t€*ž© VI* fttLV, 94« Gelje, žoreli 19« avgusäa f 924. Faftntna plafiaoa v cotooir.i. Üb^*^ j ^^^^^^^^^m ^^^^^^h^^v ^^^ki^^^v ^^K_-^^^^h ^^^^^^^^^k A.....¦.....• ¦ • ¦•¦•'¦ . . • ¦.....'•"-*• Stane letno 84 Din, mesečno 7 Din, za inozemstvo 240 D!n. Oglasi se računajo po tarifu. Pr! večkratnem oglašanju popust. Iztxajj» vsafe terete, tetrteU ftn soboso» OjrefßniüSttvo: Strossmayerjeva ul. St. 1, pritHČje. Teles. 65. MprcÄVatlStvo: Strossmayerjeva u. št. 1, pritličje. Telef.65. RaČun pri poštnem Ček. uradu št. 10.66t>. Ivan Prvkoršek: Še o vprašanju narodnih man j Sin. V >JNovi Dobi« z dnc 12. avgusta 1.1. sem priobčil uvodnik »Vlada in na- rodne manjšine«. Čutil sem so dolžne- ga izreči^v tem vprašanju za našc pri- like na Štajerskem jasno in javno be- ho(1o, katero som hoto in namenoma kr.il s svojim podpisoin, ker sem na sta- lišču, da v vprašanjih, ki so principi- elnega in splošno narodnega značaja, ni treba anonimnosti no »napatlov po ovinkih« kakor mi. jih v odgovor očita anonimni g. člankar v »Narodnom dnevniku« od 13. avgusta t. : Menjajoea so slika, iz beograjsko skupseine nam najboljšo prikazuje, kaj so pri nas v dr/avi Nemci, Madžari ali Turki kot narodna manjšina in koliko pomonijo. V zdravih razmerah bi ne pomenili nič, in vedno pomenijo ]e to- iiko, kolikor želi in potrebujo vlada. Bill si moramo že enkrat na ja.snem rni doma tukaj in naša vlada v Beo- gradu, da mod nami živeei Nemci in Madzari ne bodo v doglednem tiasu npuslili misli in prepričanja, da je se- dož in cilj prave njih narodno moči in silo v Nemčiji, Avstriji oz. Madžarski. Tz tega pa sledi za nas logično, da mo- ramo vse storiti, da bodo to manj.šme r-im slabšo in brez upliva na notranjo voctstvo drža.ve. Vse /alrjevanje lojal- nosti od strani nacionalno tako silno in visoko razvitih rnanjsin je prazno ter nas ne sme niti za trenntek odvra- rali od nnjnoga cilja, da so čimproj v naaih mojali konsolidiramo nacional- uo, da tvorimo enoten narod z onotno nacionalno in državno voljo. Nc poza- bimo, da smo tisočlotja živoli pod nem- skim nplivom in robovali tnjcu, da je proces razkrojovanja narodne misli in /avesti bil mod nami v silnem rn.zma- fiu in He danes ni povsod do korenine izruvan. Vsikdar jc zlo in novrcdno naso svobodo, kadar v našib notranjedržav- nih in kultnrnih vprasanjih odtočajo kot joziček na lelvtnici politične moci tujorodni olemenfi in renegati, kojih cilj ni bila nikdar in ni — moCna in dobro zgrajena in upravljana Jugo- s'lavija. Iz narodnega in državnega vi- dika moramo obsojati to, pa naj so na vladi odločnjoči činitol.ji radikali, do- niokrati ali pa Slovenska ljud.ska stranka in Radicevci. Zlo je isto, pa naj ga zagresi srbski radikal ali jugoslo- Rajko Vrečer: Štiri slike. /. Hišnik. ]/.okn;L «vojoga stanovanja som npozorjon na hišnika, ki me mora po- znati, da me spusti tudi po zaporni uri v 1.1 išo, ki je privatna last.nina in ne hotel. Grem na dvorišče k njemu pa mu DovGQi svojo ime. V mojo začudenje mi üove, da je popolnoma slep, da loci ne- jasno le svollobo od teme in je vojni in- valid. Znal je žc za me in mi dejal, da iiii bo žo žona odprla hišna vrata, ko se vrnom na noč domov. Začel sem se zanj zanimati tor mi jo povedal slodeče: »V vojni sem zgubil vld. A kl j lib tomu hodim vsak teden en- .i-at. — vsak petek — od tod (5 minut od cerkve sv. fetcfana, torej v središču 1. okraja dunajskega) v oddaljeni kraj lludolssheim, kjer imam svojo >vojo trafiko. Tja me spromlja moj zve- sti pos (neniski ovčar). Ta ovčar je dre- siran. Na ]3unaju jih je 38, ki so vsi v službi dunajskih slepcev. Ko se odpra- ¦ vonski demokrat ali pa slovenski kleri- kalec v družbi z Radicem in g. Davido- vicem. Občutimo pa vsi krivico in zlo najtežjo tedaj, ako nam je storjena iz najbližje domače slovonsko strani, ki mora najboljšo pozriaM slovonsko pri- like. ^Narodnoii.u utu-\imvii . nioram sovotia ponovno povedati, da no polo- miziram, kor gro moni za resnico in za stvar. Pritrditi inn seveda jaz n« bom mogel nikdar, da služi s tako pi- savo narodni stvari doma in da resume po tej poti nspošno »bratc tarn proko«. V zadosc-enje, ki ga v tej zmoti zamanj pricakuje od mono, mu v naslednjem citiram simpatičen odmev, ki ga je nje- gova teorija narodno manjšine za na- so slovenske razmere izzvaln v nom- skorn casopisjn. >• Deutsches Volkslji.ui.- -»I j-. .<\"- gusta t. 1. piše na nvodnom mestn, predno eiiira članek * Narodnega dnev- nika«, sled ceo: *Eine vernünftige Stim- me: In koincm dor durrh den Umsturz geschaffenen notion Staaten hat die znr Macht gelangte Nation die Unterdrü- ckung dor deutschen Minderheit in so ausgiebiger Weise besorgt, wie es die Slowenen in den zur Provinz Sloweni- en vereinigten Ländern Krain und Un- torsteiermark in den Jahren 1918 und 1919 getan haben. Viele Hunderte von deutschen, dort geborenen Staatsange- slellton. wurden vertrieben, sieben deut- che Mittelschulen gesperrt, alle deut- sciien Privatschulen verboten, sehr viele öf son (liehe deutsche Volks- und Bürgerschulen geschlossen, die meisten deutschon Vereine aufgelöst und viele wertvolle do'il^rbo Voroii!shrM:v;e \\(^- gonommen. Rad bi jMi/iii..-! iiMc-ii, l»u/>;i;ivaica naših nai'odnostnih razmer na Stajer- >skem. ki mi bo pojasniJ, za kako »na- rodno manjšino« na Štajerskem se bo- ri »Deutsches Volksblatt«, in »Gillier Zeitung«, ki shnpatično pozdravljata pisavo >Narodnega dnevnika«. Za te simpatijo ištajerskih renegatov, ki ho- čejo nadaljevati staro avstrijsko od- padništvo in ga proglasiti s pomoejo vlado in takih pomoenikov kakor je »Narodni dnevnik« za narodno manj- šino, ne zavidamo pri nas nikogar. Jaz sem »Narodnemu dnevniku« zaradi ta- kega meglenega teorotiziranja, ki je v takozvani Miarodni manjšini« na Sta- jerskorn promptno učinkovalo, povedal iz našega narodnega obeutka to, kar Vo svojih dvajsetletnih izkušnjah skromnoga dela srnatram za res in za prav, in v čomur.mi vsak na rod on člo- vek na Štajerskem mora pritrditi. V interesu stvari, ki je zame iz- kljucno lo nacionalna, pa prosim. ne- znanega mi g. člankarja pri »Narod- neni dnevniku«, da si v doslednosti in mini prečita moj članek od zadnjič, svoji dvo razpravi in njih odmev v ro- nega tskom časopisju, pa bo morda ven- dar priznal, da smo mi v »Novi Dobi« hudo jasno povedali, kaj vse pri nas na Štajerskerri ni ^nomška narodna, manj- sina«. Naj gre v razmišljanju se dalje in •'naj preišče, če jo še kaj proostalo mod nami, kar bi utegnilo zaslužiti iino in znamko ^narodna manjsina*. Il.^pst mu. morda, da znajde še pri nas kako »Kočevje« tarn gori ob naši Mu- ri, kjer nam je Nemec v stoletnih bor- bah odtujil naš rod tako zelo, da bo res treba naši vladi in zagovornikom »na- rodnih rnanjsin« na Štajerskem mnogo dela in brige, da se te vasi in njih pro- bivalci ne spreobrnojo nazaj k mirodu in joziku, ki Je se pred nekaj desetletji. kljub dezoli Štajerski in avstrijski vla- di bil tamkaj slovonski. Mr pri torn iz- Tiajdljivem iskanju ne homo sodelovali, čeludi si nade znanjko kulture, pravič- nosti in .vkrbi. za brate onstran nasih meja. pa se nas naj od renegatov tor fudi Sloven rev "oro'-v'nsa z;i barbaro in sovinisle. l.ekcij«.» in p-n:u'A '• pujmih narod- •njKina in odpadnis'tvo naj naslo- vi .>Narodni dnevnik« na adreso tiste- v:<\ odpadništva mod nami, ki si skuša po krivici ukrasti znamko narodne nianj.šine in ukrasti pravo zaščito na- lodnc! ma.njsine, pa bo storil koristno cielo in bo prisol do spoznanja, da. := narodno manjsine« in nornskega. na- roda mod nami na. Štajerskem ni in ga Curlška borza v pon. 18. avgusta Zagreb: 6 60 tudi nepoznavalci razmer in pravični- ki v Ljubljani no bodo mogli izkonslru- irati. V pogledu toga, kar smo imenovali in imenujemo še danes povsom pravil- no »nemškutarstvo* in kar ga je nek- daj mcralno krepilo in dvigalo in^ ga drži se danes, smo si bili doslej na Šta- jerskem edini vsi tisti, ki nismo narod- nega dola obravnavali iz vidika oseb- nih koristi ali zaslužkov posredovanj in intervencij za osebni račun ali za političnostrankarsko kupčijo. Na cast' in srečo našo smo imeli mi tu na se- veru v vseii slovenskih strankah ljudi, ki smo v torn oziru enako pošteno in narodno mislili in ravnali. Poduk od strani tistih, ki so za- pustili svojo rodno zomljo in rod, učin- kuje pri nas vedno manj in co bi naj- glasnejsi mod lomi znali še lepše govo- riti in pisati o »bratih in sestrah tarn preko« in o večnolepi solnčni Goriški, ki jo danes mesari tujec. Naša koroška in naša primorska bol je poglavje zase, v kojem si mi Slovenci nismo napra- vili čistega računa tedaj, ko smo tej zomlji lahkomišljeno odvzemali »njen cvet«, ki je drvel k nam, ker nismo po- misliii, da daje nacionalna kri nacio- nalno življenje, kj. ga nikdar več ne more nadomostiti ne lepa besed.a ne žrtvovan denar, četudi z geslom »za brate in sesfre tarn preko«, ker kri je xivljenje naroda, darovan denar pa po- moni prav malo ali iia. nič v borbi za >:iv3 fonje. Sokoiski pira^niki v Zagrebu. Sokolski sabor. E sredo, 13. avgusta so začeli zbo- iüvaii v poslopju realne gimnazije v Zagrebu oclseki Sokolskega sabora {od- sek za načelna vprašanja, organizacij- ski in literarno-novinarski odsek). Za- stopane so bilo vse župe Jugosloven- skega sokolskega saveza, izvzemši župi Niš in vSkoplje, in tudi dve zastopnici COS. V odseku za načelna vprašanja so bilo onodušno sprejete resolucije >Naša naloga«, ->Sokolstvo, narod in država«. >Sokolstvo in verstvo««; isto- tako tudi roferat br. Ambrožiča »So- kolstvo in vojska« ter »Sokolstvo na deželi«. Organizacijski odsek jo sklenil. da ostane Save? so za nadaljnjih pet let v Ljubljani. Prodlog nekaterih c:la- vitn na dolgo pot, dobi moj prijatolj primerno opromo, ki ima na vsak.i strani po eden zolo viden rdeči. križ — znamenje, da se me mora izogniti vsak pasant. Za psom pa hodim jaz z yajeti v rokah. (jC pride katerakoli zapreka, bodisi slopnica, gneča, voz itd., potem pos obstoji in malo potegne, češ »pri- jatelj, obstoj*. In ko je pot za slepca zopet värna in omogočena, greva da- lje. Zgodi so pa tudi, da ovčar zgreši pot; tedaj vprašam pasante, ki mi radovolje povodo pravo smer. Prideva v.sakokrat na. syoj cil.i, fcakor tudi obraLno na svoj mo.stni domicil. Dorna ovčar no zaupa nikomur, vedno je ob moji strani. Moški se mu lahko priblizajo in ga gladijo, ženskc pa ne. Čez noč leži pod mojo posteljo in žena moja so mi no sme približati pod nobenim pogojem.« Tako mi je pripovedoval dobro- srčni hisnik precejšnjega kompleksa his, v kojih jo nad 30 strank. Vpraaal pa bi g. sodnike, če ni utemeljena v tej resnični dogodbici — locitev zakona? nov zupe Osjek za osnovanje ])Iemen- skilv podsavezov je bil brez debate od- klonjen. Za splošni sokolski praznik se je določil 1. december. Prihodnji sabor se. vrši čez pet let v Beogradu. V četrtek je zboroval prednjaški zbor, zaslopan po 23 župah, z organi- zatoricnim odsckom in sklenil sledeče določbo: 1. Vse članstvo se bo odslej" imenovalo redno članstvo ter preneha- jo podporni in ustanovni clani. 2. Ob- veznost posecanja telovadbo traja do 2(j. leta. '6. Poskusna doba za vse član- stvo je določena na 6 mesecov, nakar sc elana definitivno sprejme, ako gla- sujeta za sprejom dve tretjini clanoy upravnega odbora in prednjaškega zbora. Nadaljo se je razpravljalo o pre- 2. Beraštvo. Vet-je kot jo mesto, tem več je tudi beraštva. Na vsakili 20 do 30 korakov osrednjega mesta berač po poklicu, ali pa prodaja razne malenkosti kakor si- bice, piseniski papir, podkolonice i. t. d. Edon igra na piščalko, drugi sedi zopet na troloarju in prosi milodare. V 7. okraju sem naletel na slepca, stoječega ob hisnom zidu pri stanici cestne že- leznice. Na prsih mu je visela plocevi- nasta tablica z napisom »popolnoma j slep«. Igrai jG na pig^it^ ne da bi jo držal, nart)dne melodijo, pač v resnici vsega pornilovanja vroden fant v naj- lopsih letih. In Ijudje so mu radevoljo darovali donar. Ko se je čutil zopet sa- mega, jo vzel zopot naberačeni denar ter norvozno stel papirnate stotake in tisočake, ki jih je znal izborno sortirati. Stotake je shranjeval v levem, tisočake pa v dosnem žepu suknjiča. Če je bilo treba tisoča.k menjati, je točno naštel ^ stotako, kakor placilni natakar. Beračija je tudi v trgovinah od strani manj ali colo prav nie opravi- eenih oseb vcasih celo nadležna. Med drugimi opazim tudi berača, ki sedi na trotoarju prometne ulice tik ogla v neznatno stransko ulico. Poleg berača leže na tleh dolgo berglje. Mož je znal z moledovanjom obrniti vso po- zornost nase. Vsak 5. ali 6. doslcc mu je prav rad vrgcl kakšen stotak v klo- buk. Bil je proti koncu dneva precej aktiven. Ko pa se zmrači, uporabi prime- ren trenutck, ko se stevilo pasantov znatno zmanjša, in mozakar urno vsta- ne, smukne svoje berglje pod pazduho ter jo urnih korakov pobere v stransko ulico. Kdor'zna pa zna! Gotovo je, da svojih borgelj, kl igrajo tukaj vlogo štatista, no bo več dolgo zlorabljal. 3. Brez streite. V velikih mestih je vedno mnogo ljudi broz posla — kar je pa še žalost- nojšo, tudi broz strehe. Sprehajam se ob keju ob donavskem kanalu tik pr- voga okraja. Proccjšnja gruca ljudi gleda preko obrežne ograjo doli na glo- boko obrezje in v vodo. Radovednost me je gnala tudi k ograji, pa zagledam spodaj v travi nekaj moških od 20—30 let in tudi defektno deklico okoli 30-tih Stran > N 0 V A D 0 B A Sv-v. 94. Pravo varuje Vaše drago perilo. Pri nakupu pazite na ime „SclliCilt" in na znamko „Jelett"! Sdiichf uredbi telovadnega in slavnostnega kroja in so se določili predpisi za javne nastope in pesizlete. Savoznernu stare- šinstvu in teluncnemu pododbom se ,jo posrečilo na podlagi jasno in sistema- tično pri pravi jenega gradiva zakljueiti zborovanje odsekov pol dneva poprej, kakor jo bilo to prvotno določeno. Pri hod prvih Sokolov. V četrtek. 14. t. m. popoldne jo pri- spelo v Zagreb 200 češkoslovaških So- kolov in zastopstvo poljskih Sokolov. Proti veeeru so so pripoljale sokolske čete iz Slovenije. Dalmacije in Reke. Za najboljše tekmovalne vrste je daro- vala beograjska mestna občina drago- eeno pirotsko preprogo, cetinjska sta- ro, s srebrom okovano pištolo. sarao- stojni dtmokratski klub zagrebskih ob- činskih svelnikov pa velik srobrn po- kal. Prva jacua Icdovadha. V petek dopoldne so so vršilc skuš- nje. popoldne ob V^i-. pa javni nastop na zelo okusno urojonom zlotišču, ki ima prostora za 2000 telovadccv. Pro- storne tribune so bilo zasedene do zad- njega prostora. V krasni kraljovi loži je prisostvoval telovadbi kraljev zastop- nik, pomocnik komandant.a IV. armije general Sreckovie, starosta JSS brat Gangl. zastopnik ÖOS br. Dvorak, sta- rosta poljskega sok. saveza br. Zamoj- ski in starosta ruskega sok. saveza br. Vergun. Telovadba se je pričela z na- stopom moške in ženske dece, ki jo je bilo okoli 200, nato je nastopilo nad 100 eeskib Sokolic z vajami s palicami. Glavna točka »sporeda so bile proste va- je tisoč članov, nakar je nastopila vo- jaška godbena sola iz Vršca s prostimi vajami, štirje kareji v desetoricab, eden iz Beograda, dva iz Zagreba in eden iz Petrovaradina in Mostarja, dalje so nastopili jnornarji iz Gjenovic'a in končno 1800 roož broječa narodna voj- ska. Sedem čoiVkih Sokolov je nastopilo na drogu in bradlji. nato pa 600 članov in članic s prostimi vajanii. Po orodni telovadbi in skupinskih vajah jo bila zakljucena prva javna telovadba, ki je bila v vseh toekah precizno in dovrSeno izvajana in burno aplavdirana od ob- činstva. Zvečer se je vršila v narodnem gledaliscu telcvadna akademija. S'i?pa rai istiöna mladina. nalrujskana ] o svojih listih, je skušala popoldne uprizoriti po ulicah neinire, a sc ji ni posroeilo izzvati incidentov. Telovadne tekme. \ sonoto zjutraj so se priccle tolo- vadne teknie. V kolikor smo se mogli dosedaj informirati, je odnesla v tekrni članov v visjem oddelku prvenstvo Ljubljana, v srednjem oddelku Zagorje ob Savi (z'upa Celje). V nižjem oddelku let. Vsi leže na zagoreli trati poleg stru- ge. Vprašam soseda, ki tudi opazuje ta prizor, kdo so ti ljudje. Pove mi, da so to ljudje brez posla, pa tudi brez stre- he; čez noc, odnosno v slabem vreme- nu, vedrijo pod kejem, kjer je izpeljana mestna železnica. Ako bi imel kdo volje in sroa za te nesrečneže, bi se jili kljub temu obotavljal sprejeti v družbo z ozi- rom na njib skrajno nesnago. Gudil sem se le, da mestna polici- ja to trpi v kraju mestnega bogastva, mestne razkoenosti. Najbrž je tudi var- stvena oblast v takih slucajih brez rao- či — iu'izogibno zlo velemesta. 4. Kolportaza. So tudl ljudje, ki n ima jo eksisten- ce, a liočejo pošteno služiti svoj kruh. Ti siromaki ?.ive od kolportaže in ponu- jajo obeinstvn dunajske časopise, drugi zopet južno sadje itd. Sedini v mestnem parku. Pota si razdele kolporterji sami v rajone in to- rej ni vseeno, kje t<\ ali oni ponuja ob- činstvu časopise. Toga rajona pa kol- porter ne sme /.apustiti in s tern dru- gemu nagajati. Zgodilo st> j(-; da je sef kolporter- je doseglo Celje lep uspeli in utegnc priti na prvo mesto. V tekmi clanic je do.seglo C (I j c prvo meslo. Pi'vcnstvo je odnesla s. IVlarica Cernejeva iz Olja. Dopoldne so položili eeški Sokoli Tia grob ustanoviteljev brvatskega So- kolstva dr. Josipa Fohna in F. Hoff- mann a lep vonec. Tekom dopoldneva in popoldneva so prispcle nove stevilne sokolske cote in kmečki Sokoli i/ Hr- vatske. Popoldne in zvečer se je vršila na vosoiiCiieni prostoru velika solcolska veselica, ki jo trajala. pozno v noc. Veliöü&imi sokolsku povorka- Tekom noci od sobote na nedeljo jo prispelo ostalo Sokolstvo v ogrom- iieni stevilu. Že v zgodnjih jutranjih urah se je price!o po zagrebškili ulicah živahno vrveaj'^. Do 10. ure so jo zbra- lo na Ilici. in Zrinjevcu na tisoce ob- ein.stva. Oh 10. uri sta pričela krožiti nad meslom dva aeroplana Nebo je bilo zastrto / oblaki, vendar je ])oteklo vse dopoldne bre/. naliva. Ob 10. uri so otvorih fanfaristL na konjih impozant- no in velicastno povorko. Sledila jo so- kolska konjonica. nad 150 po stevilu. Za vojasko godbo je korakalo starešin- stvo JSS s etarosto br. Ganglom in za- stopniki ceskega, poljskega in ruskega Sokolstva. ceške Sokolic;o tor češki in ruski Sokoli. Nato je sledilo morje po- nosnih sokolskih praporov in zopet vo- ja.ška godba. Za njo so korakale nepre- gledne vrste ženskega članstva. Zasto- pare so J^ile po \rsti zupo Banjaluka, Leograd, Zeniun, Pančevo, Novi sad, Vel. Beckersk, Bjelovar, Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Osi- jc-k, Sarajevo, Split, Sušak—Reka, Skoplje, feabac in Zagreb. Za sokolsko godbo je korakala armada moske^a članstva iz lk.ujaluke, Beograda, Bjc- lovara, Gelja", Kragujevca, Kranja, so- kolska godba, clanstvo iz Maribora in Mostarja, vojaška godba, članstvo iz Niša in Novega sada, sokolska godba, članstvo iz IS'ovega rnesta in Osijeka, sokolska godba, clanstvo iz Sušaka— Reke, sokolska gcdba, clanstvo iz Sara- jeva in Skoplja. sokolska godba, clan- stvo iz Splita. Sabca, Šibenika, Tuzle, Užic, sokolska godba ter clanstvo iz Vol. Bečkereka in Zagreba. Za novo sokolsko gocllio .ie korakala olimpijska vrsta s svetovnim prvakom br. Štuk- ljern na coin, za njo Sokolstvo v sliko- vitiii ienskih in moških narodnih no- sah, sokolska godba in Sokoli-seljaki, okoli 2000 po fc-ievilu. Za novo sokolsko godbo je jahala scljačka sokolska ko- njenica. blizu 2C0 po številu. Ogromne muožice občinstva so si- jajno povorko viharno pozdravljale in naravnost obsipale s cvetjem. Klicev: ^/iivolo jugos]ovansko Sokolstvo, žive- lo jiaroclno cdinstvo, živio kralj Ale- ksander, živio jugoslovenski Zagreb!« itd. Jii Jiotolo biti konec. Nepopisno na- vdusenjo je valovaio po zagrebskih uli- caJi in spremouilo povorko v impozant- no inanilestacijo za državno in narod- ]io edinstvo. Povorka je sla ])o Zrinjevcu in Ili- ci na Wilsonov trg, kjer se je vršil prei.1 liar, gledaliscem stik Sokolstva. JNepregledni tisoči so napolnili obsirni ])rostoi'. Z balkona gledališča je v kras- nein, pesniško zasnovanem govoru po- zdravil Sokolstvo starosta JSS brat Gangl, povdaril pomen in globino so- kolske ideje in končal s prisego zvesto- be vzvivšenim sokolskim idealom. Po njegovoin govoru so zaorili desettisoče- ri vzkliki Sokolstvu, edinstvu, kralju, narodu in državi. t)limpijskega prvaka br. Štuklja so dvignili Sokoli na ramc ob burnem ploskanju in prisrenih vz- klikih stevilnili zbranib rnnožic. Povorka je nato krenila po Ilici in Zrinjevcu do zlctišča, zopot deležna bre^koncnib ovacij obeinstva. V nepre- gledni povorki je korakala armada okoli 10.0''0 borcev za'sokolske ideale. j ugoslovensko Sokolstvo je proslavilo trinins svoje misii in svojega dela. Popoldne je pričolo dežovati in se jo uiorala vsled trajnega deževja popol- danska telovadba odpovedati. Ob 7. uri zvl-C'T sc je >rsila v dvorani Sokola I. sokolska aka demija. jev prepustil l'lilostno zelo neobljudeno pot novincu. subkolporterju tor divj od- stopil del svojib casopisov. Ker tu ni bilo kupčije in jo oni za- man vpii: >Der Abend!«, »Die Stun- de!«, je kratkomalo pozabil na dano be- sedo'. Naenkrat so prikaže tarn, kjer je imel >sef« konccsijo, to je na najbolj obljudenem potu. Kako sta se preklala gospoda kon- kurenta! Z najf inejšimi izrazi sta drug drugega obdarovala v veliko vesclje vseh navzocili. ki smo bill priča toga kruhobornega prizora. Šof pa je dojal končno: »Nikoli več nobenih casopisov inbanan!« (Banane so južno sadje.) A ves prizor je bila krasna rekla- raa za subkolporterja, ki je v petih mi- nutah prodal vse časopise in vse bana- ne. Zmagoslavno je zapustil osvojeni teren, zalostno pa je glcdal Sef ter od- slej naprej dvomil o posesti »lastne koncesijc«. Brezdvomno je imel ta slučaj še posledice na nevtralnih tleh v »prija- teljskih stikih«. Na Dmwpi, meseca julija 1924. izstvavi. Zo ])opoldne &o se priecli zbirati po zagrebskih ulicah hrvatski Sokoli (ki so imoli dopoldne svoje prireditve na posostvvi grot'a Kulmerja zunaj Za- greba) in Hanaoci z namenoni, da iz- zovejo incidcnt.e. Vendar pa se jim, razen rrnvlih j/.ji-iu. ni i)o.sri»čilo povzro- čiti izgrede, kor so se vedli jugosloven- ski Sokoli naprani ])obalijiskemu in p odl emu izzivanju radicevcev mirno in dostojan.slveno. Kdor je gledal te na- ščuvane, šovinistične hrvatske separa- tiste in slišal, izbrulio njih sovraštva proti vsemu, kar inora biti poštenemu Jugoslovanu svetega, si je pač lahko ustvaril svoje mnenje o »lojalnosti in pomirljivosti« onih ljudi, ki danes so- vrazijo nase, jugosiovansko Sokolstvo' bolj, kakor so nekdaj sovražili svoje madzarske nasprotnike. Toda sokolska ideja koraka zmagonosno svojo pot in že se opaža prebnjenje tudi med hrvat- skimi kmetskiini masami, ki uvidevajo, da je odini spas v edinstvu in iskrenem bratstvu vsega našega ujedinjenega naroda. Gledališie. V sredo. dne 20. avgusta, ob ]A9. zv.: NUŠIČEV VEČER. 1. Bran. Nušic: »Detto«. 2. Bran. Nušic: »Vojna odškod- lvina«. 3. Bran. Nušič: »'Na stare dni«. 4. M. D. Spasic: »čudež od žene*. * V f-redo gostuje v Mestnem gleda- lišču veselo gledališče pod vodstvom Mih. D. Spasica. V glavnih vlogah na- stopijo ga. Stefa Spasic in Robert Ma- li jev ic, bivsi clan Narod. gledaliisča v Ljubljani in Nar. gledališča v Saraje- vu. Predprodaja vstopnic v knjigarni Goričar in Leskovšek. ^¦¦. 'a w. Rad id na delu... V sredo je po- ročal Radic v seji zagrebSkih zaupni- kov o svojem pctovanju v inozemstvo. V Rusiji je pojasnil, da je Jugoslavija »fikcija in prevara*. Povdarjal J2 su- vernost hrvatskega naroda, ki ne pr|- znava kraljevine. Radičevci so republi- ko zaenkrat suspendiraii, niso se ji P^ odrekli. Hrvatje so pacifist! samo do volitev. 0 kralju se je izrazil, da če bo pameten, bo dobro, Ce ne, bo drugače. Radlč postaja vladl opasen! Ra- | die je spravil s svojimi izjavami in govori vlado v take neprilike, da se že resno govori o »rekonstrukciji« ka- bineta. Sedaj zahteva od vlade, da ne- mudoma prizna sovjetsko vlado, češ da bo v nasprotnem slučaju odtegnil svojo podporo^ viadi. Zunanji minister dr. Marinkovič se je tej Radičevi za- htevi uprl. Seja »hrvatskega narodnega za- stopstva« se je vršila v četrtek v Za- grebu. Radič je zopet nastopil kot go- vornik. Trdil je, da je »gospoda« brez pooblastila prenesla suverenost in di- nastijo Karadjordjevičev na Hrvatsko. Monarhija ni priznana od hrvatskega naroda. Troedini narod in eciinstvena dr2ava je laž. lirvati gredo v vlado, ki jo sestavijo v Zagrebu, ker bi sicer morali črtati v svojem programu črki 11 in R. Čičerin je baje sporočil Radiču, da bi Rusija priznaia ustanovitev sa- mostojne lirvatske. Dalje je Radič po- hvalil klerikalce in Davidoviča. Rekel ie, da lirvati kralja kot človeka spo- štujejo, a ne drže na njega, ker so re- publikanci. Od Hrvatov'( se kralju ne more zgoditi nič žalega, — kvečjemu to, da bi ga z vsemi častmi in sveča- nostmi nekega dne spremili iz države. Tako daleč smo torej ! Kje si, vlada močne roke, čuvar državnih in ustav- nili idej?! Star pregovor pravi: »Vrč bocii do vodnjaka — dokler se ne razbije '.« Kralj v Beogradu. V petek, 15. tm. popoldne se je kralj vrnil s kra- ljico v Beograd. Mnogo se komentira dejstvo, da ni takoj sprejel min. pred- sednika Davidovica, ampak samo pred- sednika Nar. skupščine Ljubo Jovano- viča. Kralj je sprejel Davidoviča šele v soboto, istotako tudi ministra Nastasa Petroviča in dr. Vojo Marinkoviča. Nato se je odpeljal v Topolo na grob svojega očeta, kjer ostane nekaj dni, nakar odpotuje k spominskim sveča- nostim v Surdulico. Avstrijski Nemcl za našo novo vlado. Nastop vlade Davidovičeve sim- patično pozdravlja graška »Tagespo&t«, ki piavi, da je nova jugoslovanska vlada odstranila »beunruhigende For- meln«, kakor je beseda narodno jedin- stvo, ki ga Slovene! in Hrvati ne pri- znavajo, ker sta to dva posebna naroda, ki sta živela v urejeni državi, kjer je bila uprava na viSini in kjer je vladal zakon. Da imajo za tako jugoslovansko vlado, ki rust temelje našega narodne- ga ujedinjenja in narodnega osvobo- jenja, cdprto sree vsi tisti elementi pri nas doma, ki jugoslovanske države ne ljubijo, ampak želijo njeno slabitev, da bi oslf.bljena postala plen sosedov, je naravno. Saj to bi bila pot, po kateri lahko pride narod Slovencev zopet pod verige Dunaja ali Rima, in narod Hrva- tov pod madžarsko pravičnost, v ka- teri je prerr.alo časa še roboval mad- žarskim magnatom in njih eksponentu »hrvatskemu banu«. Vse gre po pravi poti za Radiča, slovenske rimske mež- narje, turške ter nemške in nemšku- tarske elemente, prav se zdi to tudi Nemcem v Avstriji, Madžarom in rus- kim boljševikom. POLOŽAJ VLADE postaja od due do dne nevzdržnejši. To je priznal celo sam Davidovic na seji ministrskega svota in zlasti povdarjal, da vlada ni- kakor ne sine' trpeti, da krši ngled. in dostojanstvo kraljevo najjačja vladina sknpina. Zagrebski incidentl so situ- acijo za vlado še poslabsali. V nadalj- iiji debati se je pokazalo, da iz situaci- je ni izhoda. Vse kaže, da se bliža nova kriza. Davidovicevci pravi jo, da so imeli lo dobre namene, a se jih že od prvega dne nove vlade izkorišča in zlo- rablja. >-Samouprava« ugotavlja, da so se kleri^alci ponudili radikalom v svr- ho morebitnega sodolovanja. Zopet nov dokaz klerikalne nepestcnosti? EIN PAAR DEUTSCHE WORTE. Narodno casopisjo jo porocalo, da je juffoslovenski kraljevi minister otvoril razstavo v Vrbasu v slovonskom jozikn in nadaljeval nsXo v nemsemi. Bil je to novi poljcdolski minister g. dr. Ku- lovec, po rodu Slovenec, ki je smatral za koristno in potrobno, da na tak na- oin, imenoni in po naročilu g. ministr- skega predsednika Davidovica doku- juentira oficielno in javno enakoprav- nost vseh državljanov. »Deutsches Volksblatt*-, ki registrira ta dogodek v uvodnem članku pod gornjim naslo- voin, meni, da je pač' to naravno, ker tisti državljani, ki državnega jezika ne '>reir 94. »NOVA DOB A« Stran S. razumejo, toga niso sami krivi, »da sic ja den politischen Umsturz nicht her- beigeführt, haben«. Za nas ni to nie no- vega. ker vemo prav dol)ro, da razni jieni.ski kolonisti niso delali za osvobo- jenje našega troimenoga naroda izpod nemskega in madžarskega jarma in da niso tega delali tudi slovenski klerikal- ci, ki so v imenu vere in Boga hujskali narod na vojsko proti Srbom. »Deut- sches Volksblatt« pravi dalje, da Je uplivalo to prijotno, da je imel mini- ster jugoslovanskc vlade prvič poguin, da je oficielno javno govoril nem.ško, ker je s tem dal vzgled državnenm uradništvu, kako mu je postopati in obeevati s strankami, pri Nemcih pa .1e vzbudil zanpanje in vero, da hoce nova vlada uvesti nemški jezik v ustno in pa- smeno uradovanje v občinah, okrajih in mestih ter sploh pri vseh državnih uradih, kjer bivajo Nemci. Ta slava in to junaštvo je bilo prihranjeno bivšo- mu avslrijskeinu vojnenni kuratu. in > danes slovenskemu ministru v Beogra- du. Naivneži na Slovenskem pa lahko na tak način še dalje rešnjejo »brate tam preko«, ki se le naj prav uspešno sklicujejo na našega slovenskega kato- liškcga ministra, mogoče jim uspe, da bodo smtli cloma brez nevarnosti mo- liti očenaš po slovensko, ako jim ne bo tudi tega zabranila pravična katoliška cerkev in pravična nemška ali italijan- ska duhovščina, ki služi ])ojda istemu Bogn in isli vccni Resnici in Pravici s tem da izganja iz dcžele slovenske du- hovnike in nastavlja take, ki jezika na- rodovega ne razumejo. LONDONSKA KONFERENCA je Lila v sobolo končana s konenim spo- razumom o a prašanju izpraznitve Po- ruhrja. Pogodba bo definitivno podpi- sana 30. t. in. po predhodni odobritvi |)i'izadetih parlamentov. POVRATEK KRALJA. V petek, j"). 1. m. se je vrnil kralj s kraljico iz Bleda v Beograd. Prestolonaslednik Peter se je odpeljal v spremstvu kralji- oinega, brata princa Nikole na Angle- sko, kjer bo gost angleške kraljevske dvojice. Pozneje se poda za njim tudi kraljica. PRINC PAVEL, ki se mudi na svojem posestvu pri Richmondu v Franciji, ki ga je dal angleški kralj pred tremi tedni princu na razpolago, je dobil v sredo popoldne sina. Mati — prineezinja Olga — in sin sta popolno- ma zdrava. »SLOVENSKE KON.JiCE« sc od- .slej imenuje postaja trga Konjice, da ,se ne zamenja z iraenom Konjic in Ko- njica v llercegoviiii. ŽRTEV PLAN IN. V pondeljek, 11. t. m. je sinrt.ro ponesrečil na Tri- glavu 25-ittni dr. Element Jug, eden imjodlicnejsili in najsmelejsih turistov. Pri drznem poizkusu preplezati gorski teren severno od JNemške poti je padel kakih 100 metrov globoko z navpiene .skalc. Po dolgem, brezuspešnem iska- iiju so ga nasli šele v petek, 15. t. in. strahovito razmesarjenega in ga pre- peljali v Mojstrano. 4. LJÜBLJANSK1 VELESE.JM jp bil otvorjen v petek, 15. t. m. ob 1). un ob Su'vilni udelozbi zar.topnikov oblasli. gostov in razstavljakw. Po govoru prodsednika gl. cdboiw g. Ivana Bona- ca. ki je pozdravil navzoče zastopnike vlade, oblasti in drngih korporacij, je v odsotnosii ministra za trgovino in induslrijo otvoril velesejm prometni minister prof. A. Sušnik z neokusnim in neumeslnim političnim govorom, ki je napravil na vse navzoče zelo mučen utis. Sejmišee je vzorno urejeno. Obisk obeinstva in nakupovalcev je razve- seljiv. MATTEOTTO EVO TRUPLO so nasli v soboto, dne 16. t. m. na levi Celjske novice. GLASBENA MATICA V CELJU. jo godalncga orkestra. Prosimo za Vpisovanje gojoncev na soli Glasbene osebne ali pismene prijave bivših in Matice v Gelju se priene dne 1. sep- novih članov v teku tega in prihodnje- tembra t. 1. 'Pričetek rednega pouka se ga meseca. pa ravna po ostalih javnih šolah. Pla- S0L0PETJE. Ker namerava vod- čilo šolnine volja od prvega dne pouka stvo Glasbene Matice v Celju v prihod- daljo. Ravnateljstvo sporoca vsem go- njem golskem lotu uvesti tudi temeljit jencem C-kam), ki so doslej obiskovali j)Ouk solopetja, prosimo vse one, ki že- solo Glasbene Matice, da se pravočasno jij0 pouka v solopetju, da se čimprej javjjo, ali želo nedeljski pouk pri svo- o&ümo ali pismenim potom prijavijo jili prvotmh lu-itoljjh, ker se že sedaj ravnaleljstvu Glasbene Matice, Slom- med poeitnicanu javlja mnogo novih Skov lrg 10 koP.je i0 od dovoljncga !T^vLtle ŠOlsk° leta Tudi »tevila gojcncev odvisno, ali se tak po- bodo nastovhono se nove izvrstne učne uk lahkfc0 JyrSi ali nOf da vodstvo nasta. moci. ^0^^ °^ mladmski vi dob ll(,it(?]ja solopetja: koncerti s preda^anji, nakar ze danes , opozarjamo vse starše. Javne produk- GLASBENA 'MATICA Y CELJU cije gojencev se bodo vršile že ob za- '&& ucilelja za teorijo, mladinsko petje četkii II. pollctja. Vpoljale se bodo le- in gosli. Ponudbc naj se vpošljejo na tos tudi' interne produkeije gojcncev ravnateljstvo Glasbene Matice v Celju, vpričo njih roditeljev. — Na šoli se po- Slomakov trg st. 10. ucujejo pole?: gosli in glasovirja še CELJSK0 PEVSK0 DRUŠTVO ostali instrumenti: vijola, čelo, bas, po- jma v soboto 23. avgnsta ob 8. uri zve- zavna, rog, trompeta, klarinet in toi- čer koncerl v Rogaški Slatini. Na spo- kala. redu: Mokranjac, Dobronic, Hatze, G0DALNI 0RKESTER. Vodstvo Adamič, Lajovic, Grieg i. dr. Sodeluje Glasbene Matice v Gelju naznanja vsem tudi orkesler mariborske vojaške god- lju])iteljem instrumentalne glasbe, zla- be. Tozadevne vaje se vrše v sledečem sti onim. ki so že v pretcklem letu igra- redu: V pondeljek in v sredo mešani li v tem orkestru, da se bodo tudi v pri- zbor, v torek jnoški, v četrtek gent>ralna' hodnjem šolskem letu vršile redne va- vaja, vsakokrat toono ob 8. uri. strani Via Cassia, 30 km od Rima. Bilo je zakopano na robu nekega gozda v ugasli o.uljenici. Truplo je bilo golo, ze- lo razmesaj'jeno in že močno iztrohne- lo. Matteottijevo idetiteto so dognali po zlatem plomlnranem zobu in poroenem l)rstanu. Truplo bo najbrž prepeljano v Matteottijev rojstni kraj Rovigo, ker se je drugače bati političnih demon- straeij. IZSELJEVANJt: V MESECU JU- LI.JU. V raosecu juliju 1.1. se je izselüo iz nase kraljevine skupno 1185 oseb, in sicer 787 moških in 398 žensk. Po ]K)ki'ajinah odpade na Vojvodino 559 (278 m. in ,28J ž.), na Hrvatsko in Sla- vonijo 300 (224- in. in 76 ž.), na ]3al- maeijo 225 (200 m in 25 ž.), na Srbijo 00 (5(5 m. in 4 ž.) na Slovenijo 29 (19 moških in 10 ž.), na Crno goro 7 (ß m. in 1 z.), na Bosno in Hcrcegovino 5 oseb (4 m. in 1 ž.). Po poklicu je bilo kv.ilifikovanih 19, nekvalifikovanih 201, poljedelcev 604, svobodnili pokli- cov 25, nepridobitnih otrok in starcev 336. Po starosti je bilo nad 50 let 45 oseb, od 31 do 50 let 342, od 18 do 30 let 445, izpod 18 let pa 353 oseb. Od dr- žav vseljevanja odpade na Brazilijo 401, Kanado 308, Argontinijo 250, Av- stralijo Of), Združene države Anierike cS(5, na, ostalc ameriške državo 23, Novo Zclandijo 14, Gile 7 in južno Afriko 1 oseba. Kakor v prejšnjih mesecili, tako je bilo tudi v juliju izseljevanje v glav- nem usmerjeno na Brazilijo, Argenti- nijo in Kanado, kam or se se vedno po- veeini selijo skupine sezonskill delav- cev (poljodolskih in gozdnih). Poleg skupnega števila naših izseljencev je odpotovalo v istem inesecu iz našega področja v prekomorske kraje 249 tu- jil) podanikov, in sicer 116 Poljakov, 98 državljanov Združenih držav ame- 1'iških, 23 Rusov, 3 Kanadijci, 3 Čeho- slovaki, 2 Cilanca, 1 Madzar. 1 Grk, 1 Anglež in 1 Nemec. TATVINA. Posestnici Mariji Jost iz Dramelj je 2. avgusta okoli 11. ure neznan uzmovic ukradel v gneci pred kapucinsko cerkvijo iz krilnega žepa denarjiico iz rujavega usnja z vsebino okoli 250 Din in nekaj drugih listkov. OSUMUEN, DA JE KRADEL. 20-letni Franjo D., železniški uslužbe- nec v Zagrebu, pristojen v Žalec, jo bil due 14. t. m. na celjskem kolodvoru aretiran, kcr je bil prijavljen, da je v ^rlaku mod Zidanim rnostom in Rim- ski mi toplicami ukradel Ivanu B., zi- darskeinu delovodji iz Zagreba 1 potni kovček, vreden 1000 Din in listnico vredno 200 Din, z vsebino 80 Din. — Mediem ko je B. v vozu spal, mu je D. potihoma izmaknil iz notranjega žepa suknjiča listnico in poleg njega ležeči kovček ter se nato vsedel v nasprotni kot voza. Sopotniki so to njogovo po- četje opazili in B. zbudili, nakar je ta z njihovo pomočjo odvzel osumljencu omenjene stvari. D. je medtem grozil ])otnikom z nožem, da jih bo pobil, a so ga pravocasno razorožili. D. je bil od- dan v zap ore okrožnega sodisča v Ce- lju. Zagovarja se, da sta poprej pila z B. Ta je pozneje v vlaku zaspal. Pravi, da je B. gledala denarnica iz žepa in da je rekel sopotniku, naj povo B., ko se zbudi, da je vzel on denarnico. Gle- de koveka trdi, da ga ni vzel, ker se je nahajal nad B.-jevo glavo. POD KLJUÖEM. Pred nekaj dne- vi je prenocevala posestnica S. M. v hotelu >-Pri pošti«. Ponoči je pustila Kvoje cevlje pred vratmi svoje sobe, da jili očistijo. Zjutraj pa so čevlji na ne- znan način i'/ginili. Tatvine je osum- ljena 19-1 etna S. G. iz Žalca, ki je isto noč prenočevala v hotelu skupno z ne- kim moskim in ki so jo se tekom istoga dopoklneva aretirali. Ona trdi, da Je sicer prenocevala. z nekiin moškim, a da cevljev ni vzela. Osumljenka, ki je bila radi tajne prostitucijo že večkrat kaznovana, je bila oddana v zaporc okrajnega sodišča v Gelju. UPNJKOV SE JE HOTEL ZNE- BITI. Branjevec Pankrac Dolinar ,je bil dolžen raznim upnikom okoli 10 tisoč dinarjev. Ker so mu pa postajala tla pretopla, si je urno preskrbel potni list, prodal svojo barako, konje in voz in jo hotel »po francosko« popihati na Francosko. Na meji v Jesenicah so ga se pravocasno zasledili in oddali v za- ])ore cclj.skega" okrožnega sodisca. — .Francoščina se mu je zaenkrat slabo obnesla. NOČNO LEKARNIŠK0 SLUŽBO ima ta teden lekarna »Pri Krizu«, Gankarjeva cesta. SEZNAM POROTNIKOV za 3. za- sedanje pri okrosnem sodišču v Celjn dne 2. seplembra .1924. 1. G1 a v n i p o r o t n i k i : Scbastijan Selišek, his- ni posestnik,, Gelje. Alojz Kupec, pos. in mlinar, St. Lovrenc pri Preb. Franc Ferlinc, pos., Smarje. Anton Podgor- sek, pos., Ponikva ob j. ž. Viljem Biz- jak, tovarnar, Rog. Slatina. Jurij Kra- sovoc, trgovec, Žalec. Josip Požar, upo- kojenec, Brežico. Peter Kozole, pos. in trgovec, Brdce okr. Laško. Mirko Gru- den, bančni ravnatelj, Gelje. Gizej Iv., pos., Št. Rupert. Ignac Trop, hotelir, Brežice. Ivan Srebotnjak, pos.in leso- tržec. Dol.)ertešjayas. Valentin Demšar, trgovec, ftkale. Franc Vehovar, mizar- ski mojster, Gelje. Mastnak Ivan, kro- jaški mojster. Cclje. Anton Krumpak, pos.. Ro,q-. Slatina. Malovrh Karol, vod- ja del. konz., St. Lenart pri Laskem. Zdravko Krajnc, hisni pos., Gelje. Mar- tin Cokan, pos., Migojnica. Josip Bez- govsek, krojač, Stopca okr. Laško. Mi- ha Sketa, pos., Orlavas okr. Vransko. Jos. Kostanjšek, pos., Pišece. Vincenc Mirnik, pos., Medlog. Dr. Franc May- er, odvetnik, Sostanj. Jos. Vehovar, po- sestnik, Laško. Vinko Šerak, trgovec, Konjice. Josip Kopinč, trgovec, Dubo- va. Franc Podbrežnik, pos. in trgovec, Gornjigrad. Karol Kumer, pos. in go- stilniC-ar. Kapla. Ivan Vizovišek, trgo- vec, Zalec. -losip Krajnc, pos. in trgo- vec, Loka pri Zid. niostu. Martin Šorn, pos., Grajskavas. Jernej Novak, gostil- ničar in župan, Podlog p. St. Peter. Franc Lukas, tovarnar, Gelje. 'Franc Zličar, pos., Ponikva ob j. ž. Anton Ko- Sir, pos., Žiče. II. Nadomostni porotniki: Ota Lovro, pos., Za- vodna. Oražen Anton, kroj. mojster, Celje. Franc Lesjak, pos., Miklavški hrib. Franc Košir, kovaški mojster, Ge- lje. Drago Bernard], hotelir, Gelje. Dra- go Kralj, bančni ravnatelj, Celje. Mar- tin .led, pos., Ostrožno. Franjo Koren, pekovski mojster, Gelje. Fodermajer Volbenk, fotograf, Dobrišjavas. LEGIT 1MAC1JE ZA MAR1B0R. Industrijsko-obrtna izložba v Maribo- ru jr izdala za jjoset razstave, ki se vr- ši od 15. do 28. avgusta, legitimacije. katere upravičnjejo k polovični vožnji a- M aribor za dobo razstave in prostem vstopu na razstavo. Legitimacija stane 20 Din in se v Gelju dobi pri tajništvu ObcesJovenskega obrtnega društva (Vr- varska ulica st. 1). N. A'. CELJE : S. K. MARIB0R 4 : 1(2 : ]). V nedoljo, 17. t. m. ob 5. uri pop. se je vraila na Glaziji nogo- metna tekrna mod mariborskim prva- kom in vS. K. Celje. Kljub temu, da je bilo igrišče ]ioplavljeno in nepriprav- no, se je igralo skozi fair. V prvi polo- vici je bilo Gelje v vidni premoči, v dru- gi polovici pa jo bila igra odprta. Tek- ma je bila zclo zanimiva. Mariborske- mu moštvu treba priznati vzorno disci- plino. Tudi S. K. Gelje je pokazal prav lepo igro. Kljub slabemu vremenu je bil obisk dober. Sodnik g. Ratajc dober in objektiven. S. K. Gelje je svojo zma- go zaslužil. IZREDNI 0BČNI ZB0R S. K. CELJE se vrši v petek, dne 29. t. in. ob 8. uri zveč. v rdeči sobi Narodnega do- ma. Polnoštevilna udeležba potrebna. — Tajnik. XVII. porcčiioHmeljarskegadru- štva o stanju hmeljsklh nasadov doina in drugod. A1 o s t v B e 1 g i j i. Tvrdka de Counick van Noyen razgla- ša sledeče : Vsled nizkih cen in bogate letine 1. 1922. se je na celem svetu s hmeljem zasa[ena ploskev navedenega leta, ki je obsegala 48.973 ha, zmanjšala ]. 1623. na 44.576 ha. Ker je svetovna letina 1922. znašala 1,074,000 stotov ä 50 kg, je ha po vprečno dal 22 stotov. Za slučaj, da bi letos pridelali toliko kmelja kot 1. 1922., bi znašala svetovna letina 980.672 stotov, na kar pa seveda ni misliti. Svetovna poraba hmelja v letiii 1920.—1923- je znašala 3,721.000 stotov hmelja, popreČno torej v enem letu najmanj 930.000 stotov ; pri tem pa treba pomisliti, da ne bo letos ostajalo na celem svetu ne lan- skega, ne starejšega hmelja in da je do nove letine še precej časa. Če se torej za tekoče leto upoSteva ploskev 1. 1923. in če se nadalje upošteva pov- prečna množina posameznih oko- lišev, bodemo letos pridelali 869.032 stotov hmelja, katera množina ne bo krila svetovnega konzuma, ki znaSa najmanj 930.000 stotov. Hokav v okolici Žatca, dne 6. avgusta 1924. Tvrdka Christe je kupüa. prvi letošnji hmelj ter ga plačala po 2500 č. K za 50 kg ali približno 125 Din zal kg žateškega hmelja. Odgovorni urednik: Rado Pečnik. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna, Celje* Učenec dobrih starišev in z dobrim spričevalom se takoj sprejme v veletrgovini R. Stermecki, Celje. Razširjajte „^ovo Doboui Dneviie westi. Stran 4._____________________________________________________»NOVA DOBA«_______________________________________________St**. Q4 Pupilarnovaren in jawnokoi»isten denasnni zavod ceijsk@*ga mesia Usinnovljena leta 1864. — Pod | H Vrednost rczervnih rakladcv train fit drž&vttim asidzorstvom. ffl V«HurÄüilliilCnlpo»ll«ef«vrlB|»f» na9&*Oaii2nef e, SiMro !xt*oč« IH aa^ Äion 25»OOO.O 4*QC todi od neUtuum M ¦/ ripoy&Ü po 1O% — i» jih obrcsfaij« po 18/? - > ^*o — na kio. • ¦ ¦ .¦¦¦¦•¦¦¦¦".-¦ . . ¦ »T krušev-^čka. f abrika s ^ puna ,Meriina^ Djurkovič, Ristič & Komp. Osnovana 1839. Kt'USevaC. OsnovanA 1839. Moč proizvodnje 5 vagona „Sapuna" dnevno. IzveStava P. P-, da ce prisustvovati IV. LJUBLJANSKOM VELESAJMÜ od 15. do 25. augusta ove god. u paviljonu »E« mesto br. 27. Na sajmu bičeizloženi mustre-uzorci sviju naših sapuna radi pregleda i prijema porudžbina. ZAHVALA. Za mnogoštevilne izraze iskrenega soüutja ob bclezni in ob smrti naše nepczabne sestre, tete in svakinje, gospe HELENE SUPPAN izrekamo vsern našo najprisrčnejšo zahvalo. Zahvaljujemo se po- sebno mesarski zadrugi ter mnogoStevilnim udeiežencem, ki so pokojnico spremili na zadnji poti ter vsom darovalcem lepih vencev. CELJE — ZAVODNA, dne 15. avgusta 1924. ialujoii ostali.