D o p i s i. Sv. Barbara v Halozah. (N a S e bralno druStvo) obstoji že tretje leto. Mladu je še, a s čilimi močmi in z vnemo je delovalo doslej v dobi svoje mladosti, težeč neprestano po razvoju in napredku na polju narodne zavesti in izobrazbe. Dasi smo v Halozah nekoliko odstranjeni od kulturnih prometnih sredstev, dasi nam je neposredno občevanje in dotika z drugimi sigurno in energično delujočimi bralnimi druStvi po Slovenskem le iztežka mogoče, vendar smemo koncem društrenega leta smelo nastopiti pred buditelje in voditelje naiega naroda s trditvijo, da smo se v istem duhu in z isto vneino, kakor druga društva gibali i mi ter korakali ž njimi proti našemu narodnemu cilju pod zastavo Slave. Zavedamo se narodne dolžnosti, jasni so nam naši narodni zajmi (interesi), jasne so nam nakane naših oholih nasprotnikov in način njih nečastnega bojevanja in nasilnega nastopanja nam nasproti in še marsikai drugega, kar napolniuje v sedanji kritični dobi rnožgane in srce pristnemu sinu majke Slave. Lanski odbor bralnega druStva ie storil, kar je bilo v njegovem območju. To potrjujejo deistva. Bralno druStvo ie priredilo tri tombole (2 dobrodelni) s petjem in tamburanjem ter poučnim predavanjem, dalje krasno božičnico vprid ubogim šolarjem. — Izid letoSnje volitve kaže zaupanje, ki ga staviio p. n. udje v odbor, kar hoče ta posebno upoštevati ter s čilimi močmi skrbeti udom za pouk in zabavo, osobito pa osredotočiti svojo delavnost na razvoj in napredek druStva. Prava vnema in krepka volja zmore vse! Knjige in časniki se izposojajo kaj marliivo. Nekateri udje zaslužijo posebno pohvalo radi veselja do Ctiva, dočim imamo tukaj nekaj brezbrižnikov, ki se odlikuiejo po svoji mlačnosti do društva. V čem pa tiči vzrok? — Manjka iim za to pravega razuma in veselja ali pa — in to ni redko! — so naročniki lažnjivega «Štajerca». To «giftno kroto» donašajo mnogi — največ, sev6, neudje bralnega druStva — na svoj dom ter pustijo, da jim oblazi in se svoiim «giftom» onesnaži njih prej poStene slovenske hiše. Oj slepota, a za njo sraraota! Samega sebe bodi sram vsakogar, ki kakor tihotapec spravlja «Štaierca» v svoj hram ter tako zaljubljeno srka vase njegovo kužno Tsebino, a 6e se ga vabi, da pristopi k bralnemu društvu, izgovarja se, da ne amore ene krone. Sev6, «Štajerc» sam stane manj, kaj ne?! — in še lažec je povrh. Sramota je za celo naSo župnijo in še velika, da pride «Stajerca» na pošto mnogo večji kup nego ¦ Slov. Gospodarja*; koliko viSji pa še je le ta kup zraven par iztisov «Domovine»! Marsikdo se sme radi tega udariti na prsi in skesano deti: «Mea culpa!» Tako je! A tudi kes in stud se mu naj pri tem vzbudi nad onim narodnim grehom. Spametujte se možje in odprite dušne oči! Uvideli bodete svoio napako. Krenite na drugo pot in operite svojo omadeževano čast pred slovenskim narodom! — Bralno društvo vam nudi dovolj poučnih in zabavnih časnikov in knjig, ki so poštene, slovenske; toraj druga roba kakor «Štajerc». — Pristopite le brez odlašanja! Eno krono si zlahka utrgate, in ta mali denar bo vam prinesel neprecenljivo korist. PovpraSajte le druge, ki so že nad dve leti zvesti udje! Res je tudi bilo dozdaj nekaj omahljivcev, ki so se izneverili, a nad temi moramo izreči le svoje obžalovanje. Da je bralno društvo koristno in da je dika vsakemu kraju, kjer se osnuje, tega ni treba več dokazovati. Zalostna prikazen je tedaj, ako začne število udov padati. Vprašajte se že danes, Barbarčani, bo li vaša čast ali nečast, fie bralno društvo vsled vaše lastne malomarnosti in brezbrižnosti morebiti čez več ali manj let zaspi? — Odgovorite si! — Pomilovalno bi se vam smejali drugi Slovenci ter vas imeli za bedake, ker niste vedeli ceniti in podpirati koristne stvari. To še sicer ni, a lahko se zgodi! Zato pa na noge, dokler je čas, pristopajte, vi zavedni možje in mladeniči na novo, a ostanite zvesti tudi vsi dosedanji udje! Potem bode društvo proevitalo, in mi bodemo si upali mirnega pogleda stopiti pred druga bralna družtva se samozavestnim vzklikom: »Gibljemo se, delujemo in napredujemo z vami!» V to pomozi čvrsta volja in Bog! Iz Majšperga. (Nemška šola.) Dva Majšperžana se snideta ter se pogovarjata o nemški šoli, katero bi nekateri radi imeli. A: Si bil tudi ti podpisal za nemško šolo v Majšpergu? B: Kaj Se! Ali si že slišal, da bi jaz kaj bodisi protiverskega, bodisi protinarodnega podpisall A: Kdo je vender zložil ovi spis? B: Peter Frangež Medvečki, kateremu ni nobena reč prav. A: Je pa on tudi tak Studiran? B: Kaj Se, v prošnji je mnogo kozlov, akoravno je slovenska. Šolski piše Tedno z veliko začetnico, sv6t ravno tako ter 8e z dvema tt» na koncu. A: Tedaj Se slovenski ne zna pisati, prosi pa za nemSko Solo. B: Je pač tako. A: Kdo pa mu je kaj podpisal? B: Še Sagadin Medvečki. A: Beži, beži! Tega pa ne verjamem. B: Ino, saj sem podpis sam videl. A: Dalje! Kdo je 8e kaj bil podpisan ? B: Ti-le, če 8e pomnim: Peter Frangež, Anton KoroSec, Fr. Pulko, Šim. Marčič, Jož. DvorSek, Mihl Unuk, Juri Križanec, Fr. BabSek, Anton BabSek, Sebastian KoroSec, Val. Medved, Ant. Sabotič, Mat. Pavlič, Seb. LončariC, And. Toličič, Georg Kovačifi in Št. Mohorko. A: Tedaj Se logar StudeniSkih «nun» in sesteržki kramar sta podpisala? B: Seveda ker sta «Štajerčeva» naročnika, drugi so pa tako bili nagovorjeni od teh in Se od nekaterih. A: Kaj misliS, bodo vslišani? B: Ne, saj je krajni Solski svet v sTOji seji sklenil, naj se kakor drugod, tudi tukaj po postavi podučuje. A: So bili Tsi enih misli pri seji ? B: Kaj še, odbornik Grobelšek se je močno upiral. A: No, saj pravim, ta GrobelSek! B: Naj bo že kakor hoče! Mi pa ostanimo zvesti udje matere sv. cerkve! Citajmo radi krSčanske časnike, spoStujmo pa tudi namestnike Kristusove, ker On sam je rekel: Kdor vas zaničuje, mene zaničuje. A: «Stajerc» se tudi pogosto poslužuje besed Kristusovih. B: 0 to on dobro ve: Udaril bodem pastirja in razdkropile se bodo orce, zato udriha najbolj po duhovnikih. A: Petru pa bi rekel: Ne zametuj svojega jezika, kakor tvoj brat na okr. sodišču, ker druzega itak ne znaš. B: Dobro bi bilo! Z Bogom! Sv. Eriž na Murskem poljn. (N a lastnih nogah!) Dragi mi mladeniči in gospodarji! Preminolo nara }e spet leto. Ali smo kaj zvesto izpolnjevali svoje narodne dolžnosti? Mislim, nekateri so, nekateri ne. Žalostno znamenje je za naše narodno Mursko polje, da je edino občina Boreška storila svojo dolžnost in poslala prosnjo za slovensko vseučiliSče. Kaj pa druge občine naše župnije? Govoril sem z nekim odličnim narodnjakom, in ta mi je rekel, da se je občinski predstojnik dotične občine izjavil sledeče: Katere občine bodo prosile za slovensko vseučilišče, tiste je bodo morale same vzdrževati. Žalibog, da so Ijudje tam najbolj kratkovidni in malo poučeni, kier bi morale vse slovenske občine, bralna in politična druStva krepko podpirati naše gospode državne poslance, da bi dosegli vsaj trohico nam po zakonu zajamčene jednakopravnosti. — Tudi dozdaj najboljši naši zavezniki severni bratje Cehi so nas pustili, ko se je glasovalo za 2 i čk a r j e v predlog pri kmetskih zadrugah, na cedilu. Kje naj si Se ubogo slovensko 1 j u d s t v o išče pomoči ? Vsvoji lastni moči! Postavimosenasvojenog e! Pomoček in sredstvo pa nam naj bodo naša bralna društva, ustanovljena na katoliški podlagi. Tukaj se izreja naša nadepolna mladina in si jemlje hrane iz dobiih katoliških časnikov, kakor je naš vrli »Sl. Gosp.«, »Naš Dom« in drugi katoliški časmki. NaSe bralno druStvo je v preteklem letu izvrstno napredovalo; mladeniči-udje so kar rastli iz tal. Bili smo v pismeni zvezi z mladeniči iz dveh najbolj organizovanih bralnih društev, Sv. Benedikt in Jarenina. Edina pomoč, da postanejo naši mladeniči kdaj odlični narodnjaki, zvesti katoliško-narodni agitatorji, je, ako so naša bralna druStva na katoliSki podlagi. NaSe bralno društvo je imelo v letu 1900 le 39 udov, a v letu 1901 je narastlo na 93 udov. Hvalevredno moram omeniti naSega knjižničarja, ki je k temu vspehu mnogo pripomogel; a nemila usoda ga je vzela iz naše sredine, moral je iti k vojakom. Kmalu bode zborovanje, tedaj je dolžnost vseh udov preskrbeti, da naSe društvo ne bo zopet propalo. Vse Čast. gospode ude izven naSe župnije prosimo, da bi nam ostali tudi v prihodnje zvesti. Imena podpornih udov bodo po občnem zborovanju v tem listu objavlena. Vas pa, dragi mladeniči in gospodarji, ki še niste udje bralnega društva, rotim, pristopite sedaj k društvu, za borni dve kronci lahko berete skozi celo leto knjige in časopise. Vas pa, udje bralnega društva pozivljam, pri volitvah si izberite za knjižničarja mladeniča iz svoje sredine, kateri bo imel veselje do tega, kajti knjižničar je glavna oseba pri bralnem društvu. Pokazalo se je v zadnjem času spet slabo znamenje, da nekateri udje pridejo v bralno sobo in hajdi s časopisi pod suknjo domov! S tem izpodkopavajo temelj bralnemu društvu, ker izgubijo drugi udje, ako nimajo kaj brati, veselje do društva. Zatorej v prihodnjie proč s to grdo navado! Naša dolžnost je, da podpiramo druStvo, iz katerega si naSa mladina jemlje hrano za svojo bodočnost. Mi, slovenski kmetje, smo prepuSčeni britki usodi in se nam je boriti ne samo za obstanek, ampak i za stoj mili materni jezik. Torej mladeniči in gospodarji, na STidenje pri občnem zborovanju! Združimo se, v slogi je močl Živeli katoliško misleči mladeniči vrle Slovenije! Logarofski. Kozje. (Zborovanje katol. polit. druStva.) Pretečeno nedeljo bil je za nas zopet enkrat dan veselja. Zborovalo je namreč naSe katol. polit. društvo, h kateremu je prihitelo od vseh krajev precej črez 100 zbororalcev navzlic temu, da je sedaj najneugodnejSi čas za zbore, ker je silno kratek dan. — Kmalu po tretji uri otvori predsednik druStva aborovanje ter pozdrari navioče. — Omenja v svojem govoru, da se zborovanje ni moglo vršiti zarad raznih zaprek prej, že lansko jeser, in da še se je le na danes moglo sklicati. — Poslanca nismo mogli nobenega dobiti, zato pa g. predsednik razvija naS zamotan političen položaj, posebno še delovanje naSih poslancev v državnem zboru. — NajimenitnejSe kar se je v drž. zbornici doseglo za nas, je seveda sprejem zakona glede kmečkih zadrug in vzviSanje podpor za po trtni uSi poSkodovane vinogradnike itd. Naši kmetje so se veselili sliSati, da bo mogoče po sprejemu teh važnih zakonov vendar le prisijala kmetu bolj8a bodočnost. Drugi govornik g. dr. Jankovifi govori prisrčno in s prepričevalnimi besedami zoper slabe časnike, posebno «Štajerca» in <Rodoljuba». Oba lista kradeta čast in poštenje ljudem, a če se jim pošlje popravek, se ne sprejme, ali pa pristavi razžaljive pristave, v čem se posebno «Rodolump» odlikuje, ker dobro zna, da se mu v Ljubljani ne bo las skrivil. Burna pohvala sledila je govorniku. Tretji govornik nastopil je gosp. kaplan Šlamberger, ki je prihitel z vrlim kmetom z Bizeljskega na naše zborovanje. V krepkem govoru priporoča dobre časnike, posebno navdušuje zborovalce za «Naš Dom», ki je po svoji vsebini in ceni vsega priporočila vreden. Nato vrSila se je volitev novega odbora. — Dosedanji predsednik se je odločno branil sprejeti to čast, vendar na prigovarjanje zborovalcev se je nerad vdal in bil tako četrtokrat izvoljen enoglasno predsednikom društva. | Novi odbor sestavljen je tako-le: gg. Tomažič, predsednik; dr. Jankovič, podpredsednik; Av. Vončina, tajnik; Anton Ribar, Toman, Horvat, Maček, Pustišek in Bah odborniki. Po volitvi odbora predlaga gosp. dr. Jankovič resolucijo za vseučilišče v Ljubljani, predsednik pa priporoča naj se pošlje gosp. poslancu ŽiCkarju brzojavni pozdrav, ki se glasi: «Čez 100 zborovalcev večincma kmetov pozdravlja prisrčno svojega poslanca in se mu zahvaljuje za njegov možati nastop v državnem zboru v obrambo kmečkih interesov.» Predlaga Se, naj se vendar enkrat ustanovi prepotrebna kmetijska Sola s slovenskim učnim jezikom za Spodnje Štajersko in predlaga nadalje, da se sprejme resolucija, da kat. pol. društvo za kozjanski okraj odloCno protestuje, da kedaj Stallnerjev predlog glede okrajnih zastopov stopi v veljavo. — Kakor te, tako se sprejme tudi sledeča resolucija: «Odločno obsojamo šklep nemSke večine v deželnem zboru, naj bi se zopet zvišale doklade na zemljiSki davek in naSi poslanci se pozivajo, da delajo na odpravo hišnega in znižanje zemljiškega davka.» Zborovalci izražajo še potem željo, da naj poslanci poskrbijo, da se zadruge na slovenskem Štajerskem ne bodo po očimsko zapostavljale zadrugam na srednjem in zgornjem Štajerskem, kakor n. pr. se godi sedaj, da kmetijska družba štajerska podpira le nemSke občine. ^. Po dveurnem zborovanju zahvali se g. predsednik govornikoma in vsem došlim zborovalcem za trud in še posebej se zahvali gospodom duhovnikom preč. g. kanoniku, gg. župnikom Ribarju, Fišerju, Tomanu in gosp. Finku kapelanu v Št. Petru. Pohvalno omenja, da je veselo videti ved vrlih županov kozjanskega okraja, kakor iz Podsrede, Gorjan, PilStanja, Verač itd., ter jih spodbuja, naj se tudi v prihodnjič z veseljem vdeležijo zborovanj. Volitve v deželni zbor se bližajo in treba bo, da skupno delujemo, da kaj dosežemo in k složnemu delu bo nas družilo kat. polit. druStvo, katero bo gotovo svojo dolžnost storilo. Slednjič pokliče predsednik zborovalce, predenj se razidejo, da se hvaležno spomnimo sv. Očeta papeža in presvetlega cesarja ter jima zakličejo trikratni gromoviti «živijo». Tako se }e t lepem redu vrSilo naSe zborovanje, da je vsak deležnik bil lahko zadovoljen. Z žalostjo smo opazili, da bi se še marsikateri lahko vdeležil, a graščinska drva in zamera ga odvrnejo, da ostane rajše doma. V prihodnje pa ne bodi tako! Iz šmarskega okraja. Ne daleč od nas, v Pristavi blizu Sv. Eme namreč, imajo konzumno društvo, kojemu so nemčurski kramarji že Bog zna kolikokrat peli mrtvaško pesem. A društvo še vendar le stoji na krepkih nogah in njegovi udje dobivajo tam raznega blaga po izredno nizki ceni. Iz teh vzrokov želimo si tudi mi že prav dolgo takega društva v Šmarje. — Predkratkim sem pa izvedel, da se je v Šmarju naselil novi trgovec, ki, kakor pravijo, prodaja dobro blago po vredni ceni. Prepričati se je treba, si mislim, in res šel sem, ter si naložil raznega blaga v svojo in trgovčevo zadovoljnost. Kako dobra je konkurenca, razvidno je iz tega, da je padla cena blaga tudi pri drugih dveh trgovcih, odkar je tretji v Šmarji. Zdi se natn, da je novi trgovec zaveden Slovenec, a to ni dosti. Pri nas so liberalci vrgli prvi kamen med nas in skalili stem mir, kar je treba pomniti. Ne bomo toraj podpirali nikogar, ki }e proti nam. Naše ljudstvo je katoliško narodno, in če nam novi trgovec v tem obziru ne bode nasprotoval, podpirali ga bomo in dobro mu bode. Od liberalne stranke pa ne more zaslužiti 8e toliko, da bi si kupil soli za lastno potrebo. Novi trgovec se piše Paradiž. S Paradižem bode v njegovi trgovini ostal paradiž za njega in kupovalce, dokler se bode držal krščanskega načela: mera in vaga v nebesa pomaga! Ko grem tako z blagom obložen mimo prve gostilne na Belem, zaslišim tam neki kva, kva, kva! Mladino imajo, si raislim, in joče se. Grem potem po stranski poti malo više in zopet sliSim kva, kva, kva! Kaj je to? Vse luže so zamrznjene in januar je! Prav zadovoljen gledam svoje blago, kojega sem kupil pri Paradižu in pri tej besedi se zamislim v paradiž prvih človekov, kjer je bila večna pomlad. Že sem mislil, da sem Adam, ko mi pade pogled na okno nekega kmetiča, ki bi rad postal okoliški župan, in tam zagledam, o fej! — ptujsko korundičo (kroto), ki se je ravnokar napela in zopet zakvakala. Kdo bi se pri takem prizoru ne zdramil iz svojih sanjarii! Koj sem vedel, da nisem v paradižu, ampak na Belem, ker tudi od neke hiše pod Cvekom prihajali so enaki glasovi. Nekdaj je razširjeval trgovec Wagner ptujsko korundičo med Jjudi, a ko so mu nekateri kmetje obljubili, da ne prestopijo več praga njegove trgovine, spametoval se je. Tako se govori. In menda prav od tistega časa imajo to pošast v gajbi na Belem. — Kako je ta zveza: nemčurji in Velikonemci, ptujska korundiča, nemški Wagner, Belo in kmetič, ki bi rad postal okoliški župan? Gotovo bi radi zraven Se Paradiža! Toda Paradiž, ne izneverite se svojemu imenu in skrbite, da ostane v vaši trgovini paradiž in dobro bode za vas in za nas!