj bo delokrog drugih kejrkoli — ali ni moj tukaj! Dovolite mi, da vam povem, iz česa človeško suženjstvo po mojem mnenju v glavnem obstoja Ker posvečujejo človeška bitja svoj čas in svoje misli glavno pokorščini in službi drugih ljudi, in sicer ne, kerhočejo, temveč ker morajo, tam je suženjstvo. Ker so človeška bitja v takih razmerah, da smatrajo en del izmed sebe — zaradi njih položaja in zaradi dela, katero opravljajo — splošno za nižji razred kakor tistega dela, ki oipravlja druge ali nobenih funkcij, tam je — mislim — suženjstvo. Kjer je zemljiščna T>osest malega dela družbe tako ogromna, da je večji del prebivalstva pri siljen plačati, kolikor se onim poljubi izprešati za privilegij, da amejo prebivati na zemlji in jo obdelavati, tam je nekaj kaikor suženjstvo. Kjer se tako težko dobi priložnost za delo, da razred delodajal cev Ishko po svoji volji predpisu je pogoje in delavcu tako majhen delež od produkta plačuje, kakor se mu poljub, tam je slika prav podobna suženjstvu. Kjer se smatra za bolj dostoj no, žveti brez dela kakor z delom, tako se "gentleman" boli srama-je, ako mu je bil oče ključavničar nego ako bi mu bil postopač, tam nismrt dalrč od suženjstva. Kjer misli človek, da je prav in častno, da drugi ljudje, njemu služijo njegovi udobnosti. M volji; kjer človek misli, da je prav in častno, tako živeti ter delo onih oseb odtegniti splošni koristi in je porabiti samo za svojo korist dasi saiu ue izkazuje človeštvu službe, ki bi bila toliko vredna — tam živi duh, ki je porodil Človeško suženjstvo in je vzdržuje. VOJNE STRAHOTE. "llumanitč", glasilo francoskih sodrugov, objavlja kopijo uradnega poročila, ki ga je dobil konzulat v Solunu. Poročilo pripoveduje o grozodejstvih balkanskih "osvoboditeljev", ki so jih izvršili nad tnohamendanskim prebivalstvom. Res je, da to niso bile redne čete, temveč četaši, ki pa so bili Bolgarom in Srbom dobrodošli pomočniki in ki so jih ščitile vojaške iu civilne oblasti. Končuo se je pa zdelo Bolparom početje četašev le presurovo in holgaska vlada hoče sedaj kaznovati enega najhujših nasilnežev, Dumbalakova, ki ga je bila imenovala bolgarska vlada celo za prefekta v Langazi. Nekaj sto teh patriotičnih razbojnikov so sedaj aretira!?. Uradno poročilo pripoveduje najprej o Srbih ropali so, pokon-čevali vasi in trpinčili prebivalstvo. Popolnoma ali deloma so razdejali 31 balkanskih sel. Čete ki so jih vodili Kristo iz Kuniano-va. Diljov iz Skoplja, Aleksan-drovos iz &tipa so ropale po vseh naselbinah kratov^kega in kočan-skega okraja, nato so jih zažgali in poklali vse mohamedansko prebivalstvo. V &ujovu in Meše-liju so posekali vse Turke, v Ve-treniju pa dvesto. V Bogdanici so zaprli šestdeset Trkov v mo-šeje. nato so jih odvedli vun in pomorili drugega za drugim. V okraju Kavadar je osemindevet-deset vasi, od teii so jih razdejali štiri in tri deset, Turki iz neke*ga drugega okraja so se odkupili z visoko svoto od ene čete roparjev, a,kmalu nato so jih poklali drugi četaši. V Drenevu so pomorili vse prebivalce. Med tem krajem in med Palikuro so našli dolgo vrsto grobov,( iz katerih so štrlele glave. Te mohamedance so žive zakopali. O bolgarskih četaših pripoveduje poročilo: Dedo Dučov, Tane Nikokolov-Karamfilov in Mihaj-lov so prodirali od bolgarske meje. Več kakor polovico slovanskih Turkov so pomorili, ostale so prisilili. da so se dali krstiti. V štirih vaseh okraja Doliran so pomorili vse. ki se niso hoteli dati krstiti. V «eresu je neznan človek umoril bolgarskega vojaka. Ta umor je bil eetašeni povod, da so oropali hiše, moške pomorili, žene in dekleta pa onečaščali. To pustoše-nje je trajalo sedem lir. V Vi-socki, kraju s 400 hrsami, so na povelje Dumbalakova trpinčili netsto Turkov. Žene in dekleta. st;ira nad trinajst let, so oneča ščali. V neki drugi vasi so obesili v klavnici vse moške za noge in jih drli kakor živino. V okrajih Doliran in Kilkiš so gospodarili četasi nečloveško. Zdravnik dr. Medešid si je hotel rešiti življenje in privolil v krst. Krstili so ga na ime Nikola, a nato so ga umorili. Njegova soproga je pa postala žrtev bolgarskega oficirja, ki je hodil s četaši. V Kurbo-lovu so pomorili vse: moške, ženske in otroke. Le dvajset mladih. najlepših deklet so pustili pri življenju..Te so najprej krsti li, potem pa so jih zlorabljali. De kle, ki se je Zoperstavljalo, so u morjli. prej so jo po še vsi četaši zlorabili. Vas EŠekli so oropali in zažgali, trinajst mladi deklet so zlorabili, nato jih pa žive zsgreb li. V Petrovu so vpričo matere zlorabili njeno hčerko. To je raz-togotilo mater tako, da je pogra bila puško in streljala na četaše. Četašem je bil to povod za sploš no, neusmiljeno klanje. Vse žene in vsa dekleta so zaprli v kavarno, na to pa kavarno zažgali. Ni ti ena ni usla. žene in dekleta iz Kurkolove so zaprli v mošejo in jo zažgali. Lehko trdimo, da niso prizanesli četasi niti enemu kra iiij osvojenemu od zaveznikov. Povsod so četaši brer^rimerno surovo nastopali in nastopajo še sedaj. Turki, ki so stanovali po glavnih krajih v deželi in tudi o stali Se, ker so zidali na obljube zmagovalcev, beže v trumah Solun. Ustnica uredništva in upravništ- va. Cooemaugh, Pa. W. Sitter. Tajniki krajevnih društev 8. D. P. Z., kakor tudi njeni člani se lahko poslnžijo "Proletarca" pri vseh svojih razpravah. Iz zadnjega tajnikovega poročila S. D. P. Z je razvideti, da nima organizacija svojega uradnega glasila, ker noče plačano glasilo priobčiti uradnih poročil gl. tajnika. To je razlog, da je "Pro-letarec" na razpolago vsem članom omenjene organizacije, da lahko stvarno razpravljajo o vseh predlogih, >ki so koristni za zvezo. F. S. Tavčar, Ročk Springs, Wyo. Vi ste stvaren dopisnik. Vašega dopisa, ki se tiče S. Z. nismo vrgli v koš. Malo potrpite,. da bodemo ua jasnem in vaš rokopis pride v list. ker se načeloino z vašo taktiko strinjamo. Vsi dopisniki, katerih dopisi niso priobčeui v današnji številki, naj malo potrpe. Se vidimo v prihodnji številki.* Naznanilo. ("itateljem in prijateljem "Proletarca" v državi Miniftsota naznanjamo, da jih bo v kratkem o-biskal naš ' zastopnik ANTON STERLE, ki je pooblaščen pobirati naročnino, sprejemati oglase itd. Rojakoma ga najtopleje priporočamo. Uprava "Proletarca." Vzrok uspeha. Neredno in nopraviluo čiščenje želodčnega soka lahko nastane vsled razdražesija želodca samega aH pa vsled oslabelosti živcev, ki zalagajo žleze. Ker je težko in skoro nemogoče z« ljntdi dognati vzrok bolezni, zato je zelo važno, da izberejo tako zdravilo, ki deluje ob enem na želodec in na živce. Tako zdravilo je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino in to je vzrok za njegov velikanski jlispeh. Isto deluje naravnost na želodec, stimulira t\<*tx* za\ ponovno delovanje in daje istočasno moč živcem. To zdravilo ob enem učiqjcuje na čreva, ozdravi zaprtje in vse bolečine in nerede vsled tega povzročene. V lekarnah. Jos. Triner, 1333—1339 So. Asldaad ave., Chicago, 111. Za otkline in opahke rabite Triner-jev Linrment. ALOIS VANA — iedelovatelj — sodovice, mineralne vode in raznih neopojnfh pijač. 1837 So. Ptek St Tel. Canal 140* Dr. W. C. Ohlendorf, M. D Zdravnik n notranje bolesnl ln ranocelnik. iz If 10 zâ 5c < * Na prodaj v vseh prodajalnah tobaka. Is kini i ovitksis iz zamika CIGARETE { Najbolße cigarete na sveta. ¡I POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM Kasparjeve Državne Banke |e na I ceneje In nalbol) sigurno. Nafta psrobrodna poslovnica je najvetja na Zapadu tn ima vse najboljfte oceanske črte (linije). Sifkarte prodajamo po Icompanlfsklh cenah. POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POSTA. K a« par Državna Banka kupu|e In prodala In zamen|u|e denar vneh držav s^eta. — Pri Kasparjevi Državni Banki se izplača za K5 $1, brez odbitka. — Največja Slovanska Banka v Ameriki. — Daie 8% obresti. — Slovenel poslre-ienl v slovenskem |ezlku. — Banka ima $6,818,821.65 premoženja KASPAR DR2AVNA BANKA, 1900 Blue Island Ave,, CHICAGO ILLINOIS I POZOR BRATJE SLOVENCI! f X All ie yeste kje je dobiti naj bolj le mes po najnižji ceni? — Gotovo v | v novi prvi Slovanski moderno urejeni mesnici '' Fcrko Bros., 270—1st Ave. in Park St. Tu se dobijo najokusnejfte sveže in prekajene KRANJSKE KLO > BASE. kakor tudi jetrne in krvave dsaasAsga izdelka ter nnjokususjft« ; PREKAJENO MESO; vse ps najnižjih cenah. Pridite in prepričajte s« sami • naših cenah kakor tudi o kakovosti oaftrga blaga. NIZKE CENE IN DQBRA POSTREŽBA je nafte, geslo. Ns pozabite nss torej obiskati v nafti novi mesnici v Jos, Trat niks- > vam poslopju. > MILWAUKEE. WIS. ' Telefon: South 951S. CLEVELANDČANI POZOR! Bela j & Močnik 6205 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO. KROJAČA IN TRGOVCA, priporočava svojo Ž moderno trgovino z vsako-vrstno moško opravo Izdelu|eva obleke po najnovejši modi. L STRAUB URAR, 1010 W. ltth Bt. Ohirmc». a Ins vetje nalogo ar, vertÜs. pre* la dráfik • "rt tstittik. St. sobs 1009 133 W. WASHINGTON STREET, CHICAGO, ILL. Tslsfon: Main 3889 M. A. Weisskopf, M. D. IskuAm «drmvnlk. Uradni« od 8—11 prodpoMnt in od 6—9 svoèor. 1842 Bo. Ashland Av«. Tal. Canal 476 Ohioaco Tli Ameriška Državna Banka 1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice Chicago. VLOŽENA GLAVNICA $1,500,000.00 JAN KAREL, PRKDSEDMI*. J. F. ŠTEPINA, BLAGAJNIK Nafte podjetje je pod nadroretvom '«Clearing Housa" ¿iksftkih bank, torsj Je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prwzema tudi vloge pofttne hranilnice Zdr. drftav. Zvrftuje tudi denarni promet S. N. P. J. Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:80 popoldne; ▼ soboto Je banka odprta do 9 ure zveier; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure dopoldne Denar vloftso v nafto banko nosi tri procenta. Bodite urejsrenL da J« pri nas denar naloften varno in dobiikanoaao. Največja slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna == 2144-M Blat Island Avenue. CIdcafo, IU. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost »o tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO" uPtROLETAREC" se tiskata v naši tiakarni ..................................»s...........» Restavracija m kavarna "Jugoslavija1 »t» j j 1134 — W. 18 Sliv CHICAGO, ILL. ; | - Domačs kuhinja. Odprto po dnevi in ponoti. Unijske cigaret - E. RICHTER, lastnik, i ...............................m PROLETARKC 4 - 4>ltOLKT AltKG UIT ZA INTERESE OBLAVSKKGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. t Mfntk l> IxdajaUlJ. «•rilloviuki dela v »k« tiskovna driuba v Cbkafo, III. Naro¿niaa: Za Ameriko $2.00 aa celo loto, 1.00 aa pol leta. Za K v ropo $2.60 ga celo leto, $1.25 aa pol leta. «4MW p« Jo«ovo"*. Pri tprtmmbi biralMm — 9*1*9 *ov*gm <««iiaw. PROLETARIAN Owned and publiihad Evkiy Tubsoat by loetb Slavic Workmea's Publishiaf Cooipaay Chicafo. iiliooit. Olasilo Slovenske organizacije Jugosl. socialistične Zvess v Ameriki. '^¿r...... Subscription rates: United 8tatea and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.50 a year, $1.25 for half year., Advertising Kates on u^reeouat. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC" j» 46 Blue Island a vs. Chicago. HI ALI IMAMO DELAVOI KAJ DOMOVINE? Naša domovina je vesoljni svet. Starim bajkam, v katerih so nam pripovedovali, da imamo našo lepo domovino, že zdavnej več ne verjamemo. Menda pač ni nikdo tako neumen, da bi si Irtj dnizega umišljeval, ako ne poseduje niti palca zemlje. Imeli bi delavci lahko svojo domoviuo, ako bi bili vzgojeni v drugem du hu, ako bi nam bili naši sta riši povedali, da kadar odrastemo, da nas bodo izkorišČevali drugi, kateri na naš račuu lenarijo od • zibeli do groba. Že v nežni mladosti so nam naši predstojniki ubijali v glavo patriotizem. Pripovedovali so nam od' junaških činov turjaških, celjskih in ortenburškifi grofov, kakor tudi od nedosežnih činov babenberškil*. habsburških in pa bourbonskih princev. Kaj pa pomeni beseda patriotizem f Patriotizem pomeni simbol, za katerega se skrivajo kapitalisti celega sveta in z katerim se najlažje vleče današnjo meščansko dražbo. Pri %nas v Ameriki, kjer j» huuibug najbolj razvit, ima patriotizem svoj zapovedani praznik. Dne 4. julija z velikim pompoiu privle-čejo na dan svilnate zastave, na katerih je vsepolno zvezd. Govorniki v navdušenih besedah pripovedujejo ljudstvu, da je naša krasna domovina najbogatejša dežela na svetu. Da imamo dobro izurjeno armado in vojno mornarico, kateri so dobro založeni z dvanajstpalčnimi brzostrelnimi topovi, mauserjevimi in strojnimi puškami. Ljudstvu se pripoveduje, da imamo mi največje palače, največje tovarne in največje bogataše. Ljudstvo, — to dobro ljudstvo, od katerih marsikateri nima niti centa v žepu ter mu kruli po želodcu, pa govorniku ploskajo in mu navdušeno kličejo: slava. Delavci nimamo domovini, domovino so nam ukradli gospodje kapitalisti. Menda ni nobeden tako naiven, da bi smatral za svojo domovino deželo, v kateri ne poseduje absolutno nic dnizega. kakor svojo delovno moč, katero pa mora, ako hoče živeti, prodati za beraško ceno vladajočim razredom. Današnji sistem je krivičen in roparsk. Delavci z delom svojih rok rede vse lenuhe, od kraljev, predsednikov in generalov, dol do zadnjega občin skega pisarja in prosjaŠkega meniha. Sami pa hodijo na pol nagi, bosi in raztrgani, stanujoč v najrevnejšem delu mesta v kakšni na pol podrti bajti ali pa preže« bujoČ v železniških tovornih vozovih. Bogato okinčane in na-pavdrsne dame, katere sploh niso za dmzega na svetu, kakor da letajo od zabave do zabave, prirejajo pojedine in pogrebe psom in mačkom, pa se na račun delavcev oblačijo v flkrlat, svilo in barlun. ter pomagajo zapravljati bogastvo, katero A0 s trudom in potnimi obrszi znosili skupaj sužnji gospodov kapitalistov. De-lavpi. ako ste zadovoljni z razmerami, v katerih živite, ako ste zadovoljni, da se bode godilo tu-dk vašim otrokom tako, kakor m godi vam. AJio verjamete, da hočete za vse vaše krivice dobili plsČilo Še le gori nsd zvezdami, — ako vse to verjsmete, potem niksr ne tsrnsjte, ker tarnanje čisto nič ne pomaga, temveč u- dsjte se v vašo usodQ. Ako ps «te prišli do spoznanja, da domovine sploh nimate nikjer, — v Evropi gotovo ne, ker potem bi jo ne prišli iskati v Ameriko, v Ameriki jo zopet ni, in Če jo gremo iskat v Afriko ali pa v Avstralijo, nam bodo pa zopet kazali dalje. Mi bi bili dobri patriotje, ako bi sploh imeli kaj domovine. Domovino je treba še le priboriti in poteui če je to vladajočim razredom že všeč ali ne. Delavci nejžejo storiti svojim gospodujem nobene krivice, zahtevajo samo to nazaj, kar jim gre. Dosti dolgo časa smo delali za druge. Naši gospodarji, kateri niso v vsem svojem življenju producirali uiti centa vrednosti, pač pa zap*avljajo po letoviščih in igrališčih milijone, imajo danes še vseeno napolnjene blagaj ne. Delavci pa imajo za ves svoj trud in trpljenje prazne žepe, kopo nedolžnih otrok, kateri morajo stanovati v nezdravih in zaduhlih stanovanjih,, ako še sploh kaj stanovanja imajo. To se ne pravi živeti, temveč počasi umirati. Pot, po Jiateri gre delavstvo do svojega cilja, je trn-jeva pot, "p0 kateri je nasut osat trnje in solze. Samo medsebojno harmonično industrielno in politično organizirano delavstvo za-more zdrobiti verige suženjstva. Ako smo torej proti sistemu, kateri danes vlada po celem svetu, potem verno, kaj nam je storiti. Z pisanimi zastavami se ne najde domovina in potem, če jo iščemo do smrti. Le z vztrajno agita cijo in izobrazbo bodemo našli, česar iščemo. Zavedno delavstvo je za svobodo, enakost in bratstvo, kjer naj bi vsi ljudje, brez razlike poklica, vere in narodnosti imeli domovino, katera naj bi bila .vsem svojim otrokom pravična mati. Brezbrižni delavci patriotizmu in domovini, ka tero imajo v žepu kapitalisti — pojejo "hura". Bratje, jarem tlačanstva se lahko neukemu ljudstvu priveze qa vrat. OTROCI SUŽNJI PIRATOV. Amerika, civilizirana dfcžela svobode, ima na sebi zelo Veliko madežev. Eden najgrših pa je gotovo 'otročje suženjstvo. Naši kapitalisti, kateri se štejejo za fundament vsega napredka, imajo namreč jako dober nos. V tvornicah, posebno v tekstilnej industriji sirom cele ijudovlade so uvedli nedoletne dečke in deklice, iz katerih izmozgavajo njihovo mlado kri, ter jih zastrupijo za celo njihovo življenje. Zakaj pa je uvedeno otročje delo t Alisto je pač lahek odgovor. Otroci so vendar ja cenejši, ter so zadovoljni iz mnogo manjšo plačo. Erjo, ako ima odrastel delavec na dan $2. otrok se zadovolji iz enim dolarjem. Otroci so občutni konkurenti odraslim delavcem. Zato pa vidimo, dan za dnevom, že v prvem jutranjem svitu, kako mladoletni dečki in deklice namesto v šolo drve v zakajene tvornice tlačanit trustom. Rezultat teh škandaloznih razmer je, da toliko krepkih delavcev iz zdravimi udi, postopa po mestih, išče dela, ter milostno prosi kruha. V pričo teh lumparskih razmer, v boeatej Ameriki prirede otroci v Jacksonville, Fla., od 13.—16. marca javno predavanje. Govorili bodo različni govorniki, kakor tudi otroci sami, ter pokazali, da kar se tiče iskoriščanja, da ne nadkriljuje Amerike, nobena dežela na svetu. Verjamemo, da meščanski reformatorji in bahavi filantropje ne bodejo odpravili otročjega dela, in sicer že zaradi tega ne, ker so ga oni upeljali. Zastopniki rmenih buržoaskih strank ao vedno le takrat sučejo okrog delavcev, kadar so sigurni, da bode kaj padlo v njihove žepe. Vss njihova taktika je gnjila in sentía vs. in popred ne bo miru, dokler se ne udufce v svojem lastnem blatu. Na drugej strani pa mariira socialistična stranka, iz svojimi mladimi in člimi bojevniki na dan. Vedno večja Četa zavednih delavcev, kateri so izpili polno kupo kapitalističnega zla in gorja, stopa za rdečim banderom avobode. enakosti in bratstva. Socialistom je odmerjeno, da izvojujqjo zadnjo odločilno bitko med vaega sitimi lenuhi in prid- nimi delavei. Socialisti ne bodejo samo uničili otročje suženjstvo, temveč suženjstvo — vesoljnega proletarijsts. Delavei, na plan! V MEKSIKI ftE NI MIRU. Sobotaže in bandirstva v Me-ksiki še ni konec. Namesto jedne revolte imajo sedaj najmanj tri. Maderisti, to je pristaši umorjenega predsednika, so se pslsstili — kakor se glase zadnje vesti cele severnozapsdne struni dežele in imajo precej vojaštva. Zla-sti so močni v državi Sonora, kjer so bogati rudniki^ ki so večidel last ameriških kapitalistov. Rodbina Madero se je brez malega vsa preselila v Zedinjene države. Trije bratje in oče umorjenega predseduika so v New Yorku. Huertove čete so zadnji petek porazile in razpršile rebels pod vodstvom Carranze v državi Coa-hulla. Na obeh straneh je padlo okrog sto mož. Einiliano Zapata, stari rebelni vodja v južni Meksi-ki. se še sedaj ni odločil za nobeno strauko. Najbrž bo vodil sam svojo revolucijo, kajti tudi on bi bil rad predsednik. Končno poročajo, da tudi Huerta in Diaz nista najboljša prijatelja. Bandit Iluerta je nevnošljiv Diazu.ker je zadnji bolj popularen med brezbrižnim ljudstvom in če prid«1 do volitev, bi se Meksikanci prej odločili za Diaza kot pa za izdajni-ka 1 Inert o. Zadnji bi pa rad ostal diktator in tako najbrž pride do revolte med morilcema bivšega predsednika. Ameriški poslanik Wilson v Mexico City je obdolžen, da se navdušuje za Huertovo srahovla-do in da je ob času pouličnega boja med Diazem in Maderom dajal potuho prvemu.—John Ke-neth Turner, kateri je svoječasno pisal v "Appeal to Reason" o barbarstvu v Meksiki pod Porfi-rio Diazem, je sedaj vjetnik Hu-ertov v Mexico City. Prva "bitka" med Meksikanei in Amerikanci se je vnela 2. marca, ko je na meji blizo Douglas« v Arizoni četica Huertovih fede-ralistov baje sprožila par strelov na častnike 9. konjeniškega Oddelka naše armade, ki so sprehajali ob meji. Častniki so odgovorili z revolverji in streljanje je privabilo več ameriških vojakov iz bližine, ki so tndi pričeli streljati. Štirje Meksikam'i so obležali mrtvi in več je bilo ranjenih, ostali so pa naglo pobegnili. A-merikanei so-torej "slavno zma-Ksli". Socializem hoče iz zverinske družbe — narediti človeško. Edine stavbe, katere delavci grade za sebe — so ječe. Kapitalistični oderuhi hočejo, da bi mi z kapitalisti volili skupaj. Nečejo pa ničesar slišati od tega, da bi tudi "JEDLI SKUPAJ." See, the i • point. Socializem napadajo vsi tišti lenuhi in idiotje, kateri se boje poštenega dela v socialistični družbi. Izrek, pomagaj si sam in bog ti, bode »¿omagal, je izgubil vso veljavo. Bog pomaga samo tistim, katerim "beli sunžji" pomagajo. Kapitalistom je moral nekdo povedati, da hočejo imeti delavci polne želodce. Drugače bi ob času štrajka ne poslali vojakov, kateri imajo nalogo, da napolnijo delavcem želodce — z svincom in smodnikom. Dandanes se sploh ne izplača hraniti. Denar nazadnje itak Morgan ali Rockefeller v roke dobi. Lojalen biti* pomeni v meščanskem smislu: kapitalistom in pridigarjem lizati pete. Lojalen biti v socialističnem smislu, pomeni: konec suženjstva. Delavci narede topove, strojne puške in samokrese. In ravno z temi strojnimi puflkami, topovi in samokresi, ob Času vojne, štrajka ali demonstracij — delavci — delavce streljsjo. Vsaki dan, kadar nas kapitalisti oropajo za naš nrodukt. nas oropajo tudi za življenje. * Produkt. pa naj si že bode ročni ali duševni — je življenje. V. BEROER PREDLOŽIL KON ORISU RESOLUCIJO ZA PODRŽAVJENJE ŽE LEZNIO. Če ne pride med železniškimi magnati in vsluibenci do sporazuma, se lahko zgodi, da se vshodne že nitke proge po državljo. Kakor smo že zadnjič poročali, je sodr. Berger predložil kongresu resolucijo, potoni katere se daje, ako bo v seualu in kongresu sprejeta in al(o bi med železniškimi magnati in delavci ne prišlo do sporazuma, predsedniku Zed. držav pravica, da se vse vstočne železniške proge podržavijo, za gotovo odškoduino. Sodr. Berger je namreč mnenja, da bi vsled štrajka bilo prizadetih vsak dan 50 iniljonov ljudi in država ima v tem slučaju popolno pravico podrzaviti železnice. Med drugim se ta značilna Brrgerjeva resolucija glasi: 1. Ker so kurjači pedesetih vstočnih železnic — ki obsegajo 50 000 milj proge, kjer je vposle-nih nai s,- pri ' unijah igrala izključno le politika.. Res pa je, da morata korakati unionizem in socializem roka v roki, ako se hoče doseči trajnih uspehov. Vodje unij, kateri priporočajo voliti delavcem kapitalistične kandidate, zaslnžijo ne samo, da se jih baene iz unije, temveč da se jih takoj pošlje v ječo za varno omrežje. Unije nimajo vse enakih ciljev, med njimi je ravno tak razloček, kakor med političnimi strankami ali ¿notami. SSkto je pa dojžnos? vsakega unijskega delavca, da zasleduje smoter dotične unije kamor spada. Pomen unije z zdravimi načeli ni samo boljša plača, temveč pel-na plača za- delo, katerega dela vec producira. Dolžnost vsakega unijskega delavca je, pri volitvah , oddati svoj glas socialističnemu kandidatu. Kdor pa neče voliti socialistov, potem je pa za njega, kakor tudi za druge delavce boljše, ako ostane s svojim volilnim listkom doma za pečjo. Največje vrednost za kapitaliste je — delavska nezavednost. Ako bi ne imeli socialistične stranke, potem bi meščanske stran ke imele svobodno roko, ter bi ne hotele pripoznati nobenih reTfcfrn. Sedaj pa ko jim te~3 voda v grlo, kradejo stavke iz soc. platforme. Sedaj imamo novega predsednika, demokrata. Republikanski vo-lilci z bojaznijo gledajo v bodočnost : demokratskim je všeč. Ka pitalisti obeh strank si pa zadovoljno manejo roke. Načelne razlike med tema dvema strankama ni prav nobene, obe sta protiljnd-, «ke in zsa interese kapitalistov. Kdor ne verjame, tisti se bode pod novo administracijo laihko prepričal. Zakaj imamo tako dolg delavni čas, namreč od 8 do 16 ur na dan, ko je vendar dokazano, da lahko v 4. urah naredimo dovolj za naše potrebe t To je pač laJiek odgovor. Namreč enostavno zato, da ni potreba delati različnim pridigarjem in kapitalistom. Ameriški landlordje posedujejo na miljonc aikrov najboljše obdelane zemlje, dasiravno nikdar ne dHajo na farmi. Delavci pa morajo znati fino stradati, da si prihranijo toliko, ds si na starost kupijo en par akrov kakšne goščave ali pa močvirja. Država je ljudstvo. Ljudstvo £a ni država. V socialistični družbi bodemo mi lenuihe prisilili, da bodo morali delati v dobrobit cèle drtrBbe. V kapitalistični družbi pa lenuhi silijo nas, da bi mi delali za njihov profit. Beseda "dividend*' pride iz besede "divide", (razdeliti — "ta-lenga") V socialistični družfoi bi ne bilo nobene talenge. Deli se danen na debelo in sicer tako, da delavec vedno ta kratkega vleče. Združene države so v preteklem letu exportirale v inozemstvo sto milijonov bušelnov plenice. Na« o/hratno je pa bilo lepo število od-raačenih, kakor tudi otrok, kateri so hodili lačni po ulicah. Kaj ne, jakočuklno! Zakaj tukajšni dHsv-ci ne pokupijo pienice, da ne bi sami in deca stradali. PSOLETAREC Pariška Komuna. UVOD. Zopet te bliža 18. marec, zgodovinsko pomembni dan, dan vsta-•enjH pariškega proletariata, Razredno zavedni proletariat sirom sveta se s ponosom »pominja dne, ko je pariški proletariat vstal kot eu mož proti tiraniji in ao ljudski oderuhi, tatovi, prostitutke in ministri bežali v Versailles. Nazadnjaki vseh narodov se trudijo, a hi oblatili junaške borce za komuno. Podtikajo jim vaako vrstne podle iine, katerih niso izvršili nikdar. Pošteni zgodovinopiaci dru-Zih narodov so opravijivcem že zdavuej potegnili krinko raz obraz in jih pokesnli javnosti kot lazujivce. V alovenski literaturi imamo izven člankov, ki ao izšli v delavskih Ustih, prav malo o komuni. Zato »o slovenski nazadnjaki lahko poljubno lagali širšim ljudskim slojem o parišAi komuni. Posebno po deželi niso druzega vedeli o komuni kakor izmišljotine klerikalnih agitatorjev, katere ao pripovedovali ljudstvu raz lečo in na shodu o strašnih rdečkarjih, ki so s* »puntali proti vladi. Seveda so grozodejstva, ki ao jih izvršili vladni mameluki, previdno zamolčali. Zato je aodrug France Milost, ki je predaval v Ljudskem odru v Trstu o pariški komuni, izvršil s avojim predavanjem delo, za katero mu je gotovo vsak prijatelj resnice, napredka In svobode iz srca hvaležen. / Predavanje aodr. Franceta Milost, ki' dokazuje, da je temeljito preštudiral dogodke, ki so se vršili 1.-1871 v Parizu, se glasi naslednje : 4 19. marca 1871 .se je raznesla po Evropi vest, da je izbruhnila v Parizu revplucija. Listi »o poročali, da je glavno francosko mesto v rokah najhujših puntarjev in rdečdarjev. V onih eaaih je pojenjala beseda: putar, ručkar vse kaj drugega kot dandanes. Lljudje so si domišljali, da so najhujši roparji in bolji o dljudožrcev in kani-balov. — Mi^čanstvo vsega sveta je pa ohranilo do imenovanih puntarjev in da pariškega komunističnega gibanja spomin zaničevanja in sovraštva. Vsa kapitalistična buržoozija jo mednarodno združena v otaojanju pariške komune. Znamenje to, da je bilo imenovano revolu-cionarno-komimistično grbanje delo proletarcev-neinaničcv. Delavstvo ho pu hranilo na veke hvaležen spomin na to proletarsko gibanje, ki je bilo udušeno od meščanstva v klanju in v potokih dragocene'delavske krvi. Trajava pot delavskega ljudstva je bila seveda mnogokrat poškropljena a proletarsko krvjo. Toda zgodovinski dogodek iz leta 1871. je brezdvomno od vseh»ostalih važnih delavskih gibanj. Takrat so si delavci v zj^povini človeštva prvič osvojili vlado in vladali v svojo korist. ^ Revolucionarnega gibanja iz leta 1871. niso povzročili delavci in ga tudi ni nihče- organiziral. Izbruhnila -je revolucija sama kot posledica razmer, ki so jih ustvarili mogotc^ Vzrokov je seveda mno-, go in različni so. Zapravljivost francoskih kraljev in plemenitašev je v srednjem veku povzročila med francoskim ljudstvom strašno bedo in glad. Kot naravua posledica te strašne bede je bila revolucija, ki je izbruhnila na dan leta 1789 in spravila ob glavo tudi tedanjega kralja Ludovika XVI. Ljudstvo, ki se je na tak način rešilo monarhije, ni znalo vladati. Napoleon je ljudstvo kaj kmalu zopet usUžnil in se proglasil za francoskega cesarja. Pozneje je dobila Francoska kralja iz družine Orleanske Louisa Filipa. Revolucija iz teta 1848 je vrgla s prestola tudi tega Orleanca. Ko so leta 1848. obešali na Dunaju na cestno svetilko ministra grofa Latourja. je moral Louis Filip bežati skrivoma iz Francije, da si reši življenje. Francija je dobila znova republiko, ki je pa imela veliko akritih in odkritih sovražnikov. Napoleonova družina je uživala mei ljudstvom še vedno velike simpatije. In kakorkoli je bilo res, da ni bil Napoleonov nečak, Napoleon III., niti senca svojega slavnega prednika, ga je 14 okra jev vendar izvolilo za predsednika republike. Ko je podkupil in si pridobil vplivne francoske može, pa pometal iz ječe in izgnal nasprot nike, se je dal oklicati za francoskega cesarja. Med novim vladarjem in državnimi ustanovami ni pa bilo nik dar pravega soglasja. Napoleon III. sicer ni imel velikih sovražnikov toda nesposobnost je uničila njega in njegovo cesarstvo. In čudno Novo cesarstvo je poginilo baš tedsj, ko so si vsi domišljali. da je na vrhuncu svoje moči. Živo bitje je že smrdelo po mrliču. Nedoločen čut malkotentov se je bolj in bol pjrijemal duhov in od vseh strani Francoske so se oglašali preroki in oznanjali polom. Zaupanje v vla-da.skc sposobnosti cesarjeve so izginjale. Neuspeh njegove politike v Mehiki, kamor je poslal v smrt avstrojskega Maksimiljana, osame lost Francije v mednarodni politiki — vse ¿f pomagalo, da se je širi sti;ah in nezaupljivost. Francija se je zavedla, da cesarstvo nima mož ki bi odgovarjali potrebam časa. Razkošen zapravljivec je bil imeno van sa ministra notranjih zadev in Pariz je postal zbirališče ele gantnih pustolovcev. Sami Bonapartisti so se čutili oslabljene. Bo-napartist Rouner je leta 1866 napisal, da ima Francija sledeče tri ministre: 1. cesarjevega ministra, 2. cesaričinega ministra in tretji je uradni minister. Med akademijami, književnostjo in cesarstvom ni bilo sporazumljenja. Cesarstvo je sovražilo politiko v književnosti francoska književnost ie pa bila od nekdaj politična in politikujoča Na pritisk od zgoraj se je pojavljala reakcija od spodaj. Že leta 1857 so pokazali pariški volilci znamenja nezadovoljstva Meščanstvo zahteva najpopolnejšo ustavo. Delavci so zahtevali lju dovlado ali republiko. Tedaj se je Napoleon ustrašil in napovedal no ve volitve. Pa glej čudo! Od 8. miljonov volilcev se je izreklo 7,481.231 za cesarsko politiko. Nekaj mesecev po volitvah je pa ležalo cesarstvo v prahu uničeno. Težko je razumeti, kako je bil mogoč padec cesarstva pri tako ogromnem številu volilcev, ki se je iz reklo zanj. Demokratični pisatelji in politiki trde, da se je pri volitvah . sleparilo. &e vedno je tako. da pritrdi volilci navadno onemu, ki "volitve razpiše, fte nobeni vladi v Evropi našo dali pri volitvah nezaupnice. 8 puško bi se borili proti njej; pri volitvah se ne znajo odločiti. Cesarstvo je imelo na svoji strani le navidezno večino in gospodarske uspehe. Zakaj dobro je», ako se pove, da je Francija pod Napoleonom III. močno obogatela in obogatel je tudi cesar. Toda ne le doba gospodarskega napredka, bila je tudi doba pustolovcev in pustolovščin. Morninski vojvoda je prodal železniška progo Grand Central za 300 miljonov frankov. Ta železnica je pa bila le koncesija cesarjeva imenovanemu vojvodi. Avstralija in Kalifornija sta pošiljali v Francijo cele reke zlata, ki se ga je razkošno zapravljalo in se ni nihče potf-igal niti, ds bi naredil rsčune. Od leta 1852 do 1860 ni mogoče izvedeti ničesar o državni bilanci. Povsod kon-fuzija in nered. Dolgovi so pa na dmgi strani naraščali. Krimska vojska je stala Francijo eno jniljardo in 500 miljonov, ki so bili izposojeni. Ds se zapravi tudi male prihranke Francozov,, so se izdali državni papirji po 10 frankov. Za šole ni bilo denarja. Za militarizem se je pa potrošilo od 1852. do 1856. leta nič manj kot 10 miljard fran-kov, to je desettisoč miljonov. Cesarstvo je bilo knlttri sovražno. Kme&ke šole «o zaprlil in v ljudskih šolah ni bilo več niti pouka. Vsa pozornost in ves denar je bil namenjen militarizmu. In kakšni nazori so vladali pri tem. 38 odstotkov častnikov je bilo iz šole jezuitov. Vojaški stan je postal poklic lene ljudi.- Nekdaj slavna francoska armada se je pod Napoleonom III. gomehkužila. Postsls je zbirslišče lenuhov. Moštvo je bilo seveda vedno dobro. Toda manjkalo je» vodja. Cesarstvo Na-poleona III. je bila navadna diktatura visoke finance. Nad Francijo je vladala borza potom cesarja in duhovništva. Deficit je naraščal "Strašno od dne do dne. Tudi brez vojne, se je bližala Francija s hitrim koraki polomu. V pokritje deficita bi se bili morsli zvišati davki, Toda bogato nw*4»nstvo in aristokracija ni botels o tem ni-čessr slišati. Napoleon IIT. je bil ničla v politiki in v vojni. Negoto vost in nestalnost sta bili njegovi glsvni svojstvi. O njem se trdi, da je rszumevsl dovolj, da j« odpuščal, premalo, da bi bil vladal Tako je prišlo polagoma leto 1870., ko je Bismarck organiziral federacijo uetuških državic in provociral Francijo, da ae je spustila vojno. Vojna is leta 1870 se ni dala preprečiti, ker jo je hotel imeti Bismarck sam. Nemei so bili dobro pripravljeui, pri Francozih je pa bilo vse nsrobe. Nemci so Frsnooze že potlačili, ko ao se jeli ti šele pripravljati na vojno. Po dveh nesrečnih bitkah so udrli Nem* c i v Francijo. Napoleon III. je bil od Nemcev obkoljen in se je moral po strašni bitki vdati. Z Napoleonom 111. so napravili Nemci še 90.000 jetnikov. Na drugi strani se je pa vdal geueral liazaiue v trdnjavi Metz s 170.000 možni posadke. Nemška armada je prodrla do Pariza. Cesar Napoleon je zbežal na Angleško in tam umrl/ Francoska politična hegemonija nad Evropo, ki je trajala nad 70 let, je lila zlomljena. Sedemdeset let trajajoča francoska politična hagenouiija v Evropi je bila zlomljena. Z njo je padlo tudi francosko cesarstvo, upamo — za vedno. In med tem, ko je po Franciji kar mrgolelo nemških vojakov, ki sp že stali pred Parizom, se je v Parizu samem sestavila nova vlada. To v,lado so dobili v roke ljudje, ki so bili slabši od Na ►oleona. Že pred začetkom vojne je izdala pariška internaeionala oklic na delavce, v katerem je odločno protestirala zoper vojno. Temu oklicu so odgovorili nemški socialisti naravno v socialističnem duhu. (Predavatelj je prečital oba oklica, Lepa spomenika prvih po-četkov socialističnega gibanja; prečital je tudi orotest nemških socialistov zoper aneksijo francoske Alzacije-Lorene.) Nemški general Vogel von Falkeustein je dal pretirati takoj, ko je bil izdan protest zoper aneksijo AIzacije-Loreue, vse člane uemške socialistične ekse-kjutive. Bebel in Liebknecht sta bila obsojena zaradi malega manifesta kot veleizdajca vsak na dve leti.ječe, ki sta jo prestala v gradu Huberhersberg. Prusi so prodirali neprenehoma prdti Parizu. V Parizu je vladala splošna zmedenost. Vsi stanovi, ki so bili v času cesarstva enostavno zasužnjeni, so dobili sedaj prosto roko. Vsak je skušal uveljaviti svojo ideje, svoje nazore. Pariz je bil na predvečeru velike socialne krize. ' Kmalu po padcu cesarstva se je doigrala v Parizu strašno trar geti i ju pariške komune. Skrivnostna sila revolucije je že leta 1797 potisnila v ospredje za trunotek delavski stan. Delavstvo pariško je bilo od nekdaj rex>ublikanskih nazorov. To je potrdil tudi Carbon, ki je slovel za najboljšega spoznavaloa pariškega ljudstva, češ, da se imatno zahvaliti onemu delu delavcev, ki so resnično inteligentni, ki se venomer bavijo s p 1 osnimi vprašanji in ki neprenehoma zahtevajo demokratične reforme, ako je bilo cesarstvo že prisiljeno dati delavcem gotove koncesije. Ta sloj delavcev je bil republikanski, socialističen in iz tega sloja so prišli tudi voditelji pariške komune in člani prve delavske vlade na svetu. Proti temu sloju delavcev se je bojevalo že cesarstvo, združeno z meščanstvom. Ti delavci so započeli socialistično gibanje in temu gibanju je bil napovedan boj. Uradni, vladi in meščanstvu vdani učenjaki so pridigali delavstvu poslušnost. Ceriber, ki je slovel kot učen ekonomist, je v reviji 4'Journal des economistes" napisal, da ni vreden socializem kot abstraktna teorija niti te časti, da se govori o njem resno. Najslavnejši tedanji ekonom Louis Reibaud je pa dejal, da je socializem umrl in vsaka beseda < njem, da bi bila kakor nagrobniea. Internaeionala socialističnih de lavcev pa je bila šele ustanovljena in ni imela še nobenega vpliva. Vlada jih je preganjala, dobro vedoč, da so ji najnevarnejši Ko se je raznesla v Parizu vest o strašnem porazu Francozov pri Sedann, je bil Pariz takoj v resoluciji. Ljudstvo je demonstriralo in vdrlo v parlament. Tedaj je stopil republikanec Leon Gambetta na oder in dejal: Meščanje! Domovina je v nevarnosti; izvoljeni smo po splošni volilni pravici in izjavljamo sfečano. da sta cesar Ludovik Bonaparte in njegova dinastija nehali vl«dnti na Francoskem! Tak potem so se podali poslanci v "Hotel della Ville", kjer so sklenili diktaturo in razpustili parlament. Gainhetta je organiziral obrambo Pariza pred Nemci, ftel je na deželo in organiziral novo 1.200.000 mož brojeeo^ armado. Ni pa mogel najti enega samega vojskovodje ki bi bil v stanu pridobiti Franciji zmago na bojnem polju. Povsoc so bili Francozi premagani, povsod so se morali umikati. Tretjina Francoske je bila že v rokah Prusov. Le Pariz se je še branil hrabro mesece in mesece. Prusi. ki so si domišljali, da se vda Pariz takoj so si bili po težkih bitkah pridobili le par manj vrednih utrdb in pa «prednjih okopov. Ko je prišla v Pariz vest o padcu trdnjave Metz da je general Bazaine ušel v Belgijo, prodavši Prusom 170.000 mož je bilo takoj vsei ljudstvo na ulici in zahtevalo, naj se vojna nadaljuje. Toda nova vlada je že naložila Thiersu. naj sklene v Prusiji pre mirje. Thiers je bil mož žalostnega spomina. Bil je lopov in ostal bo v zgodovini poznan kot najbesnejši morilec ljudstva. Premirje je bilo sklenjeno. Cesar niso zmogli Prusi. je storila vlada. Prusi niso mogli premagati Pariza. V premirju so zahtevali, da se dovoli pru skim četam korakati po 13 glavpih pariških ulicah. Ampak pariška garda ali narodna bramba je poskrbela, da je bil pohod pruskih čet po Parizu bolj sramoten, kakor da bi se bili vrnili Prusi premagani domov. Po ulicah, koderi so korakale pruske čete, ni bilo žive duše Prodajalne so bile zaprte. Na vseh vratih so visele tablice z napisom: 'Narodno žalovanje". Spomeniki so bili zaviti v črne pajčalonr. Na vogalih ulic so bili postavljeni sanitetni vojaki, kakor da bi branili mesto pred kugo. Prusi, ki niso bili v stanu premagati Pariza, ki ga je branilo ljudstvo, so s svojim pohodom insultirali prebivalstvo. Atila ni storil tega nad Rimom. Osrednji odbor narodne hrambe je poskrbel, da se je spremenil pruski triumf v sramoto. Ko je pariško ljudstvo izvedelo, da pridejo Prusi z vladnim dovoljenjem v mesto, se je ljudstvo zbalo, da mu Prusi vzamejo 227 topov in 7 mitraljez, ki jih je samo nakupilo. Topove in mitraljeze je prebivalstvo utrdilo r okopi v okrajih Montmatre. Belevill in Ornan. Oni dan je tudi sklenil parlament, ki je bil izvoljen za časa premirja in kj je sestojal iz 400 monarbistov in 200 republikancev — pravijo, da so pmski vojaki ce*lo ngitirali za monarhiste — sklenil s Prtwi mir. prepustil pruski, deželi Alzacijo-Lorcno ter obvezal Francijo plačati 5 miljona frankov vojne odškodnine. 17. marca 1871 je hotel Thiers vzeti Parižanom imenovane topove. To je bilo ljudstvu preveč. Izbruhnila je zopet revolucija. Na večer tistega dne je vlada zbežala iz Pariza in na vseh javnih poslopjih kakor tudi na kraljevi in vladni palači je zaplapolala rdeča zastava, zastava svobode >n bratstva. Revolucionarci so imeli v rokah 160.000 oboroženih mož, 800 topov in najboljše utrdbe okolo Pariza. Vlada pa, ki je zbežala v Versaiilea dve uri od Psriza, je imela, na razpolago le 6000 mož redne vojske. Revolucionarci so imeli v svojih nAah tudi francosko banko, ki je imela v svojih blagajnah še tri miljarde in 500 miljonov frankov. S tem denarjem, ki ga vlada ni utegnila odnesti, bi bili kupili revolucionarci lahko polovico Francije. ¿Vlada, ki je zbežala v Versailles, je bila tista, ki je zavladala 4. sepfcmhra 1870 po padcu Napoleona in njegove dinastij^Člani te vlade so bili zelo sumljivi subjekti. Tajnik pariške internacionale je pisal o tej vladi londonski internacionali sledeče: "Kmalu po sklenjenem premirju s Prusi je dokazal MillMre, zastopnik narodne skupščine, ustreljen na ukaz ministra Faura, da jrnobelo brado. Zatopljen i miali, zroč v tla, je počasi priha jal po cesti. Od časa do časa je starec postal, se Se krepkeje opr a palico, odprl usta in lovil sapo o je prišel do svetnika, se je pred njim ustavil, nekaj časa vanj strme*! s svojimi vodenimi očmi, potem pa sedel na lesene stopnice pred podstavkom. "O. ko bi že mogel umreti!" je milo zdfhoval in žalosten gledal svojo beraško •malho, najtežje breme, ki so ga kdaj nosile njegove rame. "O, ko bi že kmalu mogel ura retLJ" je zaječal mrtvaški glas zadaj za njim. Berač se je ves preplašen ozrl, a razen svetnika ni opazil ničesar. Mrtvaški glas je nadaljeval: "Oba mroanra ničesar iskati na tem svetu. Ti si kot 'betežen starec ne moreš več služiti vsakdanjega kruha in «i le v nadlego tu jim ljudem. Mene so pa pustili tako propasti, da se eni ob pogledu name z gnusom obrnejo proč. drugi pa zbijajo slabe šale nad mo jo klaverno zunanjostjo. Vse to je bilo nekdaj drugače. Ko so me bili postavili tu sem kot simbol čistosti, ko se je moja bela obtoka zrcalila v solnčni svetlobi in žarko blestela v mesečnem soju, tedaj so prišli, da so me izkoriš čali kot svojega priprošnika pri Bogu. Če je deklica čutila, da ne bo mogla sama ostati, tedaj je prišla na skrivnem iz vasi, pokleknila k mojim nogam, skfonila roke in me goreče prosila za po moč — za moia. O, kakšne oči so takrat zrle v moje bledo obličje! Mnogokrat mi je (bilo tako čudno pri srcu in s silo sem se moral spomniti, da sem svetnik. Namesto da bi šli po živino-zdravnika, so prihajali kmetje k meni po pomoč, ako jim je zbolel konj, krava ali prtfifč ;če je zbolel otrok, tedaj je pokleknila mati pred menoj, da si je prihranila stroške za zdravnika; kadar je npsla stara ženica posLednji kraj-;v«irček v loterijo, tedaj me je proti sila za terno; ako mlada žena ni J mogla dočakati materinega veselja, tedaj naj bi ji jaz preskrbel takojšnji porod ;če hi imela biti zaradi suše slaba letina, tedaj so orišle cele procesije in me prosi le za dež, ako je pa nekaj časa deževalo, tedsj so pa zopet zahtevali lepo vreme. Sleherni kmet, ki je šel tod mimo, se je spoštljivo prekrižal; če je prišel utrujen popotnik, se je odkril." Svetnik je molčal. Berač je zamišljen zrl predse. Močan sunek vetra je stresel prepereli marmor in razpoka v svetnikovem telesu se je povečala. . "Dandanes je vse drugače", je po kratkem odmoru nadaljeval svetnik. "Dekleta si znajo "brez mo(jega posredovanja dobiti može ' in omožene ženske so vesele,če jih Bog obvaruje pred otroškim blagoslovom. Kmetje govore o meni, da nič ne razumem o vremenu, in kur se tiče zdravljenja •boleRni pri ljudeh m oo M. Januvsrj* «S* Sedež: Fron te ime. Kaos. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kans. Podpreds.: FRANK AUGUST1N, Box 360, W. Mineral, Kana. Tajnik: JOHN ČERNB, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kan» Blagajnik: FRANK STARČIČ,Box 245.. Mulberry. Kana. Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. 38, Frintenac, K*ns. NADZORNIKI: PONGRAC JURŠE, Box S57, \V. Mineral, Kaus. ANTON KOTZ.MAN, Krontenac, Kans. • J MARTIN KOCMAN, Boz 482, Frontenac, Kans POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Boz 320, W. Mineral, Kans JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša samo edeu Dolar. Vs: dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku Vse denarne pošiljat ve pa gl. blagajniku. li fino drago pivo. Veliko jih je bilo, ki so stali okrog suhega pijanega Poljaka in ga nnzivuli s spoštovanjem: mister fornian. Po tem je zletel svetel zlat v žep Po-jaka, drugi dan je pa delal Ivan. (Konec prihodnjič.) Ferdinand Hanusch: SLABA VEST. Bilo je dne 27. novembra 1910. Na zahodnem kolodvoru je stal lirzovlak, pripravljen za odhod. Vrata kupe jev so se treska je zapirala, vlakovodja je dal rjuaraeiija, sprevodniki m> dvigpili roke, v znamenje, da je vse gotovo. V tem hipu je tekel čez peron že prileten gospod, z vso silo je odprl vrata kupeja in priletel so-»eč v železniški voz. 44Hvala bogu!" je vzkliknil in sedel na prazno klop. 4'Prišli bi bili kmalu prein>z-qo," mu je rekel nasproti sedeči gospod, najbrž trgovski potnik. Nagovorjeni je vzdihoval. 44O bog, še tega naj bi bilo tre->a." 44Veste", je zgovorno nada-jeval. "človeku moje starosti je potovanje prava muka, a kaj hočemo? Če je komu ljube» življenje, tedatf mu ne ostala nič druzega, cakor da pokaže hrbet glavnemu mestu, torišču vse hudobije." 4Ali ste v smrtni nevarnosti?" je vprašal trgovski potnik neko-iko osupnjen. Starega moža je to vprašanje še volj iznenadilo. "Ali no ve«te, kaj se pripravilja na Dunaju? Jutri je vendar revolucija? Kop in rao-ritev, smrt in razdejanje bo divjalo po cestah. In o vsem tem Vara ni nič znanega' Strai.no! Strašno!" Obriaal si je s čela pot in se plašno oziral po kupeju. 4Vaš strah se mi pa vendar zdi neopravičen," se je drznil reči njegov vis-a-vis. "Salj se vendar pripravlja le navadna in dostojna demonstracija za dosego voflilne pravice?" 44Vi ste nepoboljšljiv optimist, 'i ne poznate delavcev. PokazaJ am bom s primerom, kako miro-jubni so delavci. Moj brat ima veliko mizarstvo. Ne hi se mu bi-o tnrha ubijati z delavci, prirastel je tako k svoji trgovini, da jo nadaljnje le iz ljubzni do delavcev. Nekega dne so stavili delavci — poželjivi, kakor so — zahteve. Moj brat — dobra duša — jim je tiotel ugoditi. Odvrnil sem brata od tega koraka in prevzel nalogo, a opozorim delavce na njih nevarno igro. Ali veste kaj se mi je »godilo! Pretepli bi me bili kma-u! Tu imate le en primer o miroljubnosti teh ljudi." \ "Ravno tega bi Vi ne smeli storiti. A kaj ima to opraviti z jutrišnjim dnem?" "Ali ne razumete? No da, saj si lahko mislim. Vi ste tudi edon tistih, ki vidi v delavcu angelja, podjetniku pa izkoriščevalca, ji tri bodo ti ljudje naskočili moje stanovanje, razbili vse na drobne koščke in me bodo hoteli oropati s tolikim trudom pridobljenega premoženja. ITahaha!"# A našli bodo pra^io gnezdo in svoje >remoženj* imam tukaj." Zadovoljen je vdaril z roko po novi usnfjati torbi, ki je bila pritrjena ns jermenu katerega si je naprtil čez ramo. "Veste," je nadaljeval, "tudi iaz sem bil nekdaj delavec. V Nemčiji sem delsl za tedensko pla čo šest mark, a nikdar mi niso šinile v glavo take misli, kakor dandanes strašijo v delavskih bu-ticah. "In ste bili takrat zadovoljni s svojo mezdo?" "To ravno ne. Ampak moj tedanji gospodar slednjič le ni ušel zasluženi kazni. Njegovo podjetje je pogorelo do tal in je hvala bogu umrl kot revež, dočim «»m se jaz spenjal više in više, takt da danes lahko živim vod svojih rent." "To je prijetno." "Da. prijetno bi bilo, ako bi se pridobljeno premoženje lahko uživalo v miru m ne bi bilo treba živeti v večnem strahu, da bo nekega dne vsled navadnega ropa prišel v neprave roke. O bog, kaj bora moral še doživeti!" \ S svouimi kefičenimi prsti je segel v tanke, dolge lase, dočim je druga roka tresoč se počivala na torbi. 44Kara pa potujete?" je na kratko prekinil trgovski potnik molk. "V Marijinem Celju bora ostal nekaj časa. V takem romarskem kraju je človek na vamenr pred revolucijo."' 1 V tem trenutku je vlak postal. Četa delavcev je prišla v kupelj. Nekaj časa je strmel stari v krepke postave s sajastimi obrazi in njegova roka je še krčeviteje fwijela torbo. Kakor da ga je pičil gad, je planil kvišku in hitel k oknu in ga odprl z blazno naglico. "Sprevodnik! Sprevodnik, hitro drugi kup^j rtukaj je —- revolucija!" I*roletarci so se glasno zasme-iali. Stari je brzo zapustil voz. Tpajmo, da je z zdravimi udi prišel na kraj božje milosti, v Marijino Celje. * — Spomenik Pavla Singerja. Pred par tedni je socialistična stranka v Berlinu s skromno slovesnostjo odkrila . nagrobni spomenik pred dvema letoma umrlemu sodrugu Pavlu Singerju. Spomenik je šest metrov visok obelisk iz bazalta: na sprednjem delu je bronast medaljon Pavla Singerja. — Na Angleškem se je vršila v Londonu konferenca delavske stranke. Na konferenci je zastopalo 508 delegatov 1,900.000 članov strokovnih in političnih organizacij. Ob ustanovitvi leta 1900 je štela stranka 374.000 članov, čez sedem let pa že 1.072.000. Konferenca je sklenils. da bo delavska stranka nasprotovala vsaki volilni reformi, ki izključuje žensko volilno pravico. Dalje je Sprejela konferenca resolucijo, ki zahteva državno zavarovanje zoper brezposelnost, ne da bi delavci kaj prispevali. Bolgarskim in srbskim strokovnim organizacijam je dovolila konferenca po 2400 K podpore in poleg tega bo izdala še poseben oktic na vse socialistične organizacije. — Stavka šoferjev traja še vedno. Tfjihova strokovna organizacija se pogaja za nakup 100 avtomobilov, s katerim bodo morda še tekom teh dni pričeli voziti. o uradnem poročilu je umrlo v pretečenem letu nad 100 oseb vsled lakote. — Londonska obČi-> na je pred kratkim ustanovila šolo za natakarje in kuharje. Natakarji se šolajo eno leto, kuharji tri leta. Tlčencev ima prav mnogo. Jugoslovanska socijalistična Zveza v Ameriki.! Stran Kp> j .....................: Jugoel. so<*. klub, tajnik Frank Podlipec, 5039 W. 25th EILBEK UTIV A: 1W • . T nnQ mamxit, M. lMtit, Frank Fodllpoc, V Jo* ^T,rtnU % „ g^ch, Fabianich, Frank Patrick. «m«* Auinjar, «1 tajnik. tU Market »t., Cklcago, HL Min iklSSpH P'vi **** v *b 8 ttri * nUHOB ZA UP*AVO ZVEZNE TISKARNE. , a'rTT.k ml., B. K. Savick, Frank Podboj, I. «Ulnar. -Q. Berger, Joa. . k t ^^ B. K. aavick, »18 Clybourn Vse inform». ,> o tu»*»rm « ^ j Ave,, Okieago. - gjgM, ki tele govornike, naj ae obrnejo na gl. tajnika. ^F^öf^k.Trk.-JugoaL aoc. klub, taj. Frank Poreata, K.F.D, 3, Bo* 14T. CALIFOBN^ PrftJM5iie0f calif. — Jugosl. .o«. Udrui., tajnik M. Oluroae, lOOfc Fillmore 8t. s ILLINOIS: — Št«v. 1. Chicago, 111- . d/ ei,,.,» III organizator M. Kulovoc. . Ä i iU ¿Sle' ~ Jugoal. aoc. akupina, tajnik John Kogel, 1037 - 2nd Bt. 6. Chteago"ill. - Jugoil. soc. udruienje, tajnik Jo.. Krpan, 1830 80. Center 20. Ckieago, IIL-Jugosl. .oc. udn»ženje, taj. Petar Kokotovick, 2318 Clybourn «o Oul7.bv 111 — Jugoal. soe. skupina, tajnik Frank Alant, L. Box 173. 2' Ä/m UL - Jugoal. .oe. klub, Ujnik Josip Petroviii, 311 Houtk Ave. ^je .0 viko^adnjo nedelja v m—cu ob 2. uri popokloe v dvorani aadr. r Muhn^a * 4«l Panama IU. - Jugoal. m«, klub, tajnik Joe Ferjaadii, ba* 10. M v"rn 111. - Jugosl. .oc. klub, Ujnik 8im. Kauiii, Box 631 Heie ao vseke 2. iS 4. nedelja v meeecn eb orni uri .jutraj v Union Hali 3«. East Bt. Loui., 1U. — Jugoal. aocialistiino udruienje, tajnik Jokn Badalick, «0. Cha-a^o,3in.S~ Jug®»!- socialistične udruienje, Ujnik Simen Fabjanieh Ä4 LWin^uTnK-ttJugo.l. socialističen klub. tajnik Frank Krek, P. O. Si'. Springfield, 111.—Jugosl. soc klub, tajnik Joe Kampoch 1602 Capitol Ave. KA Witt 111 — JukosI. .oc. klub, Ujnik John Tavornik, Box 135. * Zedier IU. -Jugosl. .oc. udrutinje, tajnik Ad. LukeiiÄ, box 32. iÜ^ÄSnaU"», - Jugo.l. aoc. skupina, Ujnik John Markich, 731 N. «X Clinton!' Ind. - Jugoal. aoc. klub, Ujnik Victar Zupančič box 17 R R. -' Organisator L. Prainikar. 8eje .0 vaako prvo nedeljo ob 5 uri Ijpoldnj. 63. Gary, Ind. - Jugo.1. aoe. udruienje, tajalk Geo. liarariek, tlM Wuk- 58. lmUii^apolia, Ind. — Jugoal. soc. udruienje, Ujnik Joea Petrovick, 607 W. Washington Street. ' n M. E. Hamond, Ind. — Jugoal. soc. udruienje, tajnik John Medved, 1070 Columbia Ave. - ' KAN SA$* —* 30, Breesy Hill, Kana. — Jugoal. sac. skupina, tajnik John Lekie, Box 04 31. West Mineral, Kans.-Jugosl. soc. skupina, tajnik John Gortek, box ill, W. Mineral, Kana.—Seje so vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu ob 2 uri pap ar dne v E. Mineral, dvorani St. 6. ■ Frontenac, Kans. — Jugoal. soc. skupina, Ujnik Thorn. Kopiič, box 163. Fleming, Kans., Ujnik John Molka, K. K. 2, Cherokke, Kans. NAZNANILO. Potom sklepa Wubove seje štev. 31. J. S. Z. v West Mineral, Kana. ■e obvešča vae člane, oziroma so-druge, da ae od sedaj vnaprej vršijo redne meoeičite seje vsako tretjo nedeljo v inesecu in sicer ob 3 uri popoldne. Opozarja ae vse sodruge omenjenega kluba, da se bolj redno udeležujejo mesečnih sej in da plačujejo mesečne prispevke točno, ker le tem potom je nam zagotovljen napredek v vseh slučajih, posebno pa v organizaciji, katera je marsikomu hud trn v peti. Toraj sodrugi, izvršujmo točno naše dolžnosti, ako hočemo čim prej uzreti zarjo lepše bodočnosti. Jože Jeačič, predsednik, Ivan (lorsek, tajnik, ^ France Dreinsek, organiz. Milwaukee, Wis. V nedeljo dne 16. marca popoldne ob 2. uri priredi slovenski socialistični klub št. 37. javni shod. Shod se vrši v Zimski dvorani na 232 Grove St. Kdor čuti, da živimo pod krivičnim sistemom in komur je za izobrazbo, napredek in boljše življt^iske razmere, bode gotovo prišel na shod. Pripeljite seboj tudi vaše žene! Govorniki nastopijo v slovenskem in angleškem jeziku. Nobeden slovenski trpin, naj ne zamudi tega shoda. kan Koblar je prazaptav politična dvoživk*, ki je podpiaal, odkar noai duhovniško suknjico vsaj pet političnih programov, a mu doslej ie ni ugajal niti eden. Mož je bil radikalen liberalec, potem divjak, nato je reformiral z znanim Štefetom krščanskosocialno st.anko in izdelal za svoj "Slovenski list" poseben program, ki je bil pa precej drugačeu nego je današnji, ki tvori podnaslov klerikalne stranke. V škofiji in pa v klerikalni stranki mu pa ni-ao posebno zaupali, bali so se ga, ker so minili v njein intriganta, pa so se ga hoteli otresti in ga Mvsled zaslug" poslali v Krap j, da taiu pase Kranjčane in jih tolaži ob smrti uri. Tudi svetuje rsd, kako naj se napravljajo testamenti. Ne popoluoma tako, vendar podobno se je razvijal gospod dekan in prav zanimiv ilivotopis bi lahko prinašal "Gorenjec", če bi se lotil njegovega življenjepisa. Prepričani smo, da bi njegovi čitatelji bili bolj zado voljni nego so s surovostmi, lažmi in intrigantskimi noticami, ki jih »riobčuje včasih proti delavstvu v Kranju in tudi vobče proti soeial ni demokraciji. Lagati in obreko vati ni umetnost, umetnost pa je laži in obrekovanja dokazati. Klerikalcem je bila pa še vedno priljuhljeua laž. To dokazujejo tudi nekateri "fotri" v Ameriki ki >10 imeli politične kameleone a la Koblar za svoje učitelje. Za to obrekujejo tjevendan po zna nem reku: Lagaj in obrekuj, ne kaj bo že obviselo. 34 70 80 _______________ Ju gosi. soc. klub, tainik Frank Vegel, Box 38. 81. «kidmore, Kans.—Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Cemažar, Box 34. Franklin, Kans. 82. Carona, Kans.-Jugosl. soc. klub, Ujnik Blai Meaori, Box 162. 01. Stone City, Kan. — Jugosl. soc. klub, tajnik Mihe Maček, Box 484, Stone Cit/, Kans. » ^TjAN* — 48. Calumet. Mich.-Jugosl. »oc. udruienje, tajnik Jos. Otanich. «07Vfc-«tk «J 61. Detroit. Mich.—Jugo.1. .oc. udruienje, tajnik John Carin, 11S4 Kusaeu ai. 88. Detroit, Mich. — Jugoal. Udrui., Ujnik Vlad. Dokich, 731 Franklin St. MINNESOTA: — 22. Chisholm, Minn. — Jugosl. soc. udruienje, Ujnik; M; Pleie. Bqx 786. 54. Aurora, Minn. — Jugoal. soc. klub, Ujnik John G. Mihelich, b. 251. MISSOURI: — 14. St. Louis, Mo. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Jos. Filipovieh, 3202 Chou teau St. MONTANA:— N 73. Ked Lodge, Mont. — Jugosl. soc. klub, tajnik Louis Yeller, box 47, organizator Frank Donièek. 96. Bear Creek, Mont. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Herman, P. O. Washoe, Mont. 101. K. Helena, Mont. — Jugosl. soc. klub, tajnica Mary A. Strainer, box 75. Seje so vsakega 2. v mesecu» ob 8 uri sveder. # *2***Gteneoe, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Pavel Dolenc, L. Bex 43.—Bedne mesci ne seje so vaako 2. nedeljo popol. pri sod r. N. žlembergerju. 18. E. Youngstown, O. — Jugosl. soc. udruienje, taj. Jos. ftestak, box 1Z18, K. Youngstown, O. 26. 3teel, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Jee. Dernaê, Bex 26. 27 Cleveland. O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik M. Petrovéïé, 5912 Prosser av. Jos. Rauch, organirator. — 8eje so vsako 2. in 4. nedeljo v meeecu ab 9 uri dopoldne v Jaites Halli, 6004 St. Clair Ave. 38 Eaat Palestine, O.-Jugoel. »oc. akupina, taj. Jak. I.tenwh, b. 304. Seje «e vrte vsako zadnjo nedeljo ob 2. uri pop. v mesecu pri sodr. Fr. Bogataju. Orga- 49. 'cldHnio^dta —°JugMl. aoc. klub, tajink Gus. Kabaj, 3528 E. St. Clair Av. 62. YoVngîtow^'o. — Jugosl. soc. klub, taj. Math. Urbas, Box 431, Youngstown, O.: organizator Anton Kikel. _ „ , , ... 66. Baxberton, Ü. — Jugosl. aocialistiini klub, tajnik Frank Levatek, 817 71. Cleveland^O. — Jugoel. socialistiéno udurienje, Ujnik Peter Pleiko, 1430 <2. Coll^waod, O.—Jugoel. aoc. klub, tajnik Frank Koielj, 4429 Aspenwalle av. 76. Euclid, O. — Jugoal. aocialistiini klub, Ujnik John Ulaga, Cut Rd. â Goldar St., organizator Karol Kotnik. ... M .... 86. Akron, O. — Jugosl. socialist, udruienje, tajnik Branko ôolié, 117 N. High 89 Lonia, O. - Jugoel. soc. klub, tajnik Geo. Petkoviek, 1794 E. 29tk St. 95. Piney Fork, O. — Jugosl. soc. klub, Ujnik L. Glaier, P. O. OREGON: — , . ajj 40. Oregon City, Oreg. - Jugoal. soc. klub, t»jnik John Kurnik b. 244^ 47. Portland, Ore.-^Jugosl. soc. udruienje, Ujnik S. Zlodi, 141 N. 16. St. PENNSYLVANIA: — ^ . A ... _ .... -n.S0 do »4.00 u Un.U. od 11.00 dotS.60 u otrok«: od lOc do tt.&O Mi vas hotemo vselej zadovoljiti AHRENS &VAHL 355 Grove St. Milwaukee, Wia. NAJBOLJŠE OBLEKE izdeluje pe meri eodrug J. KRAINC, 317 Florida St., Milwaukee, Wis. Ter popravlja, čisti pegla in bsrva stare. Najboljše delo in najniije cene. LOUIS RABSEL moderno urejen salun NA 460 6RAID IVE., IEN0SHA, Vit Telefon 1199. Vse oči obrnjene na Milwaukee. Ako se zanimate za napredek Človeštva pazite na Milwaukee, kjer socialisti kontrolirajo mesto in county in vršijo veliko delo. To pa najlažje storite, ako se nar ročite na ''Milwaukee Leader", nov. soc. dnevnik. Leader je ic-vrsten in metropol i tek i časopis, ki prina&a vse novice, največ pokornosti pa posveča delavskim interesom. Naročnina za celo leto znaša $8.00, 25c na mesec. — Naslov: The Milwaukee Leader, Milwaukee, Wis. TUJCEM priporpčam svoje dobro urejeno prenočišče in restavracijo, domačinom pa svoj saloon, vsem skupaj pa vse. IG. KUSLJAN 229 1st Aye. MILWAUKEE. WI8 Milwaukee, WU. Sodrtlg LOUIS BEROANT 257 — 1st Avenus priporoma Slovencem ln Hrvatom it«] dobro aaloftoni 8ALOON. «JOS* A. FISHER Buffet Tma as razpalage raalievrstne piva, viao, smedke, L t. d. Izvrstni proetor za okrepile. 3700 W. 26th St., Chicago, El. Tel. Lawadale 17«1 Pravijo, da AmeTika je bogata. Tukaj je pomola. Amerika v splošna je revna, saj je vendar v Ameriki več milj6nov beračev. Bogatih je v Ameriki samo nekaj kapitalističnih piratov, ki pa niso Amerika. P0Z0RI SLOVENCI! POZORt 8 A L O O N I S modernim kcgljlščes Svaie père v aodAkik la bnUlJkaS j «as drage rani i ia! medk® Potniki IIMe aa «laka eea ptjaée ter naijafe* iba lotea la laherma. te drugtai MARTIN POTOKAR, 1625 8«. Contra Ars. Chicar» 8 PROLETAKEC Kaj piše Jaka Štrigelf. Nuyork, mlaja 1913. ' Heio, Prolctarčevi !—Howduju-duT!—V Nuyork sem prišel in se počutim olrajt. Edino sitnost som imel s kurjem i očesi, to pa zato ker je pihal jug. Ustavil sem se zaràdi špekulacije, pri Bachu kjer je kranjski salun. Pot v Nuyork je bila strašno dolga in strašno dolgočasna. Hodili se po dnevi in po noči. Zadremal sem samo par ur pred solnč-nirn zahodom. Od Clevelanda do Nuyorka sera naštel en miljmi, 51 tisoč in 26 tajzov. — Na celi črti nisem srečal žive duše, kajti iz bral sem si bil staro progo, po ka teri ni nobenega prometa. Blizu Albany Dump Aley — to je blizu Kuzeveltove hiše — se mi je pridružil v nedeljo zjutraj rar šav cucek, ki je oči vidno pobegnil z Ruzevletovega dvorišča.Dva krat, trikrat je odprl gobec, da bo nad menoj zalajal, toda vsakikrat se je nekako mistično preinisil Brškotne je zadihal kuhano govedino v polknih mojega fraka, ki sem jo hranil za lunč. — Poklical sem ga s 4fido\ liakar je takoj zamajal z repom in pritekel k meni, dobrikaje se, kakor da sva že stara znanca. Poseženi v poLkne in izvleče lu košček, katerega mu dam naravnost v gobec.-- Ej, to bi videli, kako naglo ga je pospravil. Brškotne je imel ta dolgi post. No, in "fido" je šel za menoj dalje v Nuyork. Ko to pi-, sem, sedi pri mojih nogah in vača polkne mojega fraka, katerega menda smatra za stockyard ma gazin. Kakor izgleda, sem dobil v> njem zvestega prijatelja.—Jesrrr. Bog mu daj zdravje. Ce bo dober, se bo lahko kmalu popravil... Sedaj pa k stvari zaradi trubla pri Glasu Nerodnosti, o katerem mi je zadnji teden brzojavil prijatelj. Ko vstopiva s "fidotom" v Bachov salun, je bila ura pol sedmih zvečer. Da me birt ne spozna, sem ga nagovoril v angleškem jeziku. Na Cortland štreetu sem kupil krogiec s kaučuka in pa purple kravato, tako da sein izgledal, kakor kakšen profesor, ne pa Jaka s tajzov. Ta sprememba za vratom pa je imela slabe posledice, kajti "fido" me na noben način ni mogel spoznati. Začel je tekati sem-tertje in gledati vsakemu v obraz. Očividno je iskal Jakata. Pozneje me je poznal le po fraku, kajti kakor hitro sem ga poklical, se je ozrl takoj na frak. Pri bari birta Bacha naročim popa, pa cigaro, nakar se vsedem za špansko steno. Ko tako sedim in pijem pop, pa puham dim proti stropu, se odpro vr.ita in v salun stopi petero nahickaaih ljudi. Vsi so bili v fraku. Takoj sem jih spoznal, da so Kranjci.—Vstopijo se za baro in pokličejo benedikti-nerja. Natakar je natočil, eden pa med tem časom izpregovori: "Vidiš, fant. Hudo si se urezal v fajtu s S. N. ^ "J- Jaz tem se svaril, da pusti Jednoto pri miru.— Ampak svojeglaven si; na. zdaj pa imaš, ko te je stari zapodil na cesto."— "Le tiho, ti strahopetna podlas-ca" — se oglasi drugi, malo večji od prvega. — "Risk i rati je treba! Bilo je ali-ali. — Če bi pa fant — urednik Nerodnega Glasa ukrotil jednoto in socialiste, bi pa drugače govorili. Kaj pa so pravzaprav ti širokoustneži, ki vedno čvekajo o socializmu in svobodo-miseljnostiT Le poglejte jih, sami delavci so. ki so dovršili komaj ljudsko šolo. 3fi smo hodili pa v latinsko Šolo—harduš, pa smo bili v kloštru in že v vse sorte štacijo-nih .... Komu se potlej šika, da rona te-le reči, nam ali tem ajn-foh ljndjcmT—Dajte, govorite;— harduš. : . "Ja, vi bi že radi ronali, če bi se vam kdo pustil, ampak ne gre; saj vendar vidite sami, da ne gre. ; . Wollen und sollen, so dve reči," je pripomnil zopet prvi. —-"Seveda smo jo skupili, ali to bi se ne smelo zgoditi. Kant je dobro mislil in on ni kriv, če se ni obneslo; krivda leži v tem, ker se ljudje te jednote ne dajo. . . — Lasnik Nerodnega Glasu bi sam rad videl, da bi njegov urednik sfiksal S. N. P. J., al ker jo ni, je stvar druga. . . Eksperimente pa seveda ne'trpi, ker to škodi njegovemu bizuisu. Najslabša revoUir cija je izgubljeua revolucija. In ta revolucija, ali bolje: wouldbe revolucija je fcila izgubljena revolucija od strani Nerodnga Glasu. Tako bo v naprej vedno, kajti masa se je začela zavedati. You can't full her no more... Ta ponesrečena reč pa ui mogla biti všeč gospodarju, ker je bilo preveč očituo in razgaljeno, da bodo ljudje spoznali manever Nerodnega Glasu. In posledica ni mogla biti druzega, nego da zgubi fant službo. — Pan t ni bil torej fajran valed tega, ker je klical na koraj-Žo, ampak zato, ker ni bil zmožen izvesti revolucije. That's the point! — Saj vendar \*>ste, d« Glas Nerodnosti ni nikdar pisal v prid S. N. P. J. — Ljudje, ki so bili (v pravem ali ne pravem, zato se ni vprašalo) proti gl. odbo ru, so dobili vedno potuho."—Ta ko je nadaljeval tisti, ki je prvi sprožil besedo. "Le nikar ne modrujte, šleve;" se je oglasil fant—urednik. "Če bi vi poznali stvari bolj temeljito, bi že drugače govorili. Jaz sem prav za prav žrtev razmer, kakor tudi eni elevejandski preješni u-radniki, katere je speljal na led neki čikaški agent z zemljišči Vsega tega ne bi bilo, da ni dajal ta nesrečni človek migljajev od tamkaj. Ja, ta hudič se je celo domini je valida bo naredil revolucijo v Clevelandu še pred konvencijo, pa je bilo z vsega skupaj le majhen fizl. . . Ta hudič je vsega kriv. . . Kar se socialzi.ma tiče, res nčvem nič o njem; pa po čemu tudi, saj to ni za šolane ljudi. Te stvari so samo za tiste ljudi, ki so zadovoljni s tistim, kar produci rajo.&olani ljudje pa niso taki be daki, da bi zahtevali samo tisto, kar producirajo-. Mi zahtevamo najmanje še enkrat ali dvajtrat toliko, kolikor je vredno naše delo. Biznis, to je naše geslo! — Za to se jaz ne strinjam s socialisti... Če smo zleteli, smo pa zleteli, ne kesamo se pa prav nič! Na farm« pojdemo aJi pn v klošter... Ta stari naj se pa le tiaekne za 2000 naročnikov. . . Ha, ha. ha, ha. ha; — sto hudičev! — fte en be-nediktiner gor!"... Izpraznili so čašiee in se odpravili da gredo. Nato vstanem izza stene in se jim predstavim takole: "Slišal sem vaš imeniten pogovor, kateri me zelo zanima. l*rav všeč mi je, da sem zadel na pravi haus. Moje ime je Jaka Strigelj, nonrezident, kralj tajzov. Jesrrr! — Kakor vidim, imate tudi v Nuvorku t m bi s socialisti. Ja, kje ga pa nimajo dandanes. Veste, socialisti so štrejt ljudje. zato pa povsod zmagajo. Vaše revolueijčce niso zvabile niti cucka izza peči, kaj šele treznomi-s.eče člane S. N. P. J. Glas Nerodnosti je dosegel patent na nerodnost, ko je začel napadati jednoto pa socialiste ... Fantje, le pamet, pamet, če jo kaj imate, če ne bo za vas slabla predla. Časi srednjega veka so minuli! — Ti fant. ki si urejeval Glas Nerodnosti, zate bo pa najbolje, da se podaš z menoj in mojim '(fidotom' na po-»od — na tajze.^Za uredniški posel itak nisi... ." To bi videli "petorico, kako so gledali in strmeli. Med tem ko sem se Mižal vratom, je pa vsak izrekel svojo kranjsko kletvico, samo enega sem čul, ki je dejal: "Reši nas o gospod. . ." Oudbaj sem odgovoril; \vow. je zalajal "fido" in odšla sva iz Nuyorka na ljubljene tajze. . . Kje bom druiri teilen, Vam raz-ožim, ko se vidimo. Bay-bay! Vaš Jaka Strigelj. P. S. — O devet salamandrov! Skoro bi pozabil. Pred pol ure sem dobil telegram sledeče vsebine: "Jaka, New York. Brž v Žolct! Kranjski Janez se je kar čez noč spremenil v afno in zdaj mu je celi svet jedna sama afna. Pridi in skuriraj ga! Jeden, ki zna." — Ju bet! To bo piknik dri|gi teden! Razno. Dohodninske razmere v Avstriji. Kinančno ministrstvo je objavilo jtodatke, ki alužijo za odmeco osebne dohodnine za leto 1910. <>d 28,331.088 prebivalcev v Avstriji (izvzensii ogrske dežele) jih je 1,304.475, vto je 4:62 odstotko takih, ki prejemajo več nego 1200 K dohodkov. Od teli davkoplačevalcev jih je prejemalo: I od kron 1.200 do krou 2.000 4.(h>0 6.000 2.000 4.000 6.000 10.004) 15.000 . 20.000 40.000 60.000 80.000 100 .IHM» 200.000 300.000 400.000 500.000 600.000 700.000 800.000 »oo.ooo 1,000.000 1,500.000 2,000.000 3,000.000 4,000.000 25,680.000 10.000 15.000 20.000 40.000 60.000 80.000 loo.ooo 200.000 300.000 400.000 500.004) 600.000 700.000 800.000 »00.000 1,hoo.ooo 1,54)0.000 2,000.000 3,000.004) 4,000.000 5,000.000 725.541 376.546 100.831 59.028 20.199 8.288 9.604 2.539 1.099 „ 591 »85 226 98 57 24 19 13 12 12 18 9 3 To so prav zanimive številke, ki nam dokazujejo, da je v vsej Avstriji le okroglo 1,100.000 oseb, ki imajo 120 do 400 K prejemkov; okolo 100.000 o«eb je imelo prejemkov 4000 do 6000 K, daljnih stotisoč pa 6000 k in več. Okolo 1500 oseb je iimdo več nego 1000.000 K prejemkov, nasprotno pa okolo 13.000.000 (če računamo 50 4*lstotk4>v otrok, ki imajo prejemkov) niti ne 1200 K na leto. — Socialistična delavska šola na Danskem. S4xlrug Madsen po roča v "Mednarodnem poročilu strokovnih organizacij" o danski delavski šoli sl^bV-e: "Že dolgo časa je vladalo med delavstvom stremljenje po večjem znanju, da bi bili za osvobodit veni boj dela v skega razreda boljše oboroženi Da bi utešili to stremljenje, sta socialistična delavska stranka in strokovna centrala ustanovili v Kodanju socialistično delavsko šolo. Pouk je v polletnih tečajih. V šolo se sprejme toliko učencev, kolikor dopuščajo sredstva io ne ne moči. Učence izvolijo organ i^a cije, ki plačujejo določeno svoto za vsakega učenca. Socialistična stranka in strokovna centrala po4l pirata šolo z gmotnimi sredstvi. Poučujejo se naal4>dnji predmeti: socialno gospo4larst vo. materialistično'zgodovinsko naziranje in zgodovina socializma, danska dr /avna in občinska uprava, delav ska zakonodaja in zsrodovina in po kovanje strokovnih organizacij. Sola je; imela doslej dva tečaja, vsak t4vaj je cibiskovalo po dvaj-set učencev. — Iz ruskega delavskega življenja. V Putilovskih .tovarnah v Peterburgu stavka 12 000 delavcev. Pri tej stavki se je zopet pokazal ru-ski absolutizem, ki mrzi vsako delavsko gibanje. V noči od četrtka na petek so udrli beri-či v stanovanja stavkujočih delavcev in jih aretirali. Odgnali so na stotine delavcev. Ali vlada se je zmotila, ko je mislila, da z nasilnimi aretacijami zatre stavko. Takoj drugi dan se je stavka močno razširila. i — Avstrijsko obrtno nadzorstvo. Najboljše delavsko varstvo je brez vrednosti, če ga p4>djetniki lahko puščajo v nemar Kontrola nad podjetniki pripada v tem ožini na eni strani strokovni organi-Vaciji, na drugi državnemu obrtnemu nadzorstvu. Avstrijsko obrt no nadzorstvo bo letos praznovalo svojo tridesetletnico. Kako izgleda, pokažejo tele številke mednarodnega urada: V Nemčiji je 54.1 uradnikov obrtnega nadzorstva, v Avstriji 107. V Nemčiji so dodeljeni vsakemu nadzorstvenemu uradniku v inšpekcijo obrati s povprek 9935'delavci, v Avstriji pa naj vsak obrtni nadzornik inšpicira obrate s povp^k 21,976 delavci. Tn pri vsem tem avstrijskim obrtnim nadzornikom ne o-«taja mnogo časa za nadziranje, ker so preobloženi z raznovrstnimi pisarijami! V Nemčiji pregleda vsak nadzorstveni uradnik povprečno 506 zavodbv v letu, v Avstriji pa le 312! Naša ljuba stara domovina pač nima beraških vinarjev za izpopolnitev obrtnega nadzorstva, temveč ima miljone za drednote, topove in puške. DENARNI TRUST Spisal Kari F. H. Saattarf.-Pravsl I. Metek '- (Nedelj evanje.) Mi imamo zakon proti zlorabi pošte, toda denar se zlorablja na vse mogoče načine ii) zakona proti temu ni. Zakon je sankciral denar — kakor rečeno — in zakon bi ga moral tudi regulirati. Vlada bi lahko z eno saiuo potezo s peresom ustavila celi švindl, bodisi s propovedjo posojevati denar ua obresti ali s pomiiožitvijo denarne cirkulacije, tako da bi vedno krožilo dovolj denarja med ljudmi in da bi ga ninče ne iskal na posodo. Toda vlada neče tega storiti iz jednostavnega razloga, ker denarni trust kontrolira vlado; kongres, predsednik in ostati odiltdki vlade so v cokah denarnega trusta. Ali denarnemu trustu to še ni dosti, zato hoče s pomočjo Aldrieheve predloge vzeti celi denarni sistem iz rok vlade v svoje lastne roke. POftTNE HRANILNICE. Sistem poštnih hranilnic, katerega imamo nekaj Čez eno leto, je bil dolgo vrsto let tarča vseh mogočnih napadov 4)d strani denarnega trusta. Ko je pa kongres končno le podlegel splpšni zahtevi po vladnih hranilnicah, bij je sprejet za. k4>n za Ustanovitev poštnih hranilnic, toda zakon so izdelali — bankirji. Sistem poštnih hranilnic je tako zverižen in prikrojeu po želji denarnega trusta, da ne more čisto nič škoditi privatnim bankam. Vlagatelj sme vložiti denar le na pošti dotičnege inesta. kjer stanuje. Vložiti ne sme več kot #100 v jednem mesecu in ne več kot $5jo izsesati toliko več redilnih snovi iz zemlje. Na glavni krožek denarnega trusta so navezane večje banke, večje zavarovalne družbe, večji industrialni trusti, večje železniške družbe, ekspresne.družbe, telegrafske, telefonske, rudniške, premogovniške družbe itd.; potom teh pridejo manjše banke, manjše korpora-cije, manjša trgovska podjetja, časopisi etc., ete. Denarni trust je največja, najmogočnejša in najnevarnejša organiacija kapitala. Denarni trust ustvarja javno mnenje, nominira in odločuje izvolitev kandidatov v javne zastopc in javne službe. Denarni trust \04li vsa finančna podvzetja in nalaga mezdnim delavcem in davkoplačevalcem breme za bremenom obrestonosnih posojil. Denarni trust ima dva principa. Prvi princip je — obresti; drugi princip: dividenda. Ko ima denarni trust obn^sti in dividendo na varnem, potem šele pridejo v poštev delavske plače. Denarni trust je srce kapitalizma. Delavci producirajo vse bogastvo, 4lenarni trust pa dela pravila, kako se naj to bogastvo deli. In bogastvo, delavčev produkt se deli takole: za vsak dolar, ki ga delavec prottucira, dobi delodajalec 83 centov, delavec pa obdrži sedamnajst centov l Vlada (ljudstvo) kuje in tiska denar, zato ga' mora vlada tudi obdržati v svoji posesti. Uprava in kontrola denarnega sistema mora biti javna funkcija, ne ]«i privatna zadeva denarnih baronov. Ce je važno in potrebno, da vlada upravlja naš poštni sistem in nadzoruje plovno vodovje, mislimo. da je še bolj važno in potrebno, da vlada upravlja in nadzoruje denarno zalogo in cirkulacijo. Slaba regulacija naših rek zamore povzročiti povodenj in posledica je lahko katastrofalna za ljudi. Periodične poplave reke Mississippi delajo ogromno škodo in teško jih je omejiti. Slaba regulacija denarnega sistema zamon' povzročiti še večje katastrofe, polom in krize, togo l)4>gastva, «o krm trga tisti, ki dent zlorabljaj4>. Denarno bogastvo je švindl! Celi denarni sistem ni nič drugega kakor veliki_ velikanski, velikanski ivindl, da ga ni večjega svetu! In ta švindl « ksistira samo /ato. da zam<¿ neznatna manjšina ljudi živeti v sijaju, luksueg in v brezdelju na stroške ogromne večine, ki je priklenjena 11a mezdno sužnost. In odporaoč T Kje je odpomočf V socialiwti|. nih glasovih! Veliko socialističnih gla«ov, tako da bo stranka imela premoč v kongresu, v državnih postavodajah in svojega pmlsednika v Washing-tonu in denarnemu trustu bo hitro zapel mrtvaški zvon. Republikanci s4) rcxiíli sedanji bančni in denarni «iateni in nimajo niti najmanjše V4*lje niti moči, da bi ga pnedrugačili; 4lemokratje ravnotako ne. Obe stranki imata pred vsakimi volitvami silno veliko povedati o reformah 4lenar-nega sistema, toda do se4laj sta še vselej (*stali le pri besedah. Rejmblikanci so pač storili nekaj — pripravili so demokratom Aklrichevo predlogo. Demoki-atLšika stranka ima v svojem programu sledečo točko glede "denarnih reform": Cverjeni smo,da bo naša dežela rešena panik s konsekventno brezposelnostjo in trgovsko depresijo le potom »sistematične revizije naših bančnih zakonov in zaščite pml takozva-nim denarnim trustom, ki zlorablja svoje finančne siki. Vprašanje jednake važnosti so tudi agrikultume finanee. Vsledtega pripo-r4>čamo natančno proufavanje agrikultumih kmlitnih zadrug v inozemstvu in dalje pri-por4xv*amo, da se vSakoai določba, ki bo do-zeinljfičemii jamstvu." Tako demokrat je. Sedaj pa pri4?akunlo nekaj oil njih! Demokratjlatformi se pa glasi: "Kolektivno lastništvo in demokratična uprava bančnega in denarnega sistema." To je dovolj. Kratko in jasno. S tem je povedano vse. "Kolektivno" pomeni skupno, to je (\a ljmlstvo Zedinjenih 4lr/av prevzame v svojo last banke in denarno zalogo. Beseda "demokratična" nima tukaj nobenega stika z demokratiško stranko; 4l4unokrat.iee.n pomeni ljudski in "dmiokra tiena uprava" pomeni, da naj ljudstvo potom ljudstvo in denar bo služil le v izmenjavo, ne pa zlorabo. Sledečie številke svedočijo, kako izgleda današnja uprava denarnega sistema, ki je v rokah «leloma denarneura trusta in dalje upravo popolnoma v rokah 4lenamega trusta. ako bo sprejet Aldrichev zakon in končno, kako bi izgle4lala demokratična uprava v rokah socialistične republike: Denarna zaloga: kredit (približno) .............$50.000.000.000 narodne (privatne^ banknote .... 745.000.000 note Zedinjcnih držav (zelenjaki) 350.000.000 zlati denar z nekovanim zlatom vred v zakladnici . . ?f........ 1.814.000.000 srebrni denar . . ............. 735.000.000 Skupaj.................$53.f>44.000.000 Letni strožki denarne zaloge: Obresti po 6% sosojil na podlagi kredita.....................$3 000,000.000 obresti od jamstvenih bondov za narodne banknote po 4%.......29.000.000 obresti od posojila $745,000^000 narodnih banknot po 6%..............44,700.000 stroški tiska itd. narodnih banknot G.i3.367 zlati denar, dobava kovine in kovanje (približno)............................• - 85.000.000 srebrni denar, dobava kovine in kovanje (približno) ........................40.000.000 note Zedinjcnih držav, kliseji. papir in tisk..-......................100.000 . Skupaj....................$3.200.253.367 v V gornjih številkah ne smemo prezreti, da stroški tiska, papirja, klišejev itd. za narodne bankovce stanejo vlado letnih $653.3(57, med tem ko vlada izdH za svoj lastni papirnati denar povprečnih $100.000 no kto. Tukaj se vidi "blagoslov" privatnegn lastništva na4l našo denarno zalogo. Po načrtu Aldrieheve predloge prešla bi cela denarna zaloga Zedinjcnih držav iz rok vla4le pqd absolutno kontrolo denarnčga trusta. Kredit bi bil še enkrat večji kot je sedaj in na podlagi krc4Üta narasel bi dozdevni kapUal posojil do ogromnih številk. Z gotovostjo lahko računamo, da str4>ški denarne zaloge in prometa, ako se vzakoni Aldrieheva predloga, bodo znašali še enkrat toliko kot sedai. torej tetnih $6.400,0^0.000. (Dalje.) t