Slovenski tednik
xa koristi delavnega ljudstva v Ameriki
G L» AS SVO
V slogi |e moči
GLASILO SVOHODOMISELJVIH SLOVEJVCEV V AMETUK.!
Od boje do zmage I
Slovenic Weekly
devoted to the interests of the laboring classes
Ste-O. 4
Entered as Seoond-Class Matter July 8th. 1903. at the Post Office at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879
Chicago, III., 28. janti'Varja 1910.
Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodoI
Leto IX
Razgled jo svetu.
Avstrija.
Dunaj, 23. jan. V tretič v teku1 onega leta jo dunajsko sodišče takiozvane “Ellis Island poroke” razveljavilo. Pred leti je vzel avstrijski baron’IIoldenburg neko !kori(st!ko dunajskega gledališča seboj na Angleško in od tam v Ameriko. 'Na known ¡parnika sta bivala skupno v eni kaibini, a ker nista prikrivala, da nista poročena pridržali so jiih na Ellin Islan-du. Imela st.a neprostovoljno nazaj potovati, ko se ne ibi bil baron v zadnjem trenutku odločil, •da korist bo» poroči. Dvojica se je pozneje vrnila na Dunaj in tam se ločila. Sedaj je nameraval kanon ®e v drutgilo poročiti, ko se spomni svoje prve “Ellis Island-“ohiceti”.” Sporazumel-- se je s psvo“ ženo” in stavila sta predlog, da se sodnim potom nju zakon razveljavi. Sodnik je takoj ¡želji v«tregel, ter izjavil, da je “poroka” neveljavna, ker je bila za. obed v e stranki ¡pod ipriitis-komi izvršena. Sodnik je dostavil:	“Prisiljen zakon je tisoč-
krat nemoralnejši, kot če dva. skupaj živita brez poroke. Njemu je nerazumljivo, kako more dežela v velikosti "Zdr. držav take zavržljivo metode gojiti, katere vsaki zdravi morali v obraz bijejo.
Nemčija.
E-erolin, 24. jan. V Nemčiji razsajajo viharji in rneteži, ka-k o ritnih že leta ni bilo. Železnice soi ovirane, brzojavi in telefoni pretrgani.
la Hamburg^! se poroča. da parniki nem o rej o pristanišča o-sta viti. Y Kil ju je več ribiških ladij preobrnjenih, a k sreči so bili pomorščaki oteli. ■
— Berolin. 25. jan. Dr. Anschutz Kemp bo skušal doseči severni tečaj v podmorskem (submarine) čolnu. Dr. Kemp je že dalj časa delal na tem projektu in si bo zgrabil takov čoln po svojem lastnem načrtu, 'ki bo v stanu dalj ea.sa v globočini osta-
ti.	On je mnenja, da morje na severnem tečaju je zelo globoko in ni vgloboemi zamrznjeno.
Francija.
Iz Pariza se poroča, o velikanskih poplaviti reke Seine, ki je prestopila bregove in napravila vso seinjsko dolino velikansko .jezero. Voda še vedno narašča in bati se je velikanske zgube na življenju jn premoženju. V Parizu se je bati katastrofe vsled prodiranja vode po jarkih (sewers) v mesto, ki preti fundamental poslopij.
Vsak uvoz in izvoz živil je preprečen in cena potrebščinami raste. Do sedaj so imeli še dovolj nitne vode in mesto je ukazalo, da vsa. podjetja, ki rabijo vodo. nribajajoičo po vodovodu prenehalo-« poslovanjem, ker se boje, da no bi vode zmanjkalo.
.To ie ona največjiih povodenj izza leta. 1840. Vlada je dovolila $400.000 za pcimoč prizadetim v Parizu in njega okolici.
Velika Britanija.
London. 24. jan. Profesor Martin Ekenbnrg. švedski učenjak, kateri je bil zadnjo jesen prijet pod obtožbo udeležbe večih 'bombnih atentatov in kojemu se je bil pozneje začasno uim ¡cmračil, ibo sedaj Š vodij i izroičen.
Profesor Ekenbnrg stanuje v Londonu, a b:l je oktobra meseca m. 1. na Švedskem,, ko je bil John ITamlmer ravnatelj švedske dk s port n e dražbe, z bomlbo ranjen, «Troja mu je bila po« pošti do-noskna. On se je tudi tamkaj mudil, 'ko se je sličen naklep na-pranii tovarnarju Gothenburger izvršil, ker je bil znan kot silni nasprotnik mlado-socialistov. Ko se je profesor Ekenbuug v London vrnil, padel je sum nanj. On je o tem «zaznal, kar ga je toliko razburilo, da se mu je um omračil. Potem, ko je zopet duševno se ojačil, zaprli so ga v Brixton-ječo. —
ROJAKI PO ZAPADU POZOR!
Ro jak Jactob Henigsman iz Pue-blo, Colo., katerega osebno poznamo že več kot deset let, podal ise je na pot s raznovrstno zlatnino in Ibo obiskal slovenske naselbino po Zapadu. Ako kateri rojakov namerava kupiti Zlatnino naj isto kupi od Henigsmana. ker prepričani smo, da ne 'bo goljufan kakor se to večkrat zigotli, fcedar naši ljudje kupujejo zlatnino od business aigentov.
Imenovani Jacoib Henilgsman je /pooblaščen pobirati naročnino in drugo za “Glas Svobode” ter ga rojakom' v vseh ozirih najtopleje priporočamo.
Ured. in Uprava Glas Svobode.
Rusija.
Petrovgrad, 24. jan. ¡Sibirsko časopisje se pritožuje, da ameriški trgovci domorodce v Kamčat-■ku demoralizirajo. Pod kršenjem ruskih zakonov donašajo Amerikanki Kamčatkalcem žganje, katero zamenjujejo za kože. Neka japonska dvoj ambo rica, katera je bila natvorjena z bobrovimi kožami v vrednosti $20.000, je bila v ruskem vodovju zaplenjena, a zopet izpuščena, ko se je blago odvzelo.
Italija.
Rim, 23. jan. “Corriere-d’ Italia” poroča iz Massaua: Italian-ska euvalna ladja “Zebra”, ko-ja v Rdečim morju križari, je dve veliki ladji s sužnji, lastnina sultana iz Mlaskate, vloivila. Eden sužnjev je n »opazovano za hrbtom'stražnika v morje strmoglavil in je proti svetilnem znamenju, “Zebre” plaval. Na krov dospevši, je kapitanu vojnega ladjevja svojo dogodbo pripovedoval. Le-ta je takoj suženjske ladje zasledoval, ter jih v Mas-sana privel. 30 sužnjev se je izročilo v varstvo meščanskega u-rada. — .
BEN HANFORD UMRL.
New York, 25. jan. Ben Hanford. pisatelj in dvakratni kandidat) ¡za podpredsednika Združenih držav, je na svojem domu v Brooblynu pretekli pon del j ek umrl'.
Hanford je bil rojen v Clevelandu, Ohio. leta 1859. Več kot 30 let je bil aktiven član Mednarodne typo grafične unije. Bil je dober član. organizator, govornik, socijalist in pisatelj.
John D. proti salunom.
Norfolk, W. Va. 25. jan. — Tu kroži vest, da. je John D. Rockefeller, skrivoma dal tempe ren-elarjem $5.000.000, katero svoto naj porabijo za ustanovitev tem-penenčnih časnikov po državah, Virginia, Florida in "Washington. Do sedaj izšel je že eden takov časnik v Richmondu. Va. pod i-menom “Richmond Virginian”.
CHICAŠKE NAROČNIKE
pa opozarjamo, da naš naslov je 1518 W. 20th Street med Bine Island in Ashland ulico. Kateri torej ne more osebno priti« v naše rpravništvo, .c'a bi naročnino poravnal, se naj pa posluži pošte, kakor se. je zunanji naročniki.
Listnica upravništva.
Johana, Sheboygan, — za Vaš oglas pošljite $1.00, potem ga priobčimo; dotična stvar je vendar vredna več kot $1.00, če jo dobite.
John Julius. — Pismo prejeli in stvar uredili. List dobivate redno.
J. Poženel. — Naročnina za K. Kogoj plačana do konec junija tega leta.
— Na vprašanje glede knjige Tisoč in Ena Noč, pojasnimo, da knjiga vsebuje “Nove pravljice” iz Jutrovskih dežel. Je vezana in stane $1.00.
Listu v podporo.
Jos. Bernik 30c. za to ker se nikogar nič ne bojim; Geo. Košak 25e. —-
Razne novice.
Pomanjkanje premoga?
Razni časniki vpijejo, da premoga ni, da ga premianjkuje itd. Res je, da premog je skoraj ves pošel, kar ga "je bile nakupičeoe-ga po velikih “jardih” in da ga marsikateri prekopov alee nima a-ii vsaj (dobiti ne more. “V tem je nekaj skritega,” piše “Saturday Jolt”. “V bližini Ohiicage stoji 1670 železniških tovornih vozov polnih premoga na “side tra«c-kah”, kateri so vsi namenjeni za Chdleagio. Trgovci s premogom so naročili železniškim družbam da njihov premog ne. pride v Chicago, temveč se iste pridrže izven Chicago.”
Iz tega je razvidno, da premoga je dovolj, toda trgovci nameravajo povišati eeno premogu in le zaradi tega nočejo razložiti do-tični (premog.
Bojkotna zveza napram trustom.
Washington, 15. jan. Danes je bila tu “National Ainti-Food Truest League” oficielnio ustanovljena in sicer z namenom povspe-š.ti narodno gibanje za bojkotiranje vsega umetnega ipodraženja živil. Predsednik je pisatelj, profesor E. L. Sc harf, podpredsednik, J. Lymn Yeagle, tudi pisatelj; izumitelj John Milton je tajnik ¡in Edw. G. Scharf, sin profesorja Scharfa, blagajnik. Ravnateljem pripada med 'dragim John P. Ool-pers, prddsednik “Central Labor Union.”
Predsednik Taft je bil povabljen na ustanovno zborovanje, katerega .se je 70 oseb vdeležilo, toda Taft se ni povabilu odzval, češ, da je z drugim dtelom preobložen. (To umimo predobro!) — Članarina znaša« 25e. V Vseh državah, okrožjih, mestih in mestnih delih namerava zveza ravnateljstva v pospeševanje gibanja napram trustom ustanoviti.
Navtika.
New York. 23. jan. Priselniški komite tukajšnje italijanske trgovske zbornice, je v svoji zadnji seji sklenil, da napram raznim; kongresu nasvetovanim, na omejitev priseljevanja se tikajočim predlogom odločen protest vloži, in d» o tem predsednika in podpredsednika Zdr. držav, govornika zbornice, kakor tudi Zve zne-naselnišk e-ko misi j e, obvešča.
Komite je mnenja, da te nameravane naredbe vsako priseljevanje docela onemogočijo in to v času, fco se vslad rastoče prosperi-tete po delavcih vpraša. Nasprotno bi zadostovali obstoječi predpisi samo da bi se j)h izvrševalo, kakor bi «moralo «biti, da bi se ne-zaželjene p risalnike, bolne in zločince odvračalo; in razven tega ni umestno nove zakone izdajati, predno je Zvezna-«naselni!ška-ko-misija svoje preiskave zaključila.
Kam se steka bogastvo?
Iz Wall Stretta se poroča, da je Steel trust v zadnjem četrtletju napravil $42.OOO.O0O čistega dobička. ter. da ima poleg tega še za 6 miljonov ton nezgotovljenih naročal. Iz tega je pač razvidno.
i	1
BOJKOT NAPRAM UŽIVANJU MESA.
Cleveland, O. 21. jan. Voditelji tukajšnjega mesnega bojkota se trul /ijo, da 'bojkot razširijo po vsej Ohia. V Springfieldu se je danes 100 delavcev zavezalo, da se 'bodo vživamja mesa vzdržali. Pričakuje se, da do konec tega redna se 20.000 družin bojkotu »ridraži. Neki, tu «dobro znani živinski trgcvec.ije izjavil, da cena mesa parite, če le en teden bojkot vzdrže.
Kansas City, Mo. 21. jan. Kansas City, stoji v znamenju mesnega bojkota. Kjer se gre in stoji, je razgovor o tej stvari. Glavno e i ban j e k tem bojkotu izvira iz delavskih zvez, katere so v tej zadevi že sklepale. Prorokuje se, da ho število abstinenelarjev v desetih dneh na 80.000 narastlo.
Omaha. Neb.. 21. jan. Tukaj se je do sedaj 500 delavcev zavezalo. da gotovi ¡čas ne bodo mesa vži-vali.
Denver. Colo., 21. jan. Razširjajoč mesni Ibojkot je med« živinorejci m a zapadu silnio o«gpirčenj e povzročil. Ravnatelji “Western Stock Show Association”, kamor okolo 500 «živinorejcev pri patra, so imeli posebno zasedanje, ter so predlog sprejeli, v katerim se bojkot obsoja ip izjavlja, da sedanje cene mesa v primeri cen drugih živil niso pretirane. (??!!)
Springfield, Mass.. 21. jan. Delavci neke tukajšnje velike tovarne so se enoglasno zavezali, da od 25. januarja pričenši 30 dni ne bodlo mesa uživali. Gibanje se razširja.
St. Louis, Mo. Visoke cene živil, pridejo danes večer d!o ¡razmo«-trivanja na zborovanju« “Women’s Trades Union League”, in gotovo pride do sklepa, da. se meso bojkotira. “Central Labor U-nion ’ ’ «bo v nedeljo« 'o tem sklepala. Člani posameznih strokovnih zvez so se že «zavezali 30 dni vzdržati se od vživamja mesa. Po mnogih tovarnah krožijo pozivi, naj se meso z miz odpravi, in pozivi dobijo veliko podpisov.
Op. ur. Zaradi pomanjkanja prostora, ne moremo vse tozadevne brzojavke ponatisniti, ter samo pripomnimo, «da bojkot proti ceni mesa se silno in brzo širi. Žalostno, preža lostno za ameriško postavoPa.io. da si more ljudstvo takih sreldstev poslužiti, predno pride oderuškim, brigantlom do živega. Škandal, za vso bando«!!!
Največji dimnik na svetu.
V Great Falls, Mont. gradijo dimnik ki bo služil ogromni topilnici in ‘bo največji na svetu. Visokost dimnika bo 506 čevljev, njega prerez ob zniožjn je 75, in na vrhu 50 čevljev. Res nekaj velikanskega.
Politično «vremenski kot.
Washington. 22. jan. Glasom brzojava iz Nicaragua, katerega je državni urad med dnevom prijel, pojde v isti deželi vse vprek, in položaj, sosebno v glavnem mestu Managua, je silno kritičen. Novi predsednik Madriz vlada sedaj -kot njegov prednik Ze-lay>a in kdor v njegov politični rog ne trobi, je kratkim potom v ječo vržen. Soldateska v Managua-vdira v 'hi’še samovoljno in dopri-n«a«ša razne izgrede.
Iz delavskin krosov.
Izid volitve glavnih uradnikov “United Miners of America”.
Indianapolis, Ind., 21. jan. —
Vzlilc .protestov opozicije' izjavlja tukaj zborujoča konvencija “U-nited! Milne WoWkers of America”, Ida je (pomočilo novih uradnikov veljavno, in da se naj izvolitev sprejme. Trije trnovi glavni n-radmiki so:
Predsedbik: Thomas L. Lewis, Bridgeport, O.
Podpredsednik: Fr. J. Hayes,
. Springfield. 111. «
Tajnik in blagajnik:	Edwin
Perry. Oskalooska, Iowa.
Grozna nesreča na železnici.
Sault St. Marie, Mirih. 21. jan. Glasom sem došlih poročil, je pri nesreči Canadian Paeifile-želeizni-ce, katera se je tri milje vzhodno od Española pripetila, 48 oseb življenje zgubilo in 92 potnikov je ranjenih. En del zajpadho vo-selčega «vlaka, je na mostu čez Spanish River raz tilra skočil, ter so «vozovi v reko strmoglavili. Dva vozova,, eden »sobni- in jedilni voz, sta razven strehe, pod vodo. Mrtveci se vsi v teh vozOvih nahaja jo.
Ponesrečeni vlak je «vozil iz Montreala v Sault St. Marie. Kolikor se« je dognalo, povzročila je nesrečo zlomljena šina.
KANADSKA PRAVICA.
Svarilo priselnikom.
Našel niški urad Kanadie ima na Ellis Islandu dva zastopnika, katera v sipo razumljen ju zveznega nase kriškega urada slučaje prisel-
n.iJoov, koji se nameravajo v Kanado podati, presojajo ter dopust ali ¡zavrnitev prisekiifca priporočajo. Jednake predpravice imajo zvezni uradniki ob kanadski meji o« presoji inozemeev, ¡kateri v Zdr. države potovati hočejo. Toldla kanadski« uradniki ne presojajo slučaje v smislu ameriških oasel-niških uradnikov, marveč «dajajo prednost gotovim razredom pri-selnikov, soselbino kmetovaleean, na katere Kanada preži in ¡pri teh se cesto prigodi, da se pri dru-zih« priseto ifciih. kateri niso državi oo volj ni. «vsa stroigost nkselniške-ga zakona Kanado uveljavlja. — Včasih pa Kanadarji tudi streljajo Iko'zle. d«a se temeljito osmešijo.
¡Poslednji tak slučaj zaideva dva mlada človeka, «ki sta dospela iz Buikbvine in bila na poseben ¡način po nekem kanadskem uradniku/ zavrnjena, ter :bi se jih bilo deportinalo, «cla« se «ni«so Neimici za« nju «zavzeli!. S parnikom« “Princ Friedrich Wilhelm” sta dospela Matilda PoiStatnik z ‘18 letnim Matija Ast-om v New York, «da potuje k «svojemu «zaročencu.bratu Ast-<a v Kanado. Daši ječa sta i-mela «plačana vozma listka ¡do namen jenaga kraja, toda denar jima je potoma pošel im bila sta na predlog «kanadskega uradnika tebi nič, meni nič izključena. Na ženina je «bilo brzojavijeno po denar in le ta je takoj $60.00 poslal. Potem je bilo novo .zaslišanje pred inkvizicijo «doseženo, .pri katerem je bd mladenič k naselitvi dopuščen, a «dekle zopet zavrnjeno. Mladenič) se je branil brez dekleta. katero je imel bratu dovei-sti. •odpotovati, nakar se ga je z varovanko vred izključilo. Obe-dva ¡sta imela s parnikom “Princ Friedrich Wilhelm” 'deportirana biti. Nemški .pomočniki so nastopili ter nakainlo deportacije preprečili, dosegli so odlog in dvojica «o še na Ellis Islandu nahaja. Dni so brzojavili po večjo svoto dem ari a. da «e zahtevi kanadskih •nrsdniJcov ugodi. Inkvizicija je bila v tem slučaju ¡orodje Kanade in nje zlobnost ni malo ogorčenje ma Fills Mandlu povzročilo.
Tako se gbdi mairsiikateremu. ko iz doma v padi odpotuje, «da mu tu “svoboda” sije. a ko hitro na ameriško zeml jo — če.sto« še vopred — stoni, že občuti križe in težave presenečenja in prevare. —
CENJENIM NAROČNIKOM!
Vse one cen j. naročnike “Glas Svobode”, kateri dolgujejo naročnino na list obveščamo, da smo ta teden vsem tozadevnim poslali opomine in sicer z označbo, od kedaj kteri dolguje. Prosimo torej vse, da zaostalo poravnajo v štirinajstih dnevih, ker nasprotno bomo enostavno list ustavili IN DOLG DRUGIM POTOM IZTIRJALI. Vsak delavec je menda vreden svojega plačila; tedaj tudi mi nismo izvzeti in to tem manj e, ki imamo razven dela tudi ogromne stroške. Plačevati moramo tisk, delavce in papir redno vsak teden, najemnino in pošto pa vsaki mesec. Tedaj plačati moramo, a kje vzeti, če denarja ni?!
PROSIMO CENJENE NAROČNIKE, DA BOLJ REDNO NAROČNINO PLAČUJEJO, KER NE VEMO ZAKAJ BI PROSJAČILI ZA TISTO KAR NAM PO OBVEZNOSTI GRE! Vsi opomini nas stanejo trud, čas in denar, kar sigurno ni nam, ne listu v korist. TEDAJ PROČ Z NEBRIŽ-NOSTJO IN NASTOPI NAJ RED!! Tisti pa, ki ne mislijo!biti nadalje naši naročniki, naj dolg poravnajo in list odpovedo, kar je edino pra«vi’nO.
S tem zaključujemo, ter se na-djamo, da nam ne bo potreba več v vsaki drugi številki “BERAČITI” za bore cente, ki nam grejo za naročnino na list.
S pozdravom
Uprava “GLAS SVOBODE”. 1518 W. 20th St. Chicago, 111.
VOHUN.
1	M
Vohuin, toda ne pin ker toneč je ime povesti, katero ¡bodemo pričeli priobčevati ¡s prihodnjo izdajo lista. “Brat Justin” je končal s pripovedovanjem svojega doživljaja za samostanskim obzidjem in le žal, da ni še ostal dalj časa v samostanu, da 'bi imel v«eč za povedati o«“svetem” ¡zatišju. No «dopovedal je in sedaj je uredništvo lista sklenilo, «da zabava čitatelje “Gliais Svobode” s povestjo izza časa ameriške revolucije. To povest je angleški spisal C. F. Cooper in je skoz in skoz polna zanimivosti. Kedo je bil vohun, «katerega so preganjali svobode želeči Amerikamci in katerega so lovili Angleži. Vohun igra glavno vlogo v povesti pa tudi druge osebe so-.sebno nek angleški častnik. Če vas zanimajo vojske in spopadi tedaj čitajte to zanimivo povest.
)S tam smo povedali, kaka 'bo približno prihodnja- povest.
Rojaki, kateri še niso na list naročeni in dobe list v roke, bo«di-si na ogled ali pa od prijatelja, imajo sedaj priložnost ¡na list naročiti se. Povest se ¡ bo začela v prihodnji številki in tako bodejo lahko povest cikali od začetka.
Mnogo rojakov je, kateri dolgujejo na naročnini in ¡nekaterim bo ista v kratkem potekla, te o-ipeminjamo,. da isto ponove kar najhitreje, ker ko hitro zaključimo račune za preteklo leto bomo pregledali ves imenik in list vstavili v rim enim', «katerim« je naročnina potekla. Mi se bo«mo reda držali — strogo, toraj kateri, hoče, da se mu lista, ne vsta«vi v teku povesti “Vohun1” naj ¡stori svojo dolžnost.
Celoletna/ naročnina stane ¡samo $2:90, za ool leta na $1.00.
Uprava “Glas Svobode”.
DENARJE V STARO DOMOVINO
poSiljamo:
za $	10.30 ................ 50	kron,
za $	20.45 ............... 100	kron,
za $	40.90 ............... 200	kron,
za $	102.25 .............. 500	kron,
za ?	204.00 ............. 1000	kron
za $1018.00 ............ ... 5000 kron,
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne no^iljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v g-otovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske o Domestic Postal Money Order ali pa New York Draft;
FRA^K SAKSER CO.
82 Cortland St. New York 6104 St. Clair Ave., N. E.	Cleveland, Okio
kako «smo bogati tu v Ameriki ! ! !

r^r^T'w » r w w y ■
? f ? ▼ i
r T T ▼ T T-
f T w ¥ r w w w f f t t-11
VABILO
K
Gledališki Predstavi in Maškaradi
. Hram.
katero priredi
NA PUSTNO NEDELJO, 16. FEB.l OB 8 URI VEČER V KNAUSOVI DVORANI----------------
VSHOREO
I. Buček v Strahu”, burka spisal R. Murnik. II. Po igri maškarada in raz lelitev dobitkov trem maskam. III. Med Maška-radoples, prosta zabava, šaljiva pošta in srečolov. '«*-Za okrepčila in točno postrežbo bode obilo preskrbljeno. VSTOPNINA 35 IN 25c.
K obilni vdeležbi vabi ________ —	Odbor.


■VTTTTTV-
'TVVTTVTVT/
GIDAS svobode
f—wojNA^vajv\^v<iivvr Z^\)
BRAT JUSTIN.
is*-----
^1
IZ DNEVNIKA SAMOSTANSKEGA NOVICA.
i
Priobčil Bistričan.
“Alston, kaj bi pa vi radi? vpraša sladko1, misleč bogve kak bogatim'!', sem ali «la bon n 'kaaj in da Ibo samost a® nekdaj po meni potegnil ogromne vsote od te ali one straiii. Razen tega mie je imel pater gvainlijan hudi! zelo rad, iker šeni bil vadbo za sinbd¡'jakoma.
“Pateir gvardijan,” rečem m zabaši jami. “jaz adidctm.’“
Pater gvardijan j.e kar okJsfoo-čil.
“Ni miogoče!” je vzkliknil.
“Istim!”
“Kaj vam pade v glavo?”
“[¡STO novega, sama stara stvar,” odvrnem reisno, “na to sem že 'dolgo mistik
“Tio' ni mogoče, to ni mogoče,
frater Jiuistinr”
“Moja trdna volja je zapustiti samiostan prej ko mogoče'! re^-
čem trdo.
“A vendar, frater Justin,” je dejal sladko, “česa vam pa manj ka tukaj ? Jedi dosti, pijače -dovolj, obleke vedluio Za potrebo, stanovanje dlolbro-, alston vse_ imate. .nikialkilh skrbi za to življenje, ampak le za večnost. Alistnn, kimala Ibo vaša. votac.ija in jaiz sem prepričan, da dobite sam bel fižol, keir iste vedno tako vestni. Vedno simo vas lahko porabili, pri vsaki a/zistemei ate 'bili vi; 'kar je šlo sfeoizi vaše roke ali pod vašim nadlzorstvonn, vse je bilo prav storjeno, alston in zdaj hočete oditi? Jaz vas .no pustim, tako iprildneiga člbveka!
Vedel seim,, da je mnogo- nezaslužene bivale v teh 'besedah in skoraj 'bi1 se 'bil nasmejal patru gvardijamu. a trenutek je bil tukaj. dla ilzvedčm, kar mi je bilo j že zdavnaj v mislih. Zato sem dejal brez ovinkov:
“Meni ne bo nihče branil odhoda!”
Odločne besede so našle odločen odpor. Patru gviardijatnn je zavrela kri in stopi vsi tik pred mene je zavpil:
“Branim ga jaz!”
A jaz ise nisem zbal njegovega nastopa. Odvrnil sam mirno: “Tega ne morete. Prostovoljno sem prišel im prostovoljno odidem. Nitiče me mi noter silil in tudi notri me ne 'bo nihče zadrževal.”
Moje mirno govorjenje ga je umirilo, da je dejali :
“Alston, človeku res pridejo trenutki, ki» misli, dia mn nit moč prenašati samostanskega življenja. A taki trenutki minejo in zopet je dobro. To so -same skušnjave. Alston, zato molite k svetemu Duihui, ida- vaim dodeli pravo pamiet, dla -ostanete tukaj iin ne silite .med svet, kjer se morate boriti za svoj obstanek.”
“ Dovolj sam že molil k svetemu Duhu,, pater gvardiijam, a prišel senu vedno d'o zaključka, da nimam poki itn za samostan. Zato vas prosim, d'a mi daste odvzeti tonzuiro in dia mi izročite mojo o-blefco.”
“Tri. dni morate pričakati, da pride dovoljenje1 od patra proviin-ciijala,” je lagal videč, dla se ne dam omehčati.
“Od! 'kdaj je pa ta postava?” rečem; “patra provinci j a la ven-da-r ne boni prosil za dovoljenje, če smem ven. On tudi lahk-o reče “ne!” in jaz moram poteim notri ostati? Kakšen namen pa' ima novicijat, akio ne samo po,skušnje, če je mioviie za samostan ali če ni!”
“To vse skupaj vas nič ne briga.” odkirne jezno, “kakor jaiz rečem, tako so mora zgoditi. Jaz sem .predstojnik! ’ ’
“Predstojnik site, a neresnice ni treiha govoriti}”
“Kdaj sem lagal?” je vzbrubin il in me gledat srdito.
“Ravno zdaj !’’
“Kaj som se z-laigal?”
“Rekli ste, -dia mora,m čakati dovoljenja patra provincijala.” “Allston in. — ?”
“In to ni res!”
“Jaz bom menda vedčl, kaka je postava.”
“Kaiko -pa- odide brat Viljemi?” vprašam,. .
“On vam nič mari. Če jaz ho-čerrt, dovolim, da precej gre, dru-
gače pa mora čakati, ker jaz sem na Kremerncu predstojnik!”
“ Predstojnik, iz katerega se veS samostan norčuje. Siicer ipa če mi ne daste m,oje obleke in mi ne odvzamete tonaure, grem tak med Ijuidi, kakršen sem.” Odpornost patra gvardijana se je sesedla. Pred zunanjim svetom je treba varovati samostanski n gledd
Pol ura jooianeje je ležala molja 'tonzura na tleh zraven Viljemove; odvzel n amia jo je frater Izidor.
Opoldlne sva še kosila v obed niči. Vse je bil«1 tiho, nihče ni .črhnili Ibesedjilcie. Pater Feliks se je n-elkaj nmzal, vsi drugi so naju pa gleidiali pisarno, zlasti pa 'brata Vi ljemia, ki je bit danes1 še servitor in moško nosil jedila na miz®.
Po kosilu sva morala pri patru 'magistru v knjigo zapisati, da “ego infra scriiptns red'eo voluntarle in saecutuim (jaz podpisani grem prostovoljno med svet).
Pri bratu Eligiju sva dolbita o blok«.
Bratu Viljemu jo je takoj dal mojo je1 pa nalašč iskal, da je med tem odšel moj tovariš.
“Tega bi pa jaz ne 'bil nikdar verjel,” je Tekal brat Eliigij, ko mi je prinesel obleko. “Da vi zapustite samostan! Saj ste vse tako vestno' izvršili, da vas je pater gvardijan nam za zgled postavil.’ “INlag me le postavlja,” odgovorim smeje se, “zdaj boste pač drug zgled potrebovali. Tudi jaz sem vas drugim za zgled postavil.”
“Mene?” vpraša zategnjeno1. “Ravno vas!”
“Katero lepo lastnost ste pa zapazili v veliki meri na meni? Jaz mislim, da senu najnevrednej-3i v celem aamosta.nn, ” reče ponižno. kot se spodobi sinovom sv. Frančiška.
Poibašem obleko pool pazduho in za kljuko držeč odvrnem: “Kako 'blizu nevrednosti ste, o teni sodite sami, če se poznate toliko,. Jaz vem le. dia vas «liči brezmejna hinavščina.”
Sapo miu je zaprlo in če ne bi bil jaz na poti iz samostana., -gotovo ‘bi mir bil zagrozil s črnim fižolom .
V svoji sobi. sem se preoblekel. Pri odhodu iz novicijata sem iponudil patru magistru desnico, toda 'odtegnil mi jo je. Prosil sem ga. naj rriii ne zaim'eri. če sem kdaj 'kaj nerednega naredil. On pa je dejal:
“Za svoje pohujšanje boste še -odgovor 'dajali.”
“Za kakšno pohujšanje?” primem za besedo.
“J-e že dobro, kar pojdite,” je rekel, me rinil1 -skozi vrata in gledal v tla .
‘Za kakšno pohujšanje?’ vprašam še enkrat.
“Ker ste bili toliko zviti, da ste priporočena pisma dobivali, boste tudi vedelii, -da st,e s tem- pohujšanj e delali'! ’ ’
“To je pri vas pohujšanje? Kaj pa je ravnanje patra Narcisa in patraJuMjana ? Ali je to Rogu dopadljivo dieto-?”
Pater magister ni odgovori 1, ampak me je prijel in kar prestavil k noviieijata pred vrata vrata .pa zaklenil.
Odšel sem k patru gvardijanu in se mu zahvalil za jed, -oblek® in stanovanje.
“Skoraj štiri mesece ste bili v samostanu, ’ ’ je reikiel.
“Da, pri spovedi osemindvaj-sefkrat in pri obhajilu petinpet-desetkrat. ’ ’
“Glejte, koliko milosti ste prejeli Vtem, knatkem času, in alston kdo ve, če jiih ne 'boste všteti v kratkem izgubili,” je dejal pomilovalno.
“Jaz ne vem, vi tuidi ne, temveč nekdo drugi, 'ki tudi, ve, zakaj sem odšel in ki pozna moje srce. Z Brigom! ”
“Z Bogom!” in šel je za mie-noj do vrat iin and jih trdo zaprl za. petami'.
Zunaj .me j-e čakal bivši brat Viljem, zdaj Anton.'
“Kam j,0 udariva najprej, I-van?” me Vpraša smeje se.
“K Mitri, !” odvrnem, ’“da jo 'odveževa prisege ! ’ ’
Deset minut, pozneje je bila natakarica Miiei že odvezana svoje prisege, katera jo je gotovo težila, kal«,or bi vsako žensko. Po “odvezi” smo pili na zdravje vseh samostanskih žabi teže v, midva z Antonom sva pa sklenila 'brat-ovščiino. Anton je kmalu odšel s pošto od tod. Pri slovesu sva si obljubila, da si bova pogosto dopisovala.
Meni se ne mudi ravno od tukaj. K Završniku pojldam noeoj in bom kot popoten človek prosil prenočišča. Zakaj me bi ene noči prespal pod ,eno streho s svojo ljubico? Jutri jo pa 'odrinem, če mogoče peš proti domu. Pot je lepa in pomrznjena; sicer imam nekoliko lahko Obleko, zato bom ■pa 'hitreje hodil.
Dne 10. januarja.
Pri svoji teti se.im zopet. Ko sem ženski pripovedoval, ,dla sielm moral kamenje voziti v samostanu, da sem stranišče smaižil, je hvalila nad vse moj sklep, da sem jo potegnil yen. “Le v Boga zaupaj, Ivam”, je relklia, “pa ti ne pojde nikdar slabo. Čemu bi pa delal zastonj tam, kjer je vsega v obilici? Ko skoinčaš osmo šolo, pa greš v lemenat in sam svoj gospod boš in boš -.drugim ukazoval, pa boš še plačan za to.” In ko sam svoji dobri teti vse to potrdi' jo bila vesela, da mi je šla delat 'ocvrto jajce, kar jo pri njej nekaj posebnega-.
Našemu župniku pa moj pribod iiz samostana, ni nič kaj po volji Teti je dlejal:
“Ce jo j« iz samostana pobrisal. tudi v bogoslovje ne pojd'e !”
A tata iima tollilko zaupanja mene. da več verjanne mojim besedami, nogo pa župnikovim trditvam.
In Albina, moja A'bimcai?
Ko sem zvečer prišel tja, kuhala je Albina v 'kuhinji večerjo. Zatopljena je hi a nekam in gledala v plapolaj, 'k ogenj, da ni cula, ko sem vst< ipul v priprto -kuhinjo. Tudi ni slišala, ko sem sto pal proti njej. Ko sem ji pa ovil roke okoli vratu in jo poljubil na žametasto lice, bi bila zakričala, dia ji miserai brž pokril' ust s po-iulbom. Njenega veselja ni mogoče popisati. Tildi njena mati kateri je Albina par dni preje vse povedala, je biila vesela mojega prihoda, zabiča vala pa mi je strogoi, naj gliedam, da kaj postanem, ker preje mi ne da hčere iz rok. To sem tud' obljubil dkrbni svoji bodoči tašči in izjavil, da tudi preje Albine močem, prodno ne bo kaj iz mene. ker ne maram, da bi su ona ('Albina) ali mati elali nepotrebnih oičitanj, da sam jaz dekle zapeljal v revščino in beračijo.
Drugo jutro sem odšel. Albina je šla nekaj časa z menoj im predrlo sva so ločila, sem ji moral obljubiti. da j® pridem o Veliki noči «ibiskat, ta čas si bodeva pa pridu t dl pisovata, da se ljubezenska vez ne pretrga, ise vod a bo treba na vsako pismo strogo' paziti. da ga teta ne zapazi, sicer ne bom dolgo užival, zaupanja pri njej, da poj v si'«nit n išče.
IZ DELAVSKIH KROGOV.
Dostavek pri&bčevalca.
Moj prijatelj Ivan IM. je dandanes profesor na gimnaziji. 0-ženjen je in njegova žena je Albina. kateri je ostal zvest vkljub vsem viharjem življenja. Srečna sta iin zadovoljna, saj je Bog blagoslovi1! njun zakon že z dvema otrokoma, čeprav šta šele dobro poldrugo leto poročena.
dvojega dnevnika mi nikakor ni hotel izročiti, dahi ga objavil. Sele ko sem mu zatrdil, da spremenim imena oseb in krajev, se je vdal. Cest iti bralci naj pa bodo prepričani, da ne najdejo v pred-stoječenn priobčili! nobene pretiranosti, ker je Ivan kot samostanski novic p isa Izase in torej .samemu sebi ni hotel lagati, ampia k zapisal povsod saimo golo in čisto resnico, kot se je, v fetini dogodila. -
(KONEC.)
Indianap olis, In d. 23. jan. Na jvažnejše vprašanje, katero ima ■kongres organiziranih rudarjev v tem tednu rešiti, je povišanj« place za delavce v “Bitom’-premo-garskih okrajih in pri njih se gre za vprašanje, koliko odstotkov povišanja naj zahtevajo, ter koliko daleč organizacija naj seže, da zahtevek dobi. Preiskovalni' komite ‘bo poročilo o vprašanju plače konvenciji predložil, 'katera bo predloge sprejela ali pa popravi la m potem zahteve posestnikom premogovnikov vročila pri mešani konferenci za premogovne o-kra.je 'Pennsylvania,, Ohio in Indiana, katera se bo 1. februarja ali v Toleda ali pa v Indianapolis sestala.
Oči vidno se bo povišek plače TO odstotkov zahtevalo, toda neke krajevne Unije «zahtevajo dva.j-set odstotkov in eni celo 10'j. Nova plačilna pogodba, .stopi dne 1. aprila v veljavnost.
Poročilo1 komiteja, kateri razpravlja o spojitvi “United Mine Workers of America)” in pa “Western Federation of Miners1”, Ibo očigledno v teku tega tedna kon-veniciji predloženo.
Waltham, liras«., 28. jan. Da se produkcija Waltham Watch Co. «manjša, je včeraj za ero teden -an^a »vojo tovarno, kar se je hi’® trdi v teku minulega meseca zgodilo. Približno 4000 oseib je prizadetih.
-Na- svetu je vsepoHnp zavistnežev. Nesraurna zavist pa je, ako eden drugemu predibaciva zasuž-nenost in. podložno st radi oglasov, katerih sam ue more dobiti. To je opnavniška izavist med Slovenci dbbno znanih “kikarjev”. •
Stiemslain-d znani dhiteaški bankir, ža.llostne Milwaukee barake, je fcljiub protestni opeharjenih vlasto-ljev. prišel po milosti go-vernefja Dennena na. prosto. Velike tatove se spušča na prosto, malk pa obeša na. vislice, čudimo se koliko mr Ibo ptobil v drža vnih zaporih v Leavensworthu. znani spe'kulant in bainkir "Walsh?
Slovensko-angleška slovnica, slovensko angleški tolmač in angl eško-slovenski slovar za $1.00 nri V. J. Kubelka, 538 W. 145th St.. New York. N. Y.
NAJBOLJŠI ZDRAVNIK
je tisti, katerega zmožnost in izkušenost v zdravljenju Vam GARANTIRA, da Vas zamore v kratkem času hitro, uspešno in popolnoma ozdraviti.
ŽE VEČ KOT IO LETNO UREDOVANJE
kot glavni zdravnik in ravnatelj na
SLOVENSKEM ZDRAVISCU
------------V NEW YORKU -----------.
Dr. J. E. Thompson. VBm iS d°9,i i#Sen dokaz' da ie naS slavni svetovnoznani
Dr. J. E. THOMPSON,
najboljši zdravnik, kateremu je vsaka bolezen dobro poznana in kateri ima popolno izkušenost v zdravljenju vsih bolezni, za to Vam ne bode nikdar žal ako se takoj njemu poverite v zdravljenje, ker le tako zamogli bodete v kratkem svoje zaželjeno zdravje nazaj dobiti.
NI JE SPOLNE MOŽKE ALI ŽENSKE BOLEZNI
katera bi ne bila Dr. J. E. THOMPSONU popolnoma dobio ne poznata in katere bi se on ne upal v najkrajšem času popolnoma ozdraviti. — Dr. J. E. Thompson ima popolno izkušenost v zdravljenju vsih boleznih, ter Vam zamore z njegovo zmožnostjo GARANTIRATI da Vas bode gotovo uspešno ozdravil in ako bolehate nai si bode za katerikoli akutni, ali zastareli notranji ali zunanji bolezni, kakor tudi še tako nevarni in teško ozdravljivi moški ali ženski spolni bolezni. On je na zboru od več stotin zdravnikov dokazal, da lahko bolnika ozdravi, ne da ga osebno pregleda; njemu zadostuje natančni opis bolezni v pismu,akopram je bolnik od njega še tako oddaljen.
Dr. Thompson Vam jamči za hitro in popolno uspešno zdravljenje sledečih boieznij:
Posledice onanije, triper; čanker, sifilis; impotenco, ali nezmožnost do spolnega občenja; polucijo, ali gubitek moškega životnega soka revmatizem. Vse akutne in kronične bolezni želodca, srca, glave, grla, ušes ledic pljuč, prs, mehurja; kilo ali bruh, nervoznost; vse živčne bolezni; naduho katare in prehlad, neuralgijo, zlato žilo; božjast; vodenico, vse ’spolne bo'-lezni na notranjih ženskih ustrojih: neredno mesečno čiščenje; beli tok ■ padanje maternice; neplodovitost; — vse kožne bolesti; sr belino, lišaje hraste in rane; mazulje na licu; uši na spolnih delih, i. t d.	J ’
Zdravljenje vseh spolnih boieznij ostane stfrogo tajno.
Zatoraj rojaki; Ne obupajte ako Vas drugi zdravniki niso mogli, ali ne morejo ozdraviti. Bolehate-li od naj 3i bode katere koli bolezni, ter Vam je zdravniška pomoč neobbodno potrebna, in ako želite da bodete v kratkem in popolnoma ozdravili, poverite samo izkušenemu, vestDemu zdravniku svojo bolezezen v zdravljenje, radi tega natanko in brez sramu opišite svoje bolezen v materinem jeziku, ter v pismu natanko naznanite kako je bolezen nastopila, koliko časa traja in se razvijala, ter pisma naslavjajte edino le na:
SLOVENSKO ZDRAVIŠČE
Dr. J.E. THOMPSON, 342 W. 27. St. New York
Uradne ure so: Ob delavnikih od 1 do 5 ure pop. V nedeljo in prazd. od 11 ure do 3 popoludan
i» 17 JEWELED
RAILROAD WATCH
H HblT	Patentiran navijalnik,
za možke ali ženske l8k SOLID GOLD filled z lepo okrašenim dvojnim pokrovom, derži vedno korektni č’is. primerne ¡delil wem na železnicah.
AMČENA ZA 20 let. /a prihodnjih oO dni pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za .$5,75in vozne troSke, na pregled, in ako ni, kot
__	se tu reprezetira NE
PLAČAJ NITI EN CENT. Pomislipa, da lahko plačaš $35.00 za ravno takšno uro ako jo kupiš od domačega zlatarja. Posebuo dobro 14k pozlačeno verižico in n^vezek darujemo z Vsako uro.
EXCELSIOR WATCH Co
905 ATHEN/EUM B'LD'G, Chicago
Irgovina snovodobnim obuvalmo
Vstanovljena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah.
JOHN KLOFAT
631 Blue Island Ave-, Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Banke
Hoerber pivo. Prost prigrizek
MARTIN NEMANICH
LASTNIK
Phone: Canal 80
22nd St & Lincoln
blizu slovenske cerkve
Podpore za Cherry sirote.
Ra ždel! j eno po g. Kom'pu $107.50 Izk-aa v 2. številki “G. S.” 47.15 Prispevki tega. teldma, glej dopis Košak	7.00
Skupaj	$161.65
Preostal® woto 40.15 dolarjev pošljemo danes na g. Kom pa v ra.'ZcM'itev 5 dolarjev ostane pa še pri čakajoč naslova g. Pirh.
M. KARA
1919 So. HALSTED ST
cor. 19. Pince.
Vam je na razpolago pokazaji svojo najtolšo zalogo
ZII8K010
IMPORTIRAN TOBAK, prodajam cigare in cigarete, raz® e vrste pipe ter izdelujem i® popravljam dežnik« in pipe.
J. V0K0UN, 559 W. 18. St.
VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c
ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “Sporty Gin”, prodajam skoro polovico ceneje. — A Honvat, Joliet, 111.
Pol mesečne obresti zastonj.
V loge prejete med 1 in 15 januarjem se obrestujejo od prvega naprej
Mi vam pomagamo začeti novo leto s bančno vlogo.
INDUSTRIAL SAVINGS BANK
2007 Blue Island Ave.
Ob sobotah odprto od 6 do 8 ure ve5er.
Govori se v polskem in češkem jeziku.
Zimski čas je za učenje
ANGLEŠČINEï 'brez uii!el)a=
po navodilu:
SlovensKo-angleslie slovnice, Sloyensfco-angMto tolmača in AnglesKo-slovensKega slovarja,
Knjiga t platno vezena stane $1 00 in je dobiti pri
V. J. KUBELKA,
538 W. 145 St. Naw York, N. Y.
PIŠITE PO CEMIK KNJIG!
Slovensko Narodno Samostojno e Društvo ^
V RAVENSDALE.WASH.
Ustanovljeno
25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:	JOHN ARKO,
Ravensdale, Wash.
Tajnik: CIRIL ERMENC,
B o x 9, Ravensdale, Wash.
Blagajnik: MIKE FERLICH,
Ravensdale, Wash.
Društvena seja vsako zadno nedeljo v meseca, ob 9. uri dopoldne v Georptown pri Frank Markuš v prvem nadstropju
Rojakom Slovencem naznanjava, da sva odprla
Gostilno “Slovenski Dom”
na
2236 So. Wood ceste
to je med Bli^e Island ulico in 22. Mladič & Krampats.
Edward Pauch
------ gostilničar----
663 Blue Island Avenue CHICAGO.
ED. SIHRA,
izdelovalec finih Havana in domačih smodk. Tudi prodajam vse vrste tobak na debelo in drobno. 612 S. Centre Ave., Chicago, Ul,
ODVETNIK
PATENTI-
GARL STROVER
1009-140 Washington St.
Tkl, 3989 MAIN
CHICAGO,
Dobra linijska Goslilna,kip?fr
-----------—------------------ dobi
mrzel in gorak prigri-	Ct-JCrnA!
zek. : Pod vodstvom	J* OidotUj
650 Blue Island Ave.
delikA Dvorana za društvene in unijske seje, in, Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405
VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loomis ul. na vogalu 18. Plima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL CANAL 1386
Pooblastila in prošnje
na vojafike. sodnijske in vse druge o Was ti v starem kraju izdelujem po
EDEN DOLAR
in priskrbim potrebna konzularna potrdila.
FRANK PODGORŠEK, 56 Warrin St. New York. N. Y.
it
Austrian Club”
GOSTILNA
JOE LENIČ, lastnik
STR1NGT0N "redmest^e Leadrille, Coloradc
Potniki dobro doSlil Zastopnik Glas Svobodo
GOSTILNA!!!
JOHN DOBNIK
300 Reed St., Milwaukee,Wis
GOSTILNA!!!
SALOON
z lepo urejenim kegliščem ih sveže Schoenhofen pivo priporoča
ANTON MLADIČ,
937 Blue Island Ave. Chicago Tli.
Slovenska Svobodomisel. Podp.Zveza

Chicago,
H?
Mr	#
U/	n'	vU
*	T	\*
T
»215;.
:=C CU

Illinois.
Vstanovljena dne 1. septembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chicago. MATH GAIiSITEK, podipreidlsedfiik, Box 207 Ndkamis, 111.
.JOSIP IVANŠEK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave., Chicago, 111. n M. V. KONDA, zapisnikar; 1518 W. 20th St., Chicago, 111.
IVAiN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
JOSIP BENKO (predsed.), 11212 Fulton Ave., Pullman, 111.
JOS. WERiŠČAJ Box 271, Grandi Works,'111.
LOUIS SKUBIC, 2737 So. 42nd Ct.. Chicago, 111.
POROTNIKI:
JAKOB ZAJU, (predsednik); Box 44, Winterquarters, Utah. ANTON DULLER, 2012 W. 25th St., Chicago, 111.
JOS. MATKO, Box 481, Claridge, Pa.
POMOŽNI ODBOR:
A. II. SKUBIC. 2014 Blue Island Ave., Chicago, HI.
IVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, 111.
JOS. FRITZ, 11422 Stevenson A., Pullman, Jll.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. B. J. DVORSKY, 1800 Fisk St., Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Ivanšek, 1517 S. 43rd Ave. Chicago, 111, Denarne pošiljatve pa na Ivan Kalan, 341 — 6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “GLAS SVOBODE”.1 Seja vsak zadnji četrtek v mesecu.
SPREJETA NOVA DRUŠTVA:
St. 41 v Ambnidge, Pa.: Fram« Tomažič, eert. štev. 964; Ferdinand Ogulin, 965; Andrej Unetič, 966; Anton Kinu, 967; Franc Zor-man, 968; Mihael Prestar, 969; Ivan Kotlar, 970. Paul Stipeirski, ■971 ; Paul Kirin, 972; Josip Luhaš, 973; Josip Kuihel, 974: Frane Butara. 975; Josip Becele, 976; Karol Grajddek, 977. — Društvo šteje 14 udov.
Št. 42 v Red Lodge, Mont.: Anton Sl polar. 978: Dragotin Grenko. 979; Blaž šnajdar, 980; Štefan Trojanoviič, 981; Mihaiel .Ferka, 982; Anton Božič, 983; Josip Grenko, 984; Anton Kanizfliarič, 985; Matija Jafcovac, 986; Blaž Starčevič, 987; Martin Ferkio, 988. —
Društvo šteje 11 udovt	_
Št. 43 v High Bridge, Iowa: Andrej Peliko, 989; Josip Štruce,, 990; Franc Lokmer, 991; Martin Supan, 992; Peter Meseie, 993; Jo-sin) Radtoševilč, 994; Tomaž Rajkovič, 995; Ferdinand Horaček, 996; Ci'ril Horaicefe, 997; Markio Iloraiecfe, 998; Stanko Iskra, 999; Jakob Iskra, 1000; Andrej Liipovaic, 1001; Jerolim Lipovae, 1002; Lovrenc Radoševič, 1003; Josip Kolen«, 1004. — Društvo šteje 16 udov.
SPREJETJE NOVIH UDOV.
K društvu št. 2 v Claridge, Pa.: Franc Zajec, 1005; Jurij Kra-tofil, 1006; Jakcih Terček, 1007; Boštjan Terčelk, 1008 — Društvo
šteje 74 udtov.	t> - -mno
K društvu št, 4 v Blank Diamond, Wash.: Ivan Pečnik, J 009,
Rudolf Pečnik. 1010; Josip Maik, 1011. - Društvo šteje 41-udov.
K društvu štl 10 v Moon Run, Pa.: Vladislav Vasgiird, 1012.
Društvo šteje 23 udov.
K društvu: št. 11 v: Staunton, 111.:	Josip Javornik, 1013.
Društvo šteje 10 udov.	,
K 'društvu št. 12 v Ouumbarland, W ya.: Martin Bezovmk, 1014.
Društvo šteje 18 udov.	T ,	,r,
K društvu št. 14 v Yale, Kans.: Josip Peterka, lOlo; Josaip Arh, 1010. — Društvo šteje 49 udov.
K društvu» št. 17 v Aurora, Minn.: Bartol Brank, 1011. — Društvo šteje 17 udov.	.	Q «
K društvu» št. 22 v Indianapolis, Ind.: Andrej Urši c, 1018; Bte-fan Hvalica, 1019; Anidrerj Mute, 1020. - Društvo šteje 20 »udov.
K društvu št. .24 v Milwaukee, Wis.: Ivan Meaner, 1021. —
Društvo šteje 14 ulilo v.	, ol ,	r.
K društ vu št. 26 v Coll inwood, O.: Karol Skebe, 1022. - Društvo šteje 11 udov.	1JV,Q A
K društvu št. 27 v Forest City, Pa.: Josip Buieineh, 10_o; Anton Čoš, 1024. — Društvo šteje 26 udov.
K društvu štJ. 28 v Madison, 111.: Emil Toffant, 1025. — Dni-
štvo šteje 13 udipvi	„
K društvu št. 35 v Crawford, Kans.: Ivan Dolinar, 10_6.
Društvo stoje» 20 udov.
K društvu št. 36 v Springfield), 111.: Leopold Kreoli, 1027 ; L an -Stefano, 1028; Josip Š«stair, 1029. — Društvo šteje 17 udov.
K društvu št. 37 v Blaieiklbum, Pa.: Ivan Noser, 1030; Ivan Kužnik. 1031». — Društvo šteje 17 udov».
K društvu št. 39 v Broadhead, Gote.: Josip Molenda, 1032. —
Društvo šteje 12 udov.
FRESTOPLI UDJE.
<>d društva št. 5 Darraigh. Pa., k društvu št. 2 Claridge, Pa.: Ivan Jereb, 375; Jos. Klemenčič, 377; Štefan Jagodič, 663. — Prvo
društvo šteje 42 in drugo 79 udov.
Od društva št. 8 McGuire, Colo., k društvu št. 39 Agula»r, Colo.: Anton Lalh: 188; Blaž Božo-vičar, 185; k »društvu št. 12 Cumberland,
-VVvo.__Prvo društvo šteje 23 drugo 13 in tretje 18 udov.
Od' društva št. 16 Clinton, Ind. Paul Ocvirk, 456; Ivan Muzga, ^79; od društva št. 18 Girard. O. oba» k društvu št. 24 Milwaukee.
Od društva št. 30 Bishop. Pa.., k društvu št. 16 Clinton. Ind.: Josip Bizjak, 688. — Prvo društvo» šteje 18 in drugo 31 udov.
SUSPENDOVANI UDJE.
Od društva št. 5 Danragh, Pa.: Franc Skubic, 735. — Društvo
šteje 41 udov.	J
Od društva »št. 14 Yale, Kans.: Josip Dolinar, 384; Ivan Klapes,
357; Ivan M as el, 390. — Društvo šteje 46 udov,.
Od društva št. 16 Clinton, Ind.; Ivan Mrafler, 446; Josip Kuč, 447. — Društvo šteje 29 udov.
POTUJOČI UDJE.
Od 'društva št. 6 Winterquartcr, Utah.: Anton Zaverl, 147; Anton Pistotnik, 148; Jos. Pistotnik, 149; Ivan Blažič, 156; Peter Bizjak, 157 ; Anton Ocepek, 640.
Od društva št. 31 v Farmington, W. Va.: Vinko Benkovič, 724. UMRLI UDJE.
Od društva št. 31 Farmington, W. Va.: J»os. Kralj, 712. Umrl 30. oktobra 1909. — Društvo šteje 20 udov.
Od društva št. 8 McGuire, Colo.: Ivan Japil, 181. Umrl 29 novembra 1909. — Društvi» šteje 23 udov.
Od »društva št. 1 Chicago, Ul».: Josip Butala, 33. Umrl. 16. januarja 1910. — Društvo šteje 30 udov.
IZOBČENI UDJE.
0.1'društva št. 3 De Puc, 111.: Jos. Jelič. 85; Franc Flander, 394. Društvo šteje» 16 udov.
Od društva št. 10 Mown Rum, »Pa.: Ignac Oblak, 249; Ivan Perko, 261. — Društva šteje 23 udov.
Od društva št. 31 Faiim.ington, W. Va.: Te» dar Sarič, 706. — Društvo šteje 20 udov.
VSIM DRUŠTVAM S. S. P. Z. NA ZNANJE.
Opetovamo prosim tajnike oziroma uradnike raznih društev, da v mesečnem iparoč.lu zaibiležite natančno ime tar priimek ausipeinda-nih, prestopi ih, potujočih, in »ot štoplih »čltamov ker v nekaterih poročilih ni mogoče citati imena .td. toraj «tarife tako, d»a uredim glasilo.
Nadalje naznanjam, da pravila 'bodo gotova v par dnevih in cdpošlemo v »kratkimi času ravno tako» “Chanter”, nova prošnja in drugo potrebno tiskovino. Pečati so .cdposlani po U. S. Expressu; 'br. tajniki maj iblagavolijo povprašati v okolici kje se nahaja Express Office; v slučaju »pa, dla »bi pečat katero društvo ozir tajnik neprejel, torej mi sfpcuoč.te po preteku 8 Lini, da za morem» sporočiti datični družbi.
Pri vipošiljanju Zdrav, spričeval novih članov se naj uradniki prepričajo, če je taka listina v redu. prodno se odpošlje na Glavni Urad. Isto tako sc» naj pazi na zdravniške izkaznice. Tajnike krajevnih društev se naprosi, če se je pomota uriinila pri- imenih, številkah ali pri čem drugem, da blago vole naznaniti tajniku Zveze. Z bratskim pozdravo»m
JOS IVANŠEK, gl. tajnik.
VOJNA NA IZTOKU.
Ruska vlada je obelodanila, poročilo državnega svetnika Gles-mer-ja, v katerim trdi, da Japonska se pripravlja na novo vojno s Rusijo in bo ,s pripravami do leta 1912 gotova. S to publikacijo zasteduje Rusija neki namen, kateri za neveščega ni uganiti. Ker publikacija pride istočasno z »neko akcijo ameriškega državnega tajnika Knox-a, katera- na to izide, da vojaško približanje med' Rusijo in Japonsko skoraj onemogoči. tako se (bo pač obedve državi v neko zvezo moralo prinesti.
Državni tajnik Knox je ruskemu vnanjemu uradu spomenico vročil, v kateri nasvetuje nevtralizacijo uianžurskih železnic vsled nro-daje Kitajski, kojo prodajo naj mednarodni sindikat financira. Zdr. države poživljajo Rusijo k udeležbi tega načrta. Višje nadzorstvo nad žbleznice bi bilo po a-meriškem predlogu v rokah za finančno urejo odgovornih vlasti, in te »bi za to skrbele, da bi proge strogo v prometne namene služile in ne v politične ali pa stra-tegične svrhe.
K temu je za pripomniti, da je bila zadnja rusko-japonska vojna na nevtralni, kitajski zemlji vodena — proti »narodnem pravu, kar se je moglo zgoditi, ker Kitajska. ni bila v .položaju, to za-ibraniti. Oskrba Mandžurije je pač formeluo Kitajski izročena, toda dejansko se pa tam prepirate Rusija in Japonska za oblast in tedaj ni kaka vojna izključena.
Tako pa !bi bila ako že ne preprečena, pa \1saj otežkočena, ako se načrt ameriškega državnega tajnika uresniči. Potem bi Rusija in Korea, kar se za japonsko provincijo »tolmači., samo osko deželno mejo ob reki Tumen imelo, katero prekoračiti »bi bilo za obedve stranki, sosebno pa »za Rusijo silno nevarno. Ker, kakor vidno, bo Japonska za dolgo časa pre*-viado na iztočnem morju imela, tako bi znalo kaiko vdretje ruske armade v Koreo ipo izkrcanju na sibirskih obal ih osodepolno postati.
Moglo bi se tedaj misliti, da sti obedve stranki, sosebno pa Japonska, »a& si pribore nje Kore e zagotovi, z ameriškim predlogom zadovoljni. Toda temu ni tako. Japonska sicer še ni oficielno govorila, a njeno čaisopisje in njeni politikarji so se proti predlogu izrekli.
Poprejšnji »ministr vnanjih zadev grof Hayashi, se je k temu izrazil: “Vse je podobno neki za-»plemlbi japonskih pravic v Mandžuriji po v last ih, — pravic katere sio se z velikimi žrtvami na blagu in krvi .priborile. Ljiudsko mnenje je silno nasproti predlogu.
Seveda, to je gnila trditev. Japonska nima nobenih dejansko priznanih posebnih pravic v Mandžuriji, nima’ tam več pravic, kiot ktera druga država. Kar tam kot pravice izvršuje, je ilzsiljenje na Kitajski in lastitev, katere nimajo po narodnem pravu nikaikega držaja. Med tem odpor ne bo pomemben, za slučaj da Rusija in druge vlasti tako hočejo, kar pa ni gotovo.
V Rusiji so, kakor vse kaže, nado opustili, da bi zopet na rumeno morje prišli, ter so pripravljeni železnice v Mandžuriji prodati, ker se ne izplačajo in Rusija denar potrebuje. Toda pri tem je odpor pan-ruske smeri za premagati. Tedaj je v temi trenutku
vprašanje, če se »bo Knox-ova pro-pozicija uresničila. Naravno se tudi ne smemo naivni veri vdati, da se je državni tajnik iz golj človekoljubja In da »bi moralbirtno vojno preprečil, te akcije oprijel. Tako sentimentalni niso v diplomaciji. Trgovski-interesi Zdr. držav, kateri so v Mandžuriji vsled mahinacije Japonske na Jugu in Rusije na Severu škodovane, je Kno»xov motiv. »Ako se vse lepo strinja z -vojno pripravo, no potem toliko bolje.
Ako pa ameriški državni tajnik k cilju» ne pride, tako bo »to Kitajska nekega dne priskrbela. Kitajska ni več politično in vojaško o-n e mogla, kar je še pred nekaj leti bila. Kitajska, katera je še pred deset leti mred razkrojit.vijo stala, se je prebudila in se sedaj silno organizira. Ona izvede »notraj-ne reforme, katere jo gospodar-«tvemo jači.jo, reorganizira vojaštvo, za katero je vzlic finančni neugodnosti v minulim letu 125 »milijonov dolarjev potrošila in namerava v letu 1912 na 759.000 med mirovne posadke prinesti. Kako nj»e notrajno ojačenje na vnanjo politiko in osobito na nje razmerje k Rusiji učinkuje, to kažejo »naslednja dejstva: v Mandžurijo in -Mongolijo izteka plov kitajskih kolonistov, kateri imajo tam kitajsko gojpodstvo zasidrati. V zavednosti svoje zoreče moči pozabi Kitajska kaj hitro svoje prejšnje podložno stališče nar pram Rusiji. Samovoljno odpravlja algum.skio-.pagodlbo. katero je Muravvienv-AmuTski leta 1858 kitajski izpletkaril, in ki je Rusiji pravico dajala, po vodah Amur-ja in »Sungari »eolmne-prosto trgovati in colnine-ptosto plovistvo. Samovoljno »prezira pogodbo izza leta 1896, katera daje Rusom u-pravo in pobiranje davkov na o-zrmlju kitajsko-ruske »železnice. Svoji rastoči »moči primimo, bo tako dalj korakala ter konečmo Ruse in Japonce iz Mandžurije potisnila.
Durango, Colo. 15. jan. 1919.
Že dolgo ni bilo nič čuibi o delavstvu iiz Durange, Colo., zatoraj sem ise namenil opisati olb kratkem», kako je to v naših mrzlih krajih.
Z delom gre malo na bolje. V rudotapilnicah, kakor tudi v premiogiokopih se dela sedaj prav živahno. Še »bolje pa bode proti spomladi, »ko bedo pričeli graditi novo železnici». To naj 'bi za sedaj zadostovalo.
Odgovoriti Vam hočem »tudi na pismo, »katero sem prejel od Vas g. ured. Vprašate me, ako bi me bila volja previzeti zastopništvo lista “Glas Svobode”. Tu v našem »mestu sicer ni pričakovati veliko novih naročnikov, »ker se je naselbina neko'liikio skrčila; »potruditi pa se ‘hočem, kar bode v »moji moči in to ne za dobiček in po-hlepucst, temveč, d'a zamoram tudi jaz kaj »malega storiti za raz-cvit in razširjanje pr »koristnega nam lista “Glas Svobode”.
Bredino »končam, pridejam tudi »oib jednem imena darovalcev, kateri so darovali za otroke 'ponesrečenih storilčev v Cherry. 111.
Po $1.99 so darovali»: Geto». Ko-sihak. 5Tank Plut. Mike Sikanlan in T. T. Paterson: po 25c pa: L. Turek. Mat. Slavič, Fr. Widmar, John Miklič, Milke Jakšetilč, Mat. Germ. Louis Knnšek, J. Snidar, Ana, Kosbak, Julij Kosel. Marija Roži n in G. G. Couav, ter listu v podporo 25e. tedaj skupaj $7.25 Geo Koshak, nabiralec.
Ueurtpin Želcdečri Grenčec
je znašel J. B. Scheuer, v npmškem Jas-sniku na Moravskem. Avstrija v začetku zadnjega stoletja >u ga postavil na ameriški trg v letu 19J0 Vsakdo priznava, da isti je najboljši želodečni grenčec v eksistenci! Ta grenčeo je napravljen iz izbra-nik zelišč in Koreninic, vsebujočih medicinske snovi in je gotovo, zanesljivo zdravilo proti kislini v želodcu, zaprtju, želodečnem krča in grižavici. Priporoča se ga za preganjanje plinov iz drobja Samo en poskus pokaže dobre lastnosti tega grenčeca.
J. B. SCHEUER CO.,
IZDELOVALEC
158 W. Kinzie St.,	Chicago, Illinois
GARANTIRAMO DA ----- JE ---
SLOVANSKA
KORONA
zdravilno grenka vinska TONIKA napravljena izključno le iz starega, čistega kalifornijskega vina.
Ista vsebuje najbolj pomagljive snovi za človeški sistem, deluje na črevesa in jetra, Vam da trdno spanje in Vam ponovi Vaš potrt sistem lepše kot katerokoli drugo zdravilo.
Naročila na debelo za te, kakor tudi za žganje, likerje in vina se lahko pošiljajo na
Mohor	iCi
GENERAL AGENT
v	/
158 W. Kinzie St.	Chicago, III.
CROtyy
NERVE FOOD INVICORATOR
BtOOP^oIlftlg
CHICAGO Ü.S.A.
hflplllipmn °blek.e po meri iz čisto volnenih, domačih in im- > LU lujGIIIU portirjih tkanin.	J
Prodajamo ?otove obleke za delavnik
I mamo veliko zal°g° trdih in mehkih klobubov.
V zaloffi ^mamo vedno bogat izbor obuče in čevljev močnih za 6 delo in elegantnih za praznik. Popolna zaloga srajc spodnjega perila, kravat itd. daje našim c. odjemalcem najokusnejšo zadovolnost.	Največja zaloga
vsakovrstnih hlač, finega izdelka in nizke cene.
Pridite, oglejte si i kupitel
prva slovensko-hrvatska trgovina s oblekami
JURIJ MAMEK,
581 S. Centre Ave.,	Chicago, 111.
Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE”
m
M. A. WEISSKOPF, M. D.
a
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
B
1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8.—10. ure predpoiudne	814 Ashland Ave.: ’
od L—3. ure popoludne in	od 4.—5. popoludne.
od 6,—8:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8,—10,
ure dopoludae doma iu to le izjemoma v prav nujnih slučajih,
DR. V EISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
W. SZYMANSKI
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM
624-628 Bine Isiand Avenue, Chicago
TELEFON CANAL 955
Moja trg-ovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kopi, jamčim da bo zedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.
| Pijte najboljše pivo I
I Peter Schoenhoffen Brewing Go. S
PHONE: CANAL 9
CHICAGO ILL.
“Glas Svobode**
(Tue Voice oe Likektï)
weekly
Published by The Glas Svobode Co., TsTfi W. 20th St. Chicago, Illinois.
Subscription $2. 00 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki,_____________________
»Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
____________in velja —-------------
ZA AMERIKO.	*9 on
Za celo leto...........{fnn
za pol leta............
ZA EVROPO:	_
Začelo leto............
za pol leta.• •........^
Naslov za Dopise in Pošiljatve je
GLAS SVOBODE CO.
1518 WEST 20TH ST.,	CHICAGO, ILL
Pri spremembi da nam natančno Staiii naslov.
bivallišča prosimo naročnike naznanijo poleg Novega tudi
231
ZBOROVANJE premogarjev
Zaidlnjii teden zbrali so se zastopniki Združen .Ih Premogar jev v Indianapolisu, Ind., da ukrepajo v prilog premogarjev iin rudarjev. To zborovanje je drugi naj večji delavski parlament na; svetu. Samo železna obrtniška u-nija na Nemškem se da primerjati s to velikansko delavsko organizacijo.
Vsak začetek je težak in razvoj ■za,početega podjetja ali organizacije je odvisen od umnega in dobrega gospodarstva in dobrih lastnosti, katere vsebuje započeto delo. Organizacija uspeva le tedaj. ako kaže, da je vieleikoristna in za 'blagor onih, ki se pod njenim; ¡praporom zbirajo.
Delavska organizacija, United Mine Workers of America, se je razvila med težavami, katere so tile tožbo breme sosebno v njenem započetiku. V tej organizaciji so združene skoro vse narodnosti na svetu in zato si lahko citate! j sam predstavlja kako težavo je imela organizacija v dosegi združitve toliko različnih, prijateljskih in sovražnih si narodnosti v eno škuipino' za skupno korist, za skupen nastop v boju za zboljšanje položaja.
Predi leti, !ko se je ta delavska organizacija pojavljala so; morali premogarji delati po deset do' dvanajst ur na dan za plačo — tako n liziko in tako pičlo, da še življen-, siki obstoj premogarja ni bil zasi-guran. Danes je osemurni delavnik skoraj povsod uveden. Ko se je unija ustanovila delale so^v pr e mogo kopih žene in otroci, če sedajni moiroent par dečkov slučajno uide čuječnosti unije, se že O' tem svetovno razpravlja in zgraža.
Ko so bili premogokopi še neorganizirani, so lastniki preuiogo-kopov ropali preimogarje pri vagi in. časni. Danes stoji na strani kompumjsfceiga uradnika unij-iki ‘“eheok-weiighiinan”, da prepreči tako starodavno goljufanje delavcev. Ko so; se premogarji posamezno' pogajali s mogočno korporacijo postlali so; eden .za drugim breizmolana žrtev vsakega tirana,' ki je imel nad njimi kako oblast. Sedaj ve vsak posamezen delavec, da kedar se pogaja za ¡svojo plačo in delavske trpe. ima za seboj mogočno organizacijo, ki krili od oceana do oceana, od ekvatorja do severne tečajne meje.
Pred prihodom unije so tiakio-zvarne' “oropaj me prodajalne” izžemale delavca za vsak cent, ki ga je dobil v podobi nakaznice. Unija je odstranila te ‘plue;k-me’ institute v vseh svojih okrožjih.
United Mine Workers organizacija je bila, prva na prizorišču v Cherry, 111. Njena blagajna- je dala prvo pouuioč: uje uradniki so bili, prvi pri rešilnem delu in 'še danes -stoji v ¡oizadju vdov in sirot v pravnem boju za pravico, katere ne hi dosegel noben posameznik.
Tu je rekord, ki zapira o-polzna ■usta ml-eko-zobih filozofov. Na zapisku je doba bojev, bo Jovanih in dobljenih v raizrednem boju za obstoj delavstva. Njena .zgodovina je verižna povest raarednoza-vednega bojevanja in je boljše pisana- k-ot katera druga povest o teoriji ali čem drugem.
Dob-e- se tudi ljudje, ki ¡zanikujejo, da je unija vse- to za delavstvo storila, in taki ljudlje, ki tako trde naj -obrnejo svojo pozornost na neorganizirane države kot A-labamia- in West Virginia in našli bodo o-ndotno razmerje tako, kot je bilo v Pennsvlvaniji, 'Indiana, Illinois, ¡British -Columbia pred' le-
ti ko še ni ibilo- unij v teih državah.
United Mine Workers je edina velika unija, iki je ohranila svojo mioč pred navalom kapitala. Steel, harvester, beef in ducat 'drugih triuistov -so izpleli unije iz svojih delavnic, toda mogočnemu Coal truisbu pa se- le še ni posrečilo u-niiičilti rezistenčno- mioč premnog ar-jev in dlviomim-o, da bi jo 'kedaj. In zato se ne čuidim-o, da unija, ki je že vse to storila, ki> je gledala na mropiad drugih nosestrim in se iz njih nesrečnega položaja učila resisiteuce, gl-edia -s ¡odprtimi očmi v bodočnost, da se pripravi za odboj vsakega sovražnega napada c-d' strani' trusta. Ravno ta delavska organizacija je že od začetka svojega dlelov-anjia , s-trmila po u-reisničeuju' zgleda, -katerega j-e o-čito pokazal kapital: združenju v eno skupino in to- se je organizaciji posrečilo. 'Seveda današnji dlan igra politika važno vlogo; in ni- j-e organizacije, ki ne bi tej ali oni politični stranki pripadala. United Mime Workers je napredna -organizacija in kot taka veje v vsej organizaciji socijalističen -duh, kar znači, da je United Mine Workers prava delav-ska organizacija, na pravi politični progi.
Kaj bo ukrenilo čez 1700 delavskih zastopnikov na konvenciji United Mine Workers of Amerika, ki se vrši v Indianapolis, Indi, je še do cela neznano, upati pa je, da razsodni možje bodo storili korak naprej ter se še bolj združili s Western Federation of Miners, k-oje delegati oziroma za-stontnifci so tam, da si podajo bratske in prijateljske roke z geslom : Y ®loigi j-e moč, od boja do zmiage!
FERRER ANARHIST?
Kat-olišk-o časopisje, sosebno nek brezbarven list v OuyaJbogi County, se je takio daleč predr-z-ni'lo, -da je zapečatilo Francesca Ferrer .za. anarhista. Kaj ta-cega trde samo naduteži, katerim zgleda vse okrvavljeno, kar ni maziljeno' s njihovo naduto reakcijo-n-arno zabitostjo.
Da se stori pravica in zbriše miad-eiž, katerega so vzorni rimo-katoličami vrgli na nositelja svobodne misli profesorja Ferrerj-a, kateri je -dal junaško kri v trdnjavi Mont j uteh liki Hus pred stoletji, naj nav-edemo dobesedno pismo, katero je pisal Gregorio Aglipsy, škof-glavar neodvisne katoliške cerkve v Manili, na Phi-lipinskih otoieilh na Ferrer ja:
“Cenjeni gospod — Moj reprezentant v Barceloni. Señor Isaibe-1-e de los Reyes mi je poslal kopije vašega izbornega dela, katerega ste priobčili. Vesel-o začuden sem na,d moderno metodo pouka, ki je zelo važen i,z naučne-ga stališča civilizacije. O, ko- bi se -bili Filipinci poučevali iz taikovilh knjig namesto iz starovaškilh in v-ražar-iskiih, katere so epi-sali frajarji in jezuviti, kak inteligenten ¡narod bi bili sedaj! Šti-r¡stoletja se jim i;e čita-l-o -samo o tem. kar je pisa.l fantastični Tomaž Akvinski in ■drugi. Ne rečem, da niso bili ti možje nekoč «luč -cerkve v onem času., tiodla- zakaj naj >bi mi sedaj učili in razlagali njihove zastarele -dtolktrine našim- mladim' ljudem v tern času iznajdbe mogočnih strojev, radija in tisoče drugih znanstvenih iznajdb?! Sprejmite toraj najtqplejšo zahvalo naše cerk-ve za vaš hvalevreden trud in za .preganjanje, katero ste mogli orestati radi vašega dela na polju luči. Naša cerkev meni', dia. pamet (raizasodiek.) je razsvetljujoča sila. ki prihaja neposredno od Bosa in d!a “strmeti po resnici, po-menja kot strmljeinje po bogu.” Najvišji koncil naših škofov, s-e-'doječ iiz štiri in dvajsetih prelatov. je sklenil, ella uvede v naših semeniščih in šolah naravno in zemljepisno vedo, kot jo je spisal profesor Odlom de Buen, kateremu, prosim izročite, naiš-e pozdrave, poleg teh predmetov uvedemo tudi1 dlruige. Za naš pouk hodierno edino popravili ¡nekatere atestič-ne in protiverske tendence v teh knjigah in razložili učencem, da so ¡avtorji postali sovražniki vere «amo zato, k-eir «o morali, kakor Vi sami. prestati majhujša preganjanja od -strani onih, ki se kažejo pred svetom, da so posnemovalci na-jpohlevnejšega in najbolj človeko-ljiulbneg-a Svobodomisleca i-zrmied' vg?!h učitelj-ev in mojstrov. Spoštljivo ■pozdravljajoč vše učitelje vaših modernih šol na Španskem'. ostajam — Vaš — Gregorio Aglipsy.”
Tlo je najboljše spričevalo, da Fe-rrer ni bil anarhist, pač pa da so pravi anarhisti -oni, ki so ga preganjali i-n sramotno umorili.
INDUSTRIJA V AVSTRIJI.
Sem in tja se tudi v Ameriških listih piše o istarok-oipiibni Avstriji. Daily Socialist je prinesel zadnji teden sledeči članek:	“Human
Hair Industry in Austria”.
Na Češkem, Moravskem in Šle-zi-ji usipava -dobra industrija s človeškimi lasmi. V teh pokrajinah se izdela in proda največ človeških las. Glavna isredotoeja te industrije se dlobe v juižno-vzhod-n-em delu češke v mestih Trhow-Kamenica, Chotobar, Chrast .in Raulbovica. Lasje, kakor tudi razne- kite in imireže izdelujejo v tovarnah in -doma; ena- vrsta -človeških Daši pride iz Kitajske in druga vrsta je pa domač pridelek.
Iz Kitaj sfce. pride, potom Trsta in Hamburga, vsako leto velika množina lasi v ba-l-alh, ki tehtajo povprečno 126 funtov. Ta kitajski dovoz kemično barvajo s hydrogen peroxide, ga as-ortirajo ¡po velikosti las, ki .merijo od 6 do 35 palcev, napravijo iz njega mreže, jih zopet pobarvajo in hajdi — v inozemstvo, kjer se dolbe kupoval-ke.
Dekleta in žene žbirajo lase po veflikosti in vrednosti, za katero delo dobe v začetku od 12 do 14 centov na. dan in ko se izurijo pa 40 ,k večjem 60 -centov. Možje barvajo lase in za to d-elo dtobie po 14 do 18 dularjev na mesec.
Mreže delajo iz Kitajskih las, ker domači lasi so prefini in premehki, t-oraj niso Tako močni in trpežni kot kitajski. Ta obrt je domača industrija; vse ¡delo je storjeno doma. Izv-ežbana ple-tica zasluži na dam po 24 do 32 ©gn« tov ; vsaikla pa ima še posebej po-magalko, da zavezuje posamezne lase, ter da s zavezevanjam vozlov ne zgmbi čai-a. Pletice dobe vsak tedletn primerno množino las. katere vzemo na svoj dom in ko so mreže ago to vije n-e se jim dovoli 20% za -zgrbn materijala.
Zgcto-vljene mreže se izvažajo na Angleško. Francosko. Nemško in Združene držav-, malo pa se jih proda v Avstriji. V letu 1908 sie je samo v Z:ir. države poslalo tega izdelka za $244.922..
ZELO ZMERNA PROSPE-
RITETA.
Toliko je govorjenja o prospe-riteti, katera baje ss'„aj v tej deželi vlada. Odreka »e ne, dia se ni delo in opravilo v zadnjem letu povzdignilo iu da se je produkcija v kakšnih predmetih, n. pr. jeklo in. železo, kvišku povspela, kakor je bila pred -krizo. Toda točnih podatkov o delavskem razmerju vsled te pro speri tete manjka dk> ¡sedaj. Tedaj je dobrodošlo, kar delavski odldel-ek države New York o tem po reč a. On dobiva redna po roč 4a od delavsikih-orga-niza-eij države, in če so zanesljiva, je v tem tedaj avtentično pojasnilo.
Deiparfement primerja razliko s (prejšnjim- časom. Njegovo zadnje poročilo zadeva dobo tretjega četrtieta minulega leta, v katerim času s,- je ipp-sel zboljšal.
Konec septenjbra je znašal odstotek brezposelnih unijislkih članov 10.3%, med tem, ko je bilo v tisti dobi leta 1908 več kot 22 odstotkov nni/jskiti delavcev brez dela. Seveda nesmemo te številke z onimi izza leta 1901—1906 primerjati, kajti slika, dolbi takoj drugo podobo. V zadnje imenovanih letih je bil povprečen odstotek 'brezposelnih strokovnih delavcev samo 7%. Primera izpade še -bolj neugodno za leto 1909,' a -ko se pomisli, da pomnoženje brez delavnosti ni iimelo svoj glavni povod1 v stavkah in drugih razmerah med delodajalci in delojemalci, marveč glavni vzrok je bil. ko ni bilo izadastno posla. Kar tedaj v poslovanj e zadene, tako ni bilo za delavstvo v državi New York stanje iz leta lilflO še doseženo.
Tisti- unijški delavci, kateri i-m-ajo v mesecih jul j. avgust in september -delo. dobili so povprečni zaslužek $233, povišek v primeri' s številkami tretjega eetrt-leta 1908. ki je takrat samo $207 znašal Te številke predstavljajo D-ovorečen zaslužek rmijskih članov trinajstih različnih industrijskih strok. Po računu državnega delavskega, urada zaslužili so člani driavske-umiip v tretjem kvartalu lanskega l-eta povprečno po
$3.23 na dan, med tem ko je dnev ni .zaslužek leta 1907 .samo $3.13 znašal. Razmema visokost zaslužka podaja raizvid, dia je zaslužek organiziranih delavcev izdatno večji odi povprečnega zaslužka, kar je umljivo.
Toda ne more se sklepati povišek dnevnega z-aislužka na povišek unijske-plače. Dobro je znano,? da plača v času Od septembra 1607 do tistega meseca lanskega 'eta. se ni- povišala. Potem so se strokovne unije v dveh letih za
60.000	članov zmanjšale. Tj je v naravni stvari utemeljeno, ker bas uajslabše plaeeni organizira^ ni delavci v prvi vrsti iz unije izstopajo. Vsled tega ¡so boljše pla čen-i delavci v septembru 1909 tvorili višji odstotek strokovnega članstva, kot dve leti popred. Iz nazadovanja števila članov unije «e tedaj razjasni povišek povprečni četrtletni zaslužek, tudi brez d'a hi se mezdni postav-ek zvišal, V zadnjem ¡času se 'število organiziranih -delavcev v mestu New York polagoma množi.
Le-ti podatki dajo dohro podlago za presojo položaja delavstva. Orni potrjujejo sicer neko zboljšanje situacije, toda kažejo tudi objednem znatno brezposelnost, kar je tedaj jasno, da delavstvo- o kaki prosperiteti malo čuti.
' DOPIS.
San-uU-ulee, Mont. 10. 1. 1610.
Bi osam d’a priobčite -teh par besed v nam priljubljenem listu "Glas Svobode”.
Dolgo sem že čakala, da bi se kdo od' tukajšnje bližine ogl-asil v našem listu, kot glasilo dela-v stvas toda moje čakanje b-iho je zaman, kar me j-e napotilo, da se jaz oglasim.
V tukajšnji bližini so bili 24. 'nov. dve svatbi h krati. Prvi je Frank M-ože, kateri je poročil gospodično Alioiizijo Seliškar, in dru gi Anten je pobočil gospodično Magie Robič. Živeli novo poročen-&\! Veselja je -bilo dbvelj, samo da se jo hitro v žalost spremeni lo. Mati neveste Alo-izije, je b-ila že dalj časa bolna, ter so jo po svatbi v bolnišnico prepeljali, kjer je 11. m m. umrla m 13. pokopali. Bodi jej zemljica lahka!
Prosim g. urednik, da priobčite par besed', kot -dostavek orni do-pisovateljei -iz Steofield, Utah, ko je bilo lansko poletje v Vašem listu priobčeno. Ona piše, da bj u-stauovili Hranilnice in Posojilnice. in sider s tem namenom, da bi potem -roj-aki man je po salonih hodili in da bi -denarja prihranili in zemljišča nakupili.
Doibra -misel in doher nasvet, samo pripomniti moram samo to. dia tai bilo' dobro, ko bi bila cemj-e'-na dopišalk-a še pristavila: “da ne bi naši rojaki dajali denarja e r nosek n j e-žeim, ki prild-ej-o beračit okrog, in db bi rajši vsaki dal v ■birainilnico tisti denar, kar ga da v tisto vrečo' ki nima. dna. Onemu bi' pa dali Star “pik” in kako staro lopato- im naj gre delat, kakor morajo to drugi, ak-o se 'hoče preživeti selb-e in bar je te vrste ljudi, -kot sem jaz. namreč vse, o-troke in vsaki svojo družimo.
Tukaj v bližini je katoliška cerkev, aK dragi eitaitelj, ako hočeš iti k spovedli, plačaj $1.00 ! A-ko daš nedolžno dete krstiti, plačaj ! In alko se želiš poročiti, ¡plačaj ogromno ©veto $30.00. O tem nisem d-ena-r štela, a slišala sem tako; in kar je tudi v ero j et.no. Pri čmosuiknježih je vse miogoče, in ako hoče dobro živeti in -se fino imeti, tudi stane -denar; saj sam n-e tipi ničesar, ker mu nemirih; delaveo-trtpiiin vše da, če hoče da ga ne bo 'h ... vzel.
-Končujemi teir še pristavim, da delajo tukaj .po malem, ker ni vozičkov. da bi ¡mogli premog -oddajati. Delo se tudi lahko ne dobi, in zato ¡nikomur ni .svetovati, da 'bi hodil sem dela iskati.
K sklepu pozdravljam vse rojakinje šiitom Amerike, Vam pa, g. urednik želim obilo tudii naročnic in n-e samo naročnike.
I.	V. T.
OZNANILO.
Društvo št, 8 S. S. P. Z. v Me-Guiiire. Gota. j-e za leto 1610 sledč-ee uiradnik'6 izvolilo: Jakob Frelih, predšednilk; Lovrenc Paga-m. podipredis-edluik, Frank Bergač. tajnik; Ivan Miter, zapisnikar: Jakob Hribar. Ibliagajmdlk. Josip •Toh, ¡zastopnik; Frank Slcerbec in Jos%) PoArše. bolniška preigleldini-ka : Lovrenc Kacin in Jakob Vi-čač, pregte.inika knjig.
DR. i4 RICHTERS
PAIN-EXPELLER
Najboljše sredstvo proti bolem,' revmatizmu, ohromeli hrbtenici in enakim težavam je DR. RICHTERJEV
PAIN-EXPELLER.
Bolečine ozdravi takoj, zmanjša vnetje in mehurje in olajša boleče dele. Drgnite se z njim zvečer in zjutraj; drgnite se dobro, da preide lek v kožo. Pomaga takoj pri raznih bolečinah, ter je najboljši lek za revmo, giht, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih, za zobobol in neuralgijo. Prodaja se v vseh lekarnah po 25 in 50c. Glejte na sidro pri steklenici — ono vam je zaščita.
F. Ad. Richter & Co.
215 Pearl St. NEW YORK.
GV>S SrIOB°^
1518 West 20th St. Chicago, 111.
OBVESTILO!
Vsem društva ", obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom §e priporočamo za nabavljenje
Vsakovrstnih Tiskovin
kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi
društvena pravila in prevode
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista
“Glas Svobode”
dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor.
ALI SE BRIJETE DOMA?
svojemu namenu, in ki navadno prodaja za $4.00 in više. Ta ponudba, kakor pričakujemo bo prinesla stotine novih odjemalcev našeh britev na katerih se čita ime: Jos. K ral in katerih se je prodalo že tisoče v 33 letih. t. j. od 1. 1876 Mi samo poskušali dobiti boljše britve pa prišli smo do prepričanja, da ravno te naše britve imajo najboljše lastnosti. Vse naše britve so popolno jamčene in jih z veseljem zamenjamo v vsakem event slučaju. Še ¡celo brivci ne morejo rači sodbe o britvi dokler je ne pošknšajo, toda mi damo garancijo z vsako britvijo v ceni od $2.00 ali več. CENA $2.00. Pošiljatve izven mesta se sprejmejo. Brusimo britve za 25c od komada. Delo jamčeno. Za naročnine izvan Chicago'pošljite še 5c posebej za poštnino.
Tel. Canal 728
►
ZALOOA POHIŠTVA.
Ustanovljeno leta 1875.
JOS. KRAL
18th St.. Chicago. 111.
►
►
►
►
►
►
►
►
t
►
►
►
►
Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, 111.
toči PERU PIVO.
PERIIBEER COMPANV, Paru, III.
Podpirajte krajevno obrt!
L,
Kašparjeva Državna Banka,
--------vogal Blue I slan d Ave. & 19. ni_
VLOGE $2S500,000.00 GLAVNICA . 8200.000.00 PREBITEK . . S100.000.00
Prva I« edino češka državna banka v Chisagi. Plačuje po 3% od
vloženega denarja na obresti, imamo tudi hranilne predale. Požiljamo denar na vse dele sveta; prodajamo šifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police.
penili pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svete, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej’ dobro in po naj'nižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik,
544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433,
ATLAS BREWING CO.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
j LAQER | MAQNET | GRANAT ~"g
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.

t T ▼ ▼'▼ ▼ T-r^
’ T T ▼"T▼ ▼ T ▼ T TT ’
Slovensko Delavsko Podporno in
===gPenzijsko Društvo™*^
Ustanov.
<t	»
I«	it	'«
«	I	*
V	v*
*» v
♦•»t iW*
21. nov. 1909
DAKRA(J tl, IVK XXSYLVANIA
GLAVNI ODBOR:
PREDiSEDLMK: Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adamsburg, Pa. Box 51. TAJNIK: Fran Plazzotta, Madison, Pa. Box 23.	,
ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122.
BLAGtAJiNTK: Jos. Klaužar, Adamsburg, Pa. Box 88.
NADZORNIKI:
ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB ŠETINA, Adamsburg, Pa. Box 108.
BLAŽ ČELIK. Adamsburg, Pa. Box 23.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. GEORGE BOEHM, Arona, Pa.
MORALA SPOVEDNICE.
(Dalje in konec.)
Zatorej je n. pr. dobro, ako pravi, da se je vsega tega naučil v medicinskih, knjigah ali pa od zdravnikov samih, da zamere 'tako odstraniti pri njiili vsako presenečenje ali pa sumničenje glede načina, kiakio se je seznanil z vsemi terna podrobnostmi, o ka-teriili ¡bi mislile spovedlanke, da. morajo biti spovednikom popolnoma tuje in neznane.”
Kaj ne da. dragi prijatelji čita-tel ji, prav pristna katoliško, morala ! Mislimo, da tu ni treba še obširneje povdlarjaiti o moralni vrefinostdi ne knjige in ne spovednice, ki naj staži tem namenom
moralista trapista in aprobatorja Vatikana. Prav deliktni so nekateri odktavki, v katerih se učeni pater prereka z velikim moralistom Sv. Alfonzom Ligvorskim o 'velikosti greha.
Morda so njegovi, argumenti služili tudi našetmiu šikofu, ko je gotove mesenosti nazval samo mali igrefa. Vsekakor so ti gospodje v umazanosteh zelo verzi.rani, kakor vidimo iz njihovih knjig.
‘ ‘ Compendium, priročna knji-žitaa, obsegajoča odVeze v slučajih nečistosti (kuxraria) z ozirom na učenje cerkvenih zborov in pa-pežke določbe.” je zopet daljše pornografsko delo katoliške cerkve. Knjiga ima Vatikansko a-probacijo. Ta knjiga navaja po-
samezne zglede grehov ter odgovor, katerega je dal gleicte dotočne pregrehe cerkveni zbor ali pa papež. Namenjena je predvsem spovednikom, ki imajo tu prakitčne zglede za kaj je smatrati posamezne grehe. '
Naj navedemo tu en zmernejši pnimier, ki se splolh da ponatisniti. V IX. zaiglavju pod napisom “zakonske dblžnosti” beremo med drugim sledeče :
“Julija, katoličanka, se je o-1 mazila z Baptistinom, kalvincem in sicer pod pogodbo, da ji bo dovoljeno otroke iz njunega zakona dati krstiti in vzgojiti v katoliški cerkvi. Toda Baptisti» je dal krstiti prvega .protestantovsk» in ga dal vzgojiti v hereziji. Ali sme Julija odreči v bodoče svojo zakonsko dolžnost, tla bi ne imela nesrečo biti mati še drugih otrok, ki bi istotako 'bili lepega dne heretiki?”
Odgovor: “Julija se ima, pritožiti pni Baptistin o, glede njegove slabe vere. Ako ji resno obljubi se poboljšati, tedaj naj se podvrže novi izkušnji. V nasprotnem slučaju ima pa pravic» odire-č i svoje zakonske dolžnosti.” Škof ljubljanski ¡bi 'bil tukaj morda drugega mnenja saj v svoji ru-cHeči brošuri soglaša s sv. apostolom Pavlom, ki pravi v svojem prvem pismu do Korinčanov, v. 7 : “Soprog naj dia ženi, kar ji je dati dolžan in žena naj stori isto nporaim možu : telo moža pripada ženi. in ženino pa soprogu . . .”
Poslednje pornografieno cerkveno delo o spovednici, ki ga jnaj navedem» za danes se imenuje : “Diakonali, priročna knjiga za .spovednike, razprava o šesti zapovedi in dodatek k razpravi o za.konu.” Napisal Mgr. J. B. Bouvier. mianski škof. Tudi ta knjiga je aorctarana od Vatikana.
Ta knjiga se odlikuje od ostalih po svoji vsestranosti in umazanosti. In morda je ravno ta
knjiga, ki je v katoliškem svetu j zelo razširjena, saj jo je sam Va-1 tikan odobril kot pomožno knji-1 go- spovednikom, služila ljubljan-| skemu škofu Jegliču za vzgled pri spovedovanju po deželi in dala podnet in morda tudi teoretične izobrazbe, da je mogel napisati svojo rudečo pornografijo. S knjigo samo se mi ne moremo pečati, ker je prepornograf čna, saj je vsaka stran cel ¡besednjak i umazanih izrazov in pa takih de-1 'beliih miesenostij, da mora biti vsakega sram pri čitanju te (knjige, nazven menda onih 'božjih namestnikov. za katere je škof Bouvier, te svinjarije pisal in za katere je Vatikan to pornografijo kot učn» knjigo spovedniške morale potrdil. Knjiga je zanimiva tudi za t», 'ker nam našteva in citira vse različne cerkvene moraliste otl sv. Tomaža Ak vinskega, do sv. Frančiška Šaleškega, od sv. Pavla do sv. Alfonza Ligvor-skega in drugih cerkvenih svetih mož. kojih izreki, katere avtor navaja, so pač vse prej kot moralni. še manj pa. da bi jih pošteno ljudstvo smelo brati. Nekatere države so celo naravnost prepovedale. ca ¡bi se ta 'katoliška morala su riela v njihovi oblasti razširjati. Tako je n. pr. v Austriji prepovedana moralna učenost sv. Alfonza Ligvorskega. ki je ena največjih cerkvenih avtoritet.
Cela knjiga je tako gnjušna, da ne moremo navesti niti naslovov. kaj še kratke vsebine posameznih oddelkov v maše m listu. Za primer naj navedemo “najlažji” pasaž iz posledhjega poglavja :
“Air greše smrtno qui coeunt o na n osti e e vel condom i st ice, id est intend» nefario instrumento, quod vulgo d'iœtiLT condom?” (14 iz'aja str. 187).
Odgovor: “Ta zločin je smrtni greh.”
“Ali sme biti v tem slučaju žena naklonjena?”
“Ne, ker bi bila sodeležna smrtnega greha! ’ ’
K temu objavlja knjiga isto-taim še delikatne odločbe papeža in kolegija kardinalov z' meseca junija 1842 in, z 25. maja 1851 leta. ki so pa preveč osoljene.
Tu smol navedli samo nekatera p rnografična dela, ki se tičejo svete spovedi, koliko pa je še druigih', katere je is tota ko odobrila vrhovna cerkvena oblast v Vatikanu, človeku, 'ki je vsaj malo zasvečen v stvari, ki se dogajajo po svetu pod plaščem katoliške morale, se kar lasje ježi j» in ne ■more razumeti, kako je še sploh ■mogoče, da ima kljub toliki nemoralnosti cerkev še toliko privržencev. Edini odgovor, ki si ga tu moremo dati, je, da je ljudstvo še premalo izobraženo, da premalo pozna pravo cerkveno zgodovino in da preñado verjame. Da je temu nes tako, je jasen dokaz škofova pornografična knjiga, katero so klerikalci prali po-shodih in umazanosti podtikali svojim političnim nasprotnikom.
¡Spovednica je eden glavnih stebrov katoliške cerkve in njenega vpliva na ljudstvo; ž njo stoji in pade cerkev. In ravno spovednica je ena naj nemoral ne j-šib cerkvenih institucij, s katero naj se lovi duše. ki naij povzroča prepire in ki prinaša pohujšanje. Spornimi jam se še kako sem kot mlad fant šel k domačemu župniku k spovedi:. Še danes me je sram vprašanj o ejakulaciji etc. katera ml je drugače: sicer zmeren župnik, stavil. Niti sanjati se mir ni tedaj mioglo o takih stvareh kaj še le da bi mu mogel1 dajati odgovora, da sl um je dajal jako svinjar.^ka in tildi nazjasno-valna vprašanja, .prenda prav po navodilih svojih cerkvenih učiteljev. T mladem fantu pa je s tem 1 o r-erlovioirlinmst. Tako soo-
ved: vanje kakor se dogaja pri •mladih dečkih nikakor ne moremo smatrati za moral no;- kaj pa je še pri deklicah, pri katerih jie duševni kakor telesni razyoj še mnogo različnejši in nlanj enakomeren !
II karakteristiki mladega duhovna. spovednika naj navedemo tu le par odstavkov velikega misleca Mieheleta, ki pravi o spovedi med drugim sledeče:
“Ta mladi duhovnik, ki po vašem mnenju, misli, da je svet še tisti grozni svet. ki pride v spovednico s slabim poznanjem, z bujno domišljij» raznih groznih slučajev, in ga stavite, nespametne« (ali kako . bi vas imenoval), n a prani otroku, ki ni zapustil svoje matere, ki ničesar ne ve, nima kaj povedati, ki se je največ pregrešil s teim. da .se je slabo učil katekizem ali pa -ca je ranil 'metuljčka.
Tresem se o čem ga bo vse pouči:!» spraševanje v svoji brutalnosti. Toda »n lahlk» sprašuje, saj njegovega vest ne pozna ničesar in ne pravi ničesar: s tem jo le dbtieižuje in ona plaka. Solze > s bodo sicer 'kimalo posušile, tod t njegova misel bo premišljeval r diolgo . . .
“Kadar /mislim na vse kar obsega 'beseda spoved, ta majhna besedica, toda velika skoro naj-popolnejša meč/ kadar skušam analiziiicafit vse kar tiči v njej, tedaj sem prestrašen. Zdi se mi, da stopami po spirali globoko navzdol v neskončni o temino. Ravnokar se mi j,e snriUdl ta duhovnik, sedaj mi?i je pa strah pred njim...
“Tisti ki je slišal, le pazite, ni les. ni črna spovednica : je to človek iz mesa in krvi. In ta človek ve sedaj o ženi to. česar njen mož ri vedel, tekom vzajemnega življenja. po dine.vi in po moči. česar ne ve njena mati, ki misli, da, jo vi'di popolnoma, ko jo je tolikra.t DaHe na 6. strani.
PROFESOR Dr. E. C. COLLINS, ustaiovetelj Collins N. Y. Medical Institute
za dobrobit Slovenca u Ameriki.
Pošljite 15 centov v znamkah za, znamenito, od Dr. E. C. Collinsa spisano 'knjigo: “Človek, njegov» življem j e in zdravje”, katera vas poduči kak» si žarno rete zdravje ohraniti in kako Vam je mogoče v slučaju bolezni ozdraveti. To znamenito knjigo bi morala imeti vsaka slovenska družina v hiši.
POZOR ROJAKI!!
Varujte se po nizki ceni ponujana zdravila in onih zdravnikov, kateri vam hitro zdravljenje obljutnjejc.
Ravno sedaj je najnevarnejši čas. ko človek najhitreje oboli. V tem času se najrajše oglašajo zdravniki-mazači, kateri bolezni niti .poznati ne morejo, še manj pa ozdraveti. Ponujaj» pa bolnikom po ceni ničvredna zdravila, ki pa več škodlujejo, kakor koristijo.
VARUJTE SEBE IN VAŠO DRUŽINO.
Vsak Slovenec mora čuvati/ samega sebe, kakor tudi svojo družino pred takimi zdravniki in zdravili. Ne pustite se zapeljavati in na ta način varati od zdravnikov, katerih nobeden ne pozna. Slavni zdravniški zavod COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE je poznan pri vseh Slovencih, ki mn hvalo dajejo in ga častijo. -Tekom pretečenih 13 let svojega obstanka so zdravniki tega zavoda odiiravžlli na tisoče Slovencev. Vsled tega se nahaja v tem zavodu tudi na tisoče in tisoče zahvalnih .pisem od Slovencev, katerih drugi zdravniki niso zaimogli ozdraviti, ker ne razumejo zdkaviti in ne poznajo pravilh .sredstev in dobrih zdravil. Zdravniška spretnost in čufičdel-na metoda zdravnikov The Collins N. Y. Medical Institute je še vsakem pomagala,
Ako toraj 'boljujete na katerej označenih ali sličnih bolezni, kakor; bolezni pljuč, ¡prs. j.eter, črev, želodca mehurja ali bolezni v grlu; nosu, glavi, ušesih, očeh, ali ako imate katar, kašelj, težko d banje, bljuvanje krvi, mrzlico ali vi čieo, nepravilno prebavo, z1 ato žilo, reumatizem, tragn.je po životu, nečisto ali pokvarjeno kri, vrtoglavost, nervoznost, vr demico ali kako drugo živčno bolezen. onemoglost v spolnem občevanju, posledice samo izrabi jev an ja, mazuta, hraste izpadanje las ali .kake druge kožne 'bolezni. Vse ženske bolezni, kakor padanje maternice neredno čiščenje, neploldtovitost, beli tok. sifilis, jetiko itd. Ako trnaste tajno miožko ali žensko bolezen», ne odlašajte niti dneva ter pridite osebno v ta znameniti izavlod ali pa ,pišite v slovenskem (jeziku na
The Collins New York Medical Institute J
140 West 34th Street, New York,
kjer ste lahko sigurni, da dobite najboljša zdravila, taborno postrežbo ter bodete pod oskrbo glavnega .profesorja in ravnatelja tega slavnega zavoda, kateri je ozdravil že na tisoče Slovencev tekom.
13 let svojega obstanka tega slavnega in (dobrodelnega zavoda. Vsakemu slov emeu je znano dobro ime in slovitost THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE in da je jodien najstarejših in najboljših, ta da je edini zdravniški zavod v New York» ki se sme imenovati THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE in da oglašuje sam« zato, da vas ozdravi. Mnogo drugih zdravnikov ki dañas po čašo piših oglašajo in zdravila po nizki ceni prodajajo, dasiravimo niso x»!lč vredna, so pri Collins Neiw Y'crk Medical Institute prosili za dovoljenje, da bi se. v tem slavnemu zavodu učili spoznavati in ipnipravljati dobra zdravila, ki tudi res ozdravijo.
Vsa pojasnila in nasvete vam daje ravnatelj 9am, in t» zastonj. Pišite ali pa pridite osebno v
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE |
140 W. 34th Street, New York City.
=====	I
Dr. S. E. Hyndman, Vrhovni ravnatelj.
URADNE URE SO: Vsaki dan od 5 ure popoldan. Ob nedeljah in praznikih od 10 dopoldan do 1 ure popoldan. Ob torkih in petkih od 7 do 8 ure zvečer.
fr
DOPISI.
‘ CLEVELANDSKA AMERIKA ’
in delavsko vprašanje.
“Maletrika” je ipričela reševati delavska- vprašanje — si.leer po svoje — to dtoka'zu'je vsaj njen izad'nji članek, ki je skrajno nesmiseln in če bi' 'bila dana uiioc “Malieriki ” rdšfiti to Mpirašanj-e, rb'ilio bi gotovo nesipiisfelno in bu-dalorino. kakor je.lbaš oni, ki je skrpucal imenovani 'članek, (najbrž e v sladhio-ginjeuosti).
“Krščanstvo skrbi za delavstvo”, tako zatrjuje famozni članka r. Vprašamo ga, kedaj in kako pa skrbi krščanstvo za trpeči sloj ? Neštetokrat opazujemo kako se to godi. — Delavec daj, ostani neveden, delaj kakor živina, bodi vkovan v suženjske okove — saj bodeš imel olbilega povračila na “onem!” svetu-.. Daj z,a m-aiše, za papeža, duhovniku ; duhoven je go-s|pod, kateremu imo--ralš lizati; tolste roke, če češ iimie-ti zaslugo za “oni” svet.
“Krščanstvo ne zbira samo denarje, marveč nagiblje tudi ljudi, da popolnoma žrtvujejo svoje moči nadnaravni ljubezni in se za celo svoje življenje postavijo v službo siromakov.” Tako se glasi nadaljni odstavek, ki prihaja iz zmešanih, možgan. Nikakor ne zanikamo, dia ¡bi mameluki krščanstva ne zbirali denarja, ne zanikamo, da bi ne nagibali ljudstvo v namen, zanikamo tudi ne, d*a bi se ti mameluki (s klahfairjem vred') ne urili v “nadnaravni” ljubezni, zanikamo pa, dia bi ti postavili celo svoje življenje v dobrobit siromakov, tpa-č .pa trdimo im dokažemo, da so ravno voditelji krščanstva uajhujši grabeči in iizlkioirpčevalei ulbo-gega delavca. Proklefe malo jim je za to, če se delavcu -godi slabo, njim je le za to, da je mošnjiček, odprt na sitežaj, da pograbijo čim več iz njeiga.
“Cerkev je zbirala denar za siromake”. Taka je trditev “miale-riškega’ ’ butca. Fatozej, povej koliko je še dala cerkev za siromake? Da, ožela jih je do 'zadnjega, nabirala pa za siromaka, “glavnega lemuihairjav Rimu, ki je že itak; večkraltni milijonar, delavske groše in lemuhasr jili je vzel ne oziraje s© ¡na to, da visi na njih marsikatera potna sraga, marsikatera kaplja krvi ald solza.
“Ni še stvorilo niti ene usmiljene sestre.” Kdo jih pa vraga rabi! Te so' le za “‘gslpndte’1’, ki kaj ra.dli: prikrivajo s plaščem krščanstva svoja početja. 'Tej kasti pa prepustimo ,prav radi vse usmiljenke. naj jilh' imajo, 'kolikor se jim zljubi. Da blodte ta kasta od sedaj naprej bolje rabila sredstva v namen, zato je ipoiskiiibel ljubljanski škof s svojo prosluilo rodečo brošuro. —
“A država je pobrala cerkveni denar, toraj je njena prosneta dolžnost, da tudi kaj stori za siromake”. To beremo nadalje. — Kadlaj in kako je pobrala država cerkveni dtenar? Morda misli klanfar na Francijo1? Da. če bi vse države sledile temu zgledu, bilo- bi tudi na tem svetu vse drugače1 in bolje.
če ibi gn.ji.la Avstrija imela toliko poguma, da ibi pognala sa-mioisitanae dm enake pijavke, bilo bi gotovo, da bi naš narod, né iskal v toliki meri dlrujge domovine po tujinah.
In če je kje kaka država pobrala privilegiranim beračem denar, gaje porabila v s vrhe'—- od katere je imel tudi delavec svoje dobro-.
Z ono besedo reeefto :	Največ
krivde nosi lenubairska banda, da se delavcem godi slabo. —
Kar sc pa tiče Idela, katerega o-znanja “male.rliški” bntec za kazen groba, oziroma 'zadostilo, pri-pommiti ,je le to :
Če bi banda pri ‘ ‘ Malartiki ’’ moralai dajatli za svoje ko-zlie in grebe zadoščenje, morala bi stati noč in dan s krampom v roki in -obdelovati najitrdejšo- rudo. —
To je resnica, ki -naj “maleriiš-kemni člankarju sladi njegovo budali ost. v nribodnjč mu- -pa. svetujemo', da naj raje čla.nkari -o Tciik-Daih ai katerih ima več skušenj, V.aklc-’' pa. o tako važni -zaldevi,. kakor je delavsko vprašanje.
Cleveland, O. 30. jan. 1910.
“Ivanov.”
Blnigham Canyon, 2. jan. 1910.
'Prosimo gosp. urednik, da blagovolite vtakniti v predale naše
cenjene “Glas Svobode” sledeče vrstice:
Ko -srno po dolgem adventnem času vendar prekoračili žalostne dni, isirruo s toliko večjo nado čakali .sv. Štefana. Vsaic-emu je src-e poskakovalo;, Idia se vendar malo prav po katoliško zasuče in .zavrti .po -dolgem molku kranjskih 'harmonik.
Tako smo tudi pri nas -obhajali sv. Štefana pozno v noč s petjem in plesom, da nas je bilo kar veselje gledati.
Ali glej ga vraga! Zadnji društveni .delegat, oziroma v novi odbor propadli kandidat, v -osebi “Kranjskega Janeza” je .prišel .s svojo .debelo gostilničarko ali posestnico “Razi .irte luknje” in mam je skazil vise- veselje —-usle-d zavisti in jeze, ker nismo šli v njegovo gostilno pit.
'Malo nabnkan od slabosti in jeze je prišel raizigra.jat v našo sobo, pa ni opravil nič, nič. Eden iz '¡ned na&ei družbe je sicer -dolbi! črno- .oko- za Božično darilo, nakar pa je -on odšel z gorkimi zaušnicami,.
Mati gostilničarka pa stoji med vrati in -kliče-: “Še tega Janez, še tega.” Ali, -oh, oh: Janez se je zbal trdih koščenih rok, da mu je sroe kar v hlače skočilo, a žali-boig .sio bile počene, ter se je »popolnoma zgubilo. — Kaj -pa je temu sledilo ? Debela mam« je celo noč vpila -okoli : — “Business je preč. preč pa, fartig je.” Mi pa še vedto kličemo: Fej z “razdrto luknjo!”
Delavske razmere so' še dokaj dobre, dela se zmerom., večina po ru'dok'0'piilh. — Tu dela ena rudio-kopma družlba prevoz — Tramway, katera bode pošiljala rudb v svojo topilnico, katera se ravno-sedaj gradi 4 milje od tukaj; na pomlad pa -začnejo s polno1 močjo-. Snega imamo v izobilju in mraz vsak 'dan 'bolj pritiska.
Pozdrav in srečno novo leto vpem somflšlijtEinilkom -do- prifhlid-
nič.	Svobodomislec.
Virden, 111., 13. jan. 1910.
iSreča in blagor -kužekom, ki imajo kratke nosove. Baid l-nctk in obžalovanja vreldmi so pa gospod, ki imiajo» -predolgi nos in hočejo s kužki vročo kašo jesti iz sklede, a .si piri tem nos oparijo. S kužeki vročo kašo jesti, to- je .smola, če prav Vi pravite da ni. Pa tudi moderni' in vzgledni socialist s» ta gospod — z jezikom, -Samo o>-©emuirni delavni eais Vam je ¡prekratek im pa strelovod imate v -k letu, da hudo urnike na-se poteguje. Da ste pa veliki učenjak gospod Štefk, ki znate brati, pisati en pa abecednik na pamet, to Vam je velika čast, aktoravno Vašo učenost lahko nesete ibre-z pomagača pod klobukom, fcafoor jaz miojlo1 prazno glavo.
'Vam častitami za V-ašo čaist, ki -ste jo doižliveli dne 12. oktobra L L, ko iste bili gospodi načelnik 1200 premoigarjem, ki so 'imeli prloizoirno’ senco, ter bili za nas nevidni. 'Ogromno število in veliki čudež! Toliko prozornih h krati škuipaj; to vairni je bila krasna prikazen, kaj ne? če prav Vi pravite da ne.
Ja, ja, 'gospod tako j;e pri nas. k-uižiki lajajo1, oslu pa ušesa migajo. —
Pa kaj si je še izmislil ta veliki učenjak, izobražen s pravio pasjo hinavščino se je po kolenih plazil k “prokletareu”, ter -sli tam očistil težko vest tujih grehov-. In s poljubom Judeža Iškarjota, velikega zločinca je miroljubnega člo-vieka rabelju izdal, ali ;pa sramotilno med svet raznašal poštenega človeka, ki ti ni nič žalega storil. Ne izdajaj, »dia ne boš sam izidan; ne uničuj, da ne boš sam uničen-; ne jemlji nikomur dobrei-ga imena, da ga sam ne zgubiš. Ši.rokiouistnež, sramovati se moraš svojega tako hinavskega početja ! Ja, sram te naj bode, če si res v taklo1 visokih šolah obleko trgal!
Odločno zahtevam o,d tebe, da se -.zglalš.š pri kakemu tukaj bivajočim rojaku in se izjaviš, kateri so tvoji 'kužeki, ker večino nas taijso nazivi ješ. In da to v najkrajšem času, ker gre se za poštene ljudi, ki ne- .delajo nikomur najmanjše Krdvitee, a ti ji-m čast kradeš.
Za v ¡priboriinj.e ti. pa svetujeim, da tvoj nos vtakni v mrzlo vodo, ne* na v kakega rojaka, da ne boš nanolsled sam kužek ostal.
Evo ti Kužek.
Otrok se v naprej joče, če vidi šibo in ve da je kriv.
“Slovenski Dom” je priobčil i-z-virein dopis, v katerem dopisnik analizira “prvo-tine” pri Guyaho-gi plahti.
Cuyahoga plahta pa, se je zbala, ida bi “Glas Svloibodc” psičku trpentiinia na rep .zlil, pa je začela milto cviliti, češ, kriv sem, ne udari mie, v drugič bom bolj priden.
Tako je, tako! Za sedaj nam prostora ,primanjkuj e in bomo o-ni izvirni dopis položili ua “file” for future reference, kedar se» bo gospod -zopet tako daleč pozabil, da bo pofantaLisko zavijal imena in sramotil svoj naredi, na taik nesramen ¡način.
We never “get on the job”, but ve “get on to the job”. — Sac Mr. — who? — Greenhorn!
Nadaljevanje iz 5. strani, nepo-vito pestovala na svojih kolenih. Ta človek to ve in bo to tudi vedel. In »e- bojte se, da 'bo to pozabil: ako je priznanje v dobrih rokah, toliko- bolje! kajti to je za vedno ... In ona tudi bo vedela in znala, da se nahaja gospodar nadl njeno skrivnostjo in intimno mislijo; nikoli ne 'bo šla predi tem človekom, da ne hi) povesila očij . . .
“Duhovnik torej -drži dušo, kakor hitro ima nevarno zastavo (zaroko prve tajnosti katero bo držal biol j in bolj. Evo torej popolno delitev med obema soprogoma (kajti sedaj bosta dva), duša pripada enemu, drugemu telo . . . Je to ponižanje, da ne dobite tega, kar je bilo prej vaše, 'brez avtorizacije in odveze; da vas vidni, in zasleduje v najintimnejšo vaše intimnost ne vidi ji v $vddok, ki vodi vaša -pota. da srečujete na cesti človeka, ki pozna bolj vaše najtajnejše slabosti kakor vi sami 'ki vas ponižno pozdravlja, se obrača od vas in smeje .. .
“Cerkveni celibat jef protinaravna institucija, ki mora napraviti duhovnika nesrečnega, zavistnega. škodoželjnega. Spoved odpre t-eimni človeku, ki nima rodbine, vrata v soh rodbiu. Izroča mu mater in po tej polaga roko na njene obroke. Ako ne .more doibiti očeta, tedaj jo izolira (osamo bi j in ga nadomesti.”
Talko» tedia j sodi o spovedi- velika mislec. Francozi so že vedeli, zakaj so iizvedli ločitev cerkve od države, zakaj so se obrnili od spovednice. Iz vsega tega, ka.r smo tu navedli, nam kaže pač spovednico- in njeno moralno delto v dovolj jasni- luči. Naloga naših naprednih vrst pa je, da še glotooke-je posežejo v kulturni hoj, da še jasneje razkrinkajo vso ono- -hinavščino, ki se slkriva za kakior-šnimi koli svetimi plašči.
Cerkev je danes na vseh straneh tako zastarela institucija, da kjerkoli' jo primemo, s katerekoli stkani j-o potipamo, 'povsod zadenemo nai gnjiloho in trohnobo’, kajti ona ni več zdrav organizem, ki Ibi bil! kulturnega življenja zmožen, ampak zbasano in trohnobno poslopje ki se bo polagoma popolnoma porušilo.
Ne strašimo se dela, nadaljujmo boj, kajti, naše zmage si moremo ¡biti sviestii Povsod kjerkoli moremo postavimo se na branik za svobodo prepričanja in razkrivajmo gnjusobo in gnjilobo. katero srečavamo v preidstaviteljih katoliške moralo in institucijah katoliške cerkve, da tako seznanimo ljudstvo s pravo vrednostjo katoliške nravnosti in pospešimo razpad -že itak moralno slabo stoječe rimske cerkve.
Z moralisti á la sv. Tomaž. sv. Alfonz Liguori, ljubljanski škof Jeglič, menda pač ne bo težko delo, gledto verskih institucij kakor 'krst, birma, spovedo etc., je pa odvisno samo od nas, da včasih tu globlje posežemo in postavimo pred! javno mnenje vse -one zlo-rabnosti in nenravnosti, katere smo do sedaj zatmolčavali.
Rimski 'klerikalizem1 slavi jdla-nes zmage po Sloveniji in oznanja zmage pijan smrt vsem svojim nasprotnikom. Hm, ne 'bo tako hudo! Mii imamio sredstev dovolj, da zadamo prej njemu smrtno rano', treba ga je prijeti le tam, kjer je najbolj občutljiv, to je, treba je, našemu ljudstvu pokazati katoliško moralo v vsej njeni nagoti in potem bo s klerikalno ošabnostjo pri krajiu.
Zatorej v boj z novimi močmi zoper klerikalizem in klerikalno moralo.	Franc-macon.
50,000 KNJIŽIC
V DAR LJUDEM.
Vsaka knjižica je vredna $10.oo vsakemu bolnemu človeku.
želimo, da vsaki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnemjeziku, kako da se doma vspešno zdravi:	Sifilis ali
zastrupljena kri, slabotni život, zgfubitek moči, revmatizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu, na vranci, ledvicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadavo denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice. Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek. Zapominite si, da se ona knji-žica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite dolenj1 odrezek m ga nam pošlite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico.
IZPOLNITE ODREZEK ŠE DANES IN POŠLITE GA NAM.
Dr. JOS. LISTER & CO., Aus 708 Northwestern Bldg. ; 22 Fifth Ave., Chicago, 111.
Gospodje:	Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vas prosim, da mi jo
takoj poslete.	/
Ime....................................
Posta ........................ Država......
Dolgo življenje
Naravno je, da človeštvo želi podaljšati si življenje, kar je najbolj mogoče in znanstveniki vseh dob so sknsali iznajti takozvani zivljenski uvarek. Ker pa nam ni dano, da bi večno živili, pa lahko do gotove meje podaljšamo naše življenje. Vsi svetovni zdravniki se strinjaj» v tem, da podlaga življenja je v prebavnem sistemu, to je v onih delih našega telesa, skoz katerevgre hrana. Ko bitro pa je kateri del tega zelo V tžnega sistema bolan, že czlo telo trpi. Ce nam pa je mogoče hitro ozdraviti ta bolni del. dobimo zopet naše zdravje in moč. Samo eno zdravilo je za vse bolezni prebavnih
Trinerjevo »
Ameriško zdravilno Grenko Vin
Isto ni nobena skrivna medicina, pic pa je napravljeno iz dobrega, rdečega vina i l i a ) »rtiranih grenkih zelišč. Isto ne vsebuje nobenih škodljivih snovi j in vsled ni > > polno ni nič nevarno naj nežnejšemu želodcu. Celo zdravi ljudje najbi sem in tja pili kapico, da si ohranijo prebavne organe v popolnem delovanju. To znanstveno zdravilo
Daje zdrav tek do jedi, krepi mišice in čutnice, čisti kri,
napravi gladko obličje, odstrani zabasanost, povspeši čilost in ognjevitost, daje nemoteno spanje, in daljša življenje.
Istega sme rabiti vjak član družine, od najstaršega do najmlajšega, za kar se neda reči o drngin zdravilih. Čistost in pristnost istega je jamčena po U. S. Ser. št. 34»-Tis De priporočil naiuplivnejših oseb potrjuje zdravniško vriednost tega zdravila. Zdravniški nasvet, pa posti, zastonj! Pišite v domačem jeziku:
REGISTERED
JOS. TRINER,
1333-1339 So- Ashland Ave.,	Chicago, IH
Čitatelje opozarjamo na Trinerjev hrvaški in slovenski brinjayec, importiran in
čizdelek
IT -A.I_.IJ-A.
EGIPT in Adrijansko obrežje.
potom Azorov in Madeiro.
Stara zanesljiva
CUNARD LINIJA
Ustanovljena I. 1840 Velikanski, hitri NOV parnik [Plavajoči hoteli]
C A ^ M AN IA tna.tri viiake)
Največji parnik na morju in njena sestra
O AR ONI A^dva vijaka)
Oba merita 67 7 čevljev, 20.000 ton in sta največja na svetu.
C A YOhl! A ( ti a dva viiake 'V S 600 čevljev, 14.300 tonov/
Carma?iia zapusti New York, 22. jan., 5. marca.
SaxoVfia, 5. Feb. in 19 marca. Caronia pa 19. febr.
Ogrsko-Ameriška Linija New York v Reko čez Gibraltar, Genovo, Neapejl. in Trst.
slov.;«» fi ORUSTVd
“Bratje Svoj
S1.2B &N.(í3.;:¡
ust. eooujffiWs
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
lil9 So. Centre Ave., Chicago, lil.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
Josip Komar
164 Reed St., Milwaukee,Wis
priporoča rojakom svojo lepo urejeno
GOSTILNO.	Nfl5 k ... . . f
\	iNaSa kapljica je izvrstna in kdor je pil nase vino, trdi, da
Snažno prenočišče se vedno dobi ni š« nikdar v svojem življenju pokusil boljše kapljice.
ki toči najboljša Kalifornijska in importirana vina.
POZOR! Kedar kupite galon vina, ali več, tedaj Vam pripeljemo isto na dom — brezplačno!
F.G. Whiting-. M?r.Western Dept.
S. E. Cor. Dearborn & Randolph Sts., CHICAGO, ILL.
a I ina lokaine agente vseposvod
Novi moderni parniki na 2 vijaka
CARPATHTA...13600 tonov
PANNONIA....10000 tonov
ULTONIA.....10400 tonov
Za daljše poizvedbe obrnite se na:
CUNARD STEAMSHIP CO , Ltd.
Rojakom, ki potujejo skoz naše mesto se za obisk vdano priporočam.
Vsi dobro došli !
Jos. Bernard, 620 Blue Island Ave.
TELEFON Canal 842

<3
>3
«
S3
SB
SB
SB
I
3
SB
SB
S3
SB
SB
SB
S3
SB
SB
SB
SB
<3
SB
SS
SB
<3
SB
SB
A K O pošiljaš
denarje v staro domovino, <$*
obrni se na zanesljivo tvrdko, ktera ti hitro in pošteno postreže
Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St.,	T
A KO potuješ v staro domovino, kupi
\ parobrodni listek
Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St.,
že!iš svojega sorodnika, ženo ali kakega drugega iz starega kraja vzeti
v to deželo, kupi
parobrodni in železniški listek
NEW YORK.
pn
NEW YORK.
A KO
pn
A KO
Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St.,	NEW YORK.
želiš svoje trdo prislužeile novce sigurno in cbrestonosno naložiti v kako hranilnico z dobrimi obrestmi, od dne vloge do dne dviga, obrni se na
Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St.,	NEW YORK.
A KO pa poslušaš ljudi, ki drugače svetujejo in naletiš slabo, pa ni krivda
Frank Sakser Co.
jj 'J ÎJ- tj ïjF i>F Ç íí* 5" Çî? ÍF Í? Sÿ i tj t? t/	îÿ tF	!
■>»
5
fe
»V.
r
••
#•
fc
ft
£
£
£
ft
ft
ft
£
£
£
£
£
£
ft
£
£
6
&
n»
Is?
ft
ft
Is?
£
£
£
£
ft
r
RAZNO IN DRUGO
1

\
“Severova Ziravila so vedno najbolje učinkovala v 1 naši družini,” piše G V. Lesnicki, Claridge, Pa. ... |
S VSAKE 3 MINUTE
8888____________________
8 " —;-----------
8
8
n
8
8
m
8
8
8
8
»
tl
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
Ali veste, da kri v telesu prehaja skoz obisti emikra-t vsake tri minute? Obisti precejajo kri i>n odstranjujejo vso puščoibo, kakor odstranjujete Vi- pepe-l iz svoje peči. Več nego 500 zrnec pravega strupa in nad 3 painte puste vode odvajajo zdrave obisti vsak dan.
.	Iz tega na-zvidite, kako važno je da obl&urvate svoje obisti krepke
in zdrave, in najbolje storite, ako uživate
Severovo
ZDRAVILO ZA OBIŠTI-JETRA
Naravnost na te organe deluje, jih i-zpodlbu-ja, krepi in zdravi.
Bolečina v hrbtu, razdraženost, srbenje in šoegetenje od puščanje vode,, k amen v mehurju in druge raerednosti hitro izginejo, kadar se rabi to zdravilo. Pišite po našo knjižico “Obistne in jetrne bolezni”. Iztis iste dobite 'if vsako steklenico.
Cena 50c. in $1.00.
Na prodaj v lekarnah. Zahtevajte Severovo Zdravilo In ne vzemite nobenega druzega Če niste prejeli Severovega Almanaha za leto 1910, vprašajte zanj.
Začenja se v želodcu.
Številne bolezni se začenjajo v želodcu, a zdravilo, ki jih večino prtpreča, laj5a in ozdravlja, je
i Severov Želodčni Grenčec*
8 8 8
8
8
8 8 8
Če se uživa pred jedmi, napravlja zdravo slast do brane. pospešuje delovanje jeter in povzroča redno gibanje drobja. ^Izvrstna splošna tonika v družinske svrhe in vedno zelo poživljajoča. Cena $1.00 steklenica.
Ne zanemarite ga!
Zanemarjeni prehladi in kašlji povzročajo vsepolno telesnih neprilik, kajti vsak dan žanr mar jan ja približuje konečni napad najhujše vseh človeških boleznin — jetike, — ampak če se
Severov Balzam za pijača
nemudoma rabi, se kašelj prežene in sazvoj nevarnih bolezni je preprečen. Čudovito dobro vpliva n a mrenice grla, pljuč in sapnika.
25c in 50cza steklanico.
Če želite kacega zdravniškega sveta za se ali za kacega člana svoje družine, blagovolite pisati na naš zdravilni oddelek (Medl-cal Department) Na svoje dobite odgovor In svetzastonj......
8
S
n
8
8
8
8
-»
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
n
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
Milijoni pri samomorilcu. V
brzovlakiu Oderbeig-Liautsdkiau so naiiá lepo oibl-ečeneiga gospoda o-beéenega na ventilacijskem aparatu v prvem razredu. Piri tem saíname rilcu se je našla poldrugi milijioin rubljev v gotovini m vrednostnih papirjih, valed česar se sklopa da je saino morilec kak ruski ibarnMr.
Ljubimska drama. V Berolinu jo ustrelil SOlatmi študent Sv en Pehle-t v nekem hotelu najprej svojo ljuibilao- gospo Jlairgareto Lesisinghairo in potem še setbe. O-ba ata mrtva. Pehlet je študiral matematiko na vseučilišču v Ko-danju. Njego,va ljubica ae je prišla v Berolin operirat, in ker je bila bolina in ker mi bilo upanja, da .se kedaj zdruižita, sta sklenila skupno smrt.
Papež Pij poklican kot priča.
Nadškof Adami je zapustil pred 4 leti papežu.1 4 milijone lir. Ada-mijevi sorodniki- iapodbivajo testament s temi, da je ostal Adami otročji. — Prav lahko se je dalo starčka natfairluati. ¡Sodišče v Lan-cianu je sedaj povabilo papeža bot. pričo k razpravi itn ga pozvalo. naj pr Ele osebno tekom 60 dnij. Bomo videli, če pojde.
Povodnji na Dolenjskem. Kakor drugod širom Kranjske, je vsled trajnega deževja, tudi Dolenjska ina mnogih krajih preplavljena. Kostanjevica je neki vsa obkoljena od narasle Krke. Poplavljene so ¡bilte, oziroma so delom še:	Ribniška, B .bnepoljska,
Radenska in Luška dolina; največja in nnjolbčutneja pa je poplava na ljubljanskem barju. Že blizu Dolenjske ceste stoječe hiše so v vodi, dalje doli ¡pa so se morali prebivalki že prve dni izseliti iz hiš. Občevanje med seiboj je o-mogoeenio le po čolnih. Pri Ponikvah, (pri Rašici) je bila v pon-deljek izstopila Rašica s tako silo. da je na cesti prevrnila voz naložen s prešiči. Pri Robu je utonil nek fant. pri Ribnici baje ne ka ženska. Zanimiva je te dini Radenska dolina na povirju Krke. Vsa. blizu 5 klm. d' Iga dolina tvori eno samlo jezero. Pri zat-oč-nilh jamah stoji voda blizo 6 m nad normalo. Jame že ne morejo več požirati tako množino vode V Viršmici, koder teče glavno podzemeljsko vilrje Krke je talko bučanje, dia je človeka kar groza, ko stopi v jamo. V Luški dolini so nekatere 'hiše -in večina pjslop ji od vode obkoljena. Zanimiv je tudi izbruh Racine, oziroma Sušilce. (pri JE. Račni). Ta vo-da je glavni pcdzemljski del že mnenje ne Rašice, ki pontea v velike požiralnike pri Ponikvah, ju pride pod vasjo JI. Račna najpreje pod imenom Snšica in krilato kot Racina 'zopet s strašansko silo izpod skalne votline na dan. Vo.iomet narašča včasih- dlo 4 m visok«. Od Lj ubij anee in Gruberjevega pre kopa obkoljena je tudi Stepanja Vas. Največja pa je povodenj ob izlivu Ljuibljan-iiee v Savo.
Povodenj na Primorskem. Iz cele dežele, posebno pa iz Soške in Vipavske <j«liue ne javlja o veliki skledi, ki jo je voda napravila na travnikih, njivah iin drugod. Reke in -hue.«'urniki »o izstop.ii iz svojih strug. Planinska hči Soča je odtrgala celo eden slop ipri mostu. četz katerega vodi drž. cesta v Zagrad. Promet je za nekoliko dni ustavljeni. O človeških žrtvah ali i-zgulila h na živini se še ni nič slišalo.
Papež in njegov tajnik Mery de
Val se bojita, da ne bo imela cerkev, oziroma klerikalna stranka, več take stike z vladarsko hišo v Belgiji', odkar je zasedel Albert prestol po svojem umrlem stricu Leopoldu. V tem oziru sta brzojavila šifrirano brzojavk» nunciju na Belgijskem, nadškofu m-etehe-kusikemu, naj 'deluje ta na to, da se otrese novi kralj vsakega liberalnega vpliva. naj se ga obkoli samo z dobrimi * ‘ katoliškimi ” ljudmi, ki ostanejo vedh-o z nuncijem v dotiki. To brzojavko, dasi je bila šifrana (tajna), je -priobčil časopis Petite Repulblique v Parizu in čaka zam-an na kak -popravek od strani vatikana. Iz tega se vidi. ifcakih sredstev se po sluižuja za svojo “sveto” stvar rimski cerkveni poglavar, kakor omrežijo celo vladarje -z zanesljivimi svojimi zaupniki, tako- da ve Rim vse. kar se dogaja in kaj sklona v vladarskih hišah.
Raziskovalec biserov. V Toki ju na Japonskem je umrl učenjak
dr. Nišikava, ki se je pečal skoraj oe.lo življenje z raziskovanjem školjk in Kjoištegel, da se da prisiliti školjke na umeten način do izdelovanja naj Lepših biserov v o-kiioigli ali podolgaisti obliki. Ob njegovi smrtni postelj, je vseučilišč na komi-iij.a v navzočnosti japonskega česanj at-milkad a odprla -nekaj takih) šk. 1 jk, in dobila v ; nj.h najlepše b-cn.-.	,
Novi Lurd in njegova voda pod Gorjanci- je izginila, Poleti so bili , zagnali klerikalci vriše, da je sama mati božja ozdravila neko de- i k Le pod Gorjanci. Trumoma so že romali. Iju/ije tja in razni duhov- j nikfi so.si 'že meli roke, da še ni u- \ mrl-a vera in da se še vedno lahko j govori, o pliai&ujoči cerkvi. Sedaj ( se je dognala, da božja, .-mati ni } nikomur po-d' Gor jamči pomagala ] in da so lju-djje na zimo še -bolj g bolni kot so 'bili .prej. Vera je to- < rej seveda naenkrat opešala, in j župnikom se -samo še skomina po ] — I No vem Lurdu.
Moč teme. Iz Cassela na Pran- , easkem se poroča, da je tam neka -še ne petnajstletna deklica poro- ] dila ctroka in ga je vtopila v škafu voda. Deklica, trdi. da je oče , njem šie'ne'dvajsetletni brat. Mia- . do detomorilko, ki je -zelo zbolela, , so odpeljali v bolnišnico, njenega , brata pa s« zaprli.
Za Kalabrijo in Sicilijo je -obšlo «entrainemu odboru o ¡priliki potresa 25.387.438 lir. Podpor o-stalim sirotam, udov-aimv dijakom, obrtnikom, -d-’avc,<>m- se je dalj» nad 19 milijonov. Drugo -se je porab Jo za napravo 'barak.
V nekem kinematografičnem gledališču v Lvovu je nastala velika panika. Bali, so se ognja, -— Ljudje so drli od predstave, pred Normi na stopnišču je pa čakala velika množica 1 jud i j na drugo predstavo. V tej gnječi sta bila dva dečkia v starosti 15 in 16 let zadušena, osem oseb je bilo ranjenih in med temi štiri prav težko.
Eksplozija v dekliškem penzi-jonatu. V salonu dekliškega pen-zijomata v JVarni na Bolgarskem sta ekisplodirailr dve bencinski svetilki, ko s» bila vsa -dekleta ■'brana ‘v sa-bnu. Dve deklici sta bili ko-j -mrtvi, vsa 'clruiga dekleta so pa težko ranjena.
Pevka-morilka. — \r Nancy na Francoskem je imela pevka Du-bant ljiulbavin-o razmerje z gledališkim kapelnikom,, ko je izvedela, da se mirit kapeli n i'k bogato poručitii. je udrla v katpelni-kovo spalnico, ustrelila ga in na to še sebe. On je koj umiri, ona se pa boni s -smrtjo.
Nov način podpiranja revežev
je vpeljala- občina Langvverden na Gorenjam Avstrijskem. Jlerio denarne podpore jim daje “'na posod-;:” krave, ki jih je nalašč za to 'kupifl-a. Tele i-n mleko je tega. kdor je podjprran-, krava sama pa je vedno last občine. Tako «o reveži n-ele miaterijelno podpirani, ampak ima podpora tudi mloralen pomen. -S tem. da tak revež kravo krmli in oskrbuje, vidi plod svojega lastnega dela in kmalu želi -sami kupiti in imeti kravo. U-spdhi so baje jako presenetljivi. Ljudje-- ki so prej živeli sam« od podpor, .so se postavili na lastne noge in marsikateri- od njih ima že celo več lastnih krav.
Raj kaznjencev. — V Sairne-n (kanton Untenva-VJsee) v Švici je kazni'nica. ki se lahko smatra za raj. Po niifi'tu se izprehajajo kaznjenci v -Modrih oblekah prosto po ulicah, obiskujejo kavarne in gostd-ne. delajici pri te,j ali oni grf*rih;.' Kaznjenci lahko zapuste zjuhna j 'kaznilr-lco. si lahko v Sar-n-on ali v oHcolici poiščejo delo. in proti večen» se vrnejo vsi zopet v ka-znilnilc«. Nikdar jih ne spremljajo- pa-zniki. lahko bi pobegnili, t-od'a vsak se rad vrne v svoje prosto ;n kamodho stan o-vanje v ka-z-nilnico.
Trije mrtveci. Te dhi je bil poklican rimski -zdravnik dr. Jla&et-ti k neki ženi. ki je imela poroditi. Ko jict je preiskal, je uvidel, dla je ne bo imogoete 'd-rulgače rešiti, kakor -da razreže otroku glavo, Ker je bil v naglici pozabil vzeti s stiboj potrebno orodje, se je, moral -naigl-o vrniti ponj. Komaj pa se je lotil operacije, ga je zadela kap. d-a je bil tak<p mriev. Asistent- je sicer telefoniral po zdravil išk« pomoč, /toda pralno je prišla sta bila tudi že -mrtva -mati in otrok.
Kdor drugim jamo koplje . . .
J-urij Vajenko iz Zamošikega vrha n,a Spodnjem Štajerskem je zalotil' v noči 13. oktobra 1. 1. v svojem vinogradu 631 etn ega bajtarja
Jožefa Jleškiota, 'k,o je kradel grozdje. Ko je prišel drugi d!an VaJenko naznanit tatvino orožnikom, so miu ti povedali, da jie takoj 'zjutraj napravil «vadbo Meško, tirdleč, dla ga je ponicči pri .vinogradi nekdo napadel ter ga o-ropal 11 K ¡denarja. Proti Valen-'ku se je ¡uvedla preiskava radi ropa, končala pa se je na ta način, d'a je bil Meško olbisojen radi tatvine- ih- obrekovanja na pet mesecev teSkie ječe-.
čudna prošnja. Sodnik dr. L. Gal v Slabo tild je- poslal ogrskemu justičneimiu ministrstvu sledečo prošnjo : Ker je premestitev sulbo-tičnega fisikusa v Pesto, povišanje ,in ker je bil premeščen zaradi- nereldnorii, ki jih je storil' v nekem proeesiu, prosi dir. Gal ministra,, naj mu svetuje, kakšen škamdlal naj napravi, dla bo povišan-: kajti: samo .s poštenim delom ne dbseiže tega, po četmur davno hreipen-i, namreč priti v Pešto, — Prori telegrafičnega odgovora in obljublja, dla je -pripravljen napraviti ta'k škandal, kakršnega še ni b-i-lo1.
Prepir v cerkvi. V cerkvi v mestu Fb-rli v sev. Italiji je govoril na p,ropcivedniei bivši profesor medicine, sedaj kapuicin dr. Ge-melli o luTŠkih čudežih. V cerkvi je bila mnogo- ¡socialistov, ki' so govemiika. motili -z medklici. Na-. stal je splošen- pretep in nazadnje je -moral Tuniki pridigar bežati.
Oficirska živina. Dne 27. -m. m. olb- 2. .ponoči -s-tk se majala po bu-dilirpešita-nsikiih ulicah dva. -pijana oficirja. Srečala- sta nekega iufan-t er ista, ki jiim-a ni salutiral, bodisi dla. ju ni videl, bodisi, da-sta se mu zdeila preveč pijana, ali je pa bil in prdia t-uidi sam nekio-likio- vinjen. Eden oficirjev, neki .stotnik. j-e -ustavil vojaka-, potegnil' s-ab-ljo ter ga ¡parferait tako udaril po glavi, cla se je takoj -zgrudil na-tla. Sanitetno moštvo je poznej-e preneslo- vojaka v garniizijsk-o bolnišnico. Zdravniki so ga preiskali te-r dognali, d-a ima na glavi 12 cm dolgo- globoko rano, razen -tega nun je bil nos popolnoma odbit.
Samomor openskega izvoščeka v Budimpešti. Rudolf Vida n, i-z-vošček ¡na, Opčinah pri Tr-s-tu. je večkrat izražal namen, da se poda v širni svet. idkat holjlše sreče. Pred' kalivimi 14 dnevi je res za-pn.--st.il Oipčine i-n se' s svojim -konjem in kolesci jeun po-dia-1 v sv-et. A -med potjo je kanja prodal in koleselj mastil -k-a-r .na cesti. PcV-al se je bil na to na Rolko, oidikodetr se je z vlakom odpeljal v Biud-iirpNto. V soboto j-e pa tržaška policija dobila brzojavna, obvestilo, da so R-u-dl alfa ‘Vidla-na. našli utopljenega v Donavi. Skočit je bil sam v Dobavo. potem (ko .je bil -zapravil ves dieu;ar.
Pariški profesorji proti nadškofu. Številni pariški srednje- in vi-sofecšohsfci prof-eisorji. med njimi zgodovinar Aiuliard, -sio vložili pro-ti -pariškeniu n-adškoflli Mon-sig Amiettu ¡pri ciJilinem sod.-iš&n to-žbo na odšikodn.in-o, ker j-e kot sopodpisan-e-e na pastairsk-em listu franiC-orik-ega epidbcpata iprepove-dal rabiti mene knjigo, k-i -soi jih omenjeni profesorji napisali. — Vsak tožitelj z-ahlt-eva 10.000 fr. odi^ko-d-ninc. Predsednik civilnega sodišča jie tožbi pr-ipoiznal opnavi-' eenost i-n je pozval nadškofa, da ' tekom treh dni pride k sodišču, i	r
Glavno pravilo.
i
, Dia si nap-ravim-o življenje -bolj i ugodno ter da iisto podaljšamo se -, mor-amo držati glav-nega pravile, to je, preprečiti vse ek-seese, ne ! glede kakega, imena. Vsaka pre-- tiramost. p-uisti miadež n,a telesu, toda n-aj b-ol-j pri vsem. te-m trpi žel-oidiec. Mi po-čutim-a ali b-oleči-no a-li pezo-, nimamo apetita, v -kratkem rečeno, ne poč-uitimo- se dobro. Potem je ■ potrebno, -da dam-o želodcu ipokoj 'in- da rabimo Trillerje vo .ami,-riško zdravilno grenko vina. To- zdravilo -da n-ovo moč ' ntru-j-enim oirganom, -stimnlira žleze do nove aktivnosti in b-o pripravilo t-el-o za -sprejemanje in 1 prebavljanje krepčilne hrane. I--s-to se naj rabit kadarkoli se po-čuitiim-o slabotne, utrujene, des-| pondentne, ali zapazim» zgubo-teka in ¡prebave. Zdravilo- je la-goldno rajneižo-ejs-eimu želodcu, ker i-st-o ne vsebuje najmanjše trohe škodljivega zdravila, ali -ze-1 lišča.
Na. prodaj v Ifik-arnah. dobrih
■	gostilnah- in pri »¡zdeTOv-al-cu J-os. 3 Trimer. 1333 — 1339 So. Ashland
■	Ave„ Ohieago. Illinois. — Krasen
■	-stenski ka-lendar za 10e. v znam-“ kah.
Cenik knjig,
katere se dobe v zalogi
“GLAS SVOBODE” Co.
1518 W. 20 Street, Chicago, 111.
Cankarjevi spisi:
Vinjete ........................$1.80
Jakob Ruda....................... -60
Za narodov blagor...............$1.00
Knjiga za lahkomiseljne ljudi.. .$1.25
Kralj na Betajnovi..............$1.00
Hiša Marije Pomočnice...........$1.00
Gospa Judit...................,.$1.00
Nina ...........................$1.00
Krpanova kobila ................$2.00
Hlapec Jernej...................—
Zgodbe .........................$1.00
Za križen ......................$1.50
Ob zori ........................$1.50
Kersnikovi spisi:
Cyklamen, I. snopič.............$1.25
Agitator, II. snopič............$1.25
Na žerinjah, III. snopič........$1.25
Lutrski ljudje, IV. snopič------ $1.25
Rošljin in Verjanko, V. snopič. .$1.25
Jara gospoda, VI. snopič........$1.25
Gospod Janez, VII. in VIII. sno-
pic 		.. .$2.50
Berite novice, IX. snopič		. . .$1.75
Trdinatovi spisi:	
Bahovi huzarji 		. . .$1.50
Bajke in povesti, I. zvezek...	. . .$1.00
II		...$1.00
„ .. „ III. „ • • •	.. .$1.00
„ IV. „ . ..	.. .—.80
„ „ „ V		.. .$1.25
Jurčičevi spisi:	
	. . .—.60
II 		. . .—.60
III. 		.. .—.60
iv 		.. .—.60
v 				.. .—.60
VI 		. . .—.60
VII 			.. .—.60
VIII		...—.60
IX ,, 		. . .—.60
X 		.. .—.60
XI		...—.60
Sienkievviczovi spisi:
Rodbina polaneških v 3 delih... .$5.00
Mali vitez v 3 delih.............$3.50
Potop I. in II. zvezek...........$3.20
Križarji v 4 delih...............$2.60
Za kruhom ......................—.15
Z ognjem in mečem, v 4 delih.. .$2.50 Brez dogme ......................$1.50
Stritarjevi spisi:
Pod lipo .......................—.60
Jagode .........................— 60
Lešniki ........................—.60
Zimski večeri ... ..............—.60
Knezova knjižica:
I.	zvezek ..................—.40
II.	„	..........:......—.40
VII	.............................—.50
IX.	,........................—.40
X..............................—.40
XI.............................—.40
XII.	„	    —.40
XV. .....................•......—.75
Tavčarjeve povesti:
I.	zvezek ....................$1.35
II.	.........................$1.35
III.	 ............-..........$1.35
IV.	„	 $1.35
V.	........................ $1.35
Tolstojevi spisi:
Rodbinska	sreča ..............,.—.40
Ana Karanina ....................$3.20
Kazalu ...........................—.80
Venec slov. povesti:
III.	zvezek .................—.60
IV	..........................—.60
V	..........................—.60
VI.	„■	.................—.60
VII........................... —.60
VIII	............................—.60
IX. ...........................—.60
Zabavna knjižnica:
13.	zvezek	.....................—.50
14.	   ..—.30
16.	..	.............m......—.60
16.	„	,..................—.75
17..................k...........—-40
20.	   —.75
Tajnosti Španske inkvizicije:
I. zvezek ...................—.05
II.............................—.05
..................  —.05
....................—.05
Knjižnica Nar. zal. v Celju:
I. zvezek ...................—.40
.........................$1.00
Razni drugi spisi in prevodi:
III.
IV.
II
Opatov praporščak 	 Momenti 			—.35 . 		 $1 50
Spomini		
Iz naših krajev 			$1.25
Obsojenci 		
Igračke 			$1.00
Tilho in drugi 			$1.00
Reformacija 		
Spolne bolezni 			—.25
D:>dbra gospodinja. .,...	
Primož Trubar		
Dobra kuharica		
Medvedji lov 		
Tis-oč in ena noč 		
Kapitan Žar 		
Na divjem z-apadu 		
Džungl 		
Na rakovo nogo		
Srce 			$1.00
Slovenski fantje v Bozni,	2 zvez.
po			—.75
Marica 		
Bitka pri Visu leta 1866............—.30
Spominski listi ................—.25
Burska vojska ..................—.30
Avstrijski junaki ..............—.75
Znamenje štirih ................—.30
Veliki trgovec .................—.60
General Lavdon ...............—.30
Črni bratje ....................—.25
Roparsko življenjb .............—.25
Andrej Hofer ...................—.20
Princ Evgen Savojski................—.25
Viljem baron Tegetthoff.............—.30
V	tujih službah ..............—.50
Na bojišču . ...................—.40
Marjetica ......................—.50
V	gorskem zakotju ............—.15
Ilijada ........................—.75
Krištof Kolumb .................—.25
Uporniki .......................—.60
Vojska na daljnem,vzhodu........$2.40
Zadnja kmečka vojska................—.80
Odkritje Amerike ...............$1.00
Gozdovnik 2 zvez. skupaj..........—.90
Materina Žrtev .................—.50
Močni baron Ravbar..................—.20
Repoštev .......................—.20
Babica .........................—.60
Solnce in senca ................—.15
Robinzon .......................—.60
Pripovesti o Petru velikem......—.80
Pod turškim jarmom............. .—.20
Feldmaršal grof Radecki.............—.20
Štiri povesti ......................—.20
Izdajavec . .-......................—.60
Križem sveta ...................—.30
Zlatarjevo zlato ..................$1.00
Miklova Zala ...................—.40
*
Zmaj iz Bozne.......................—.50
Pri stricu .....................—.40
V	delu je rešitev.................—.30
Knez črni Jurij ................—.20
Nikolaj Zrinjski ...............—.20
Na krivih potih....................•—.40
Domači zdravnik ................—.60
Navodilo za spisovanje raznih pK
sem .........................—.80
Postrežba bolnikom .............—.40
Praktični računar ..............—.40
Pravila dostojnosti ............—.20
Slovenski pravnik, vez.............$2.80
Občna zogodovina, skupaj 5 delov ............................$7.50
Kitajci in Japonci.................•—.60
Ročni s 1 o ven sko-an gl ešk i in an-
gleško-sJovenstki slovar ....—.60
Avstralija in nje otoki.............—.75
Zaroka o polnoči................—.15
Razporoka ......................$1.00
Ponižani in razžaljeni..........$1.50
Luči ...........................—-75
Ruska moderna ..................  .$2.00
Ben hur ........................$2.25
Iz knjige življenja II. zvez.......$1.50
Vaška kronika ..................—.85
S'epni kralj Lear ..............—.60
Straža ............................$1.25
Islandski ribič ................—.60
Ž viharja v zavetje ...............$1.00
Reliefi .......................... $1.00
Slučaji osode ..................—.75
Beračica .......................—-20
Mladost ........................—-40
Božična noč ....................—-40
Kirdžali .......................—.80
Pot za razpotjem...................$1.50
Novele in črtice...................$1.80
Pod spovednim pečatom	2 knjigi $2.30
Pred nevihto........................—.30
Strahovalci dveh kron 2	zvez... .$1.00
Barvaste črepinje ..............—.30
Mož Simone ........................$1.00
Malo življenje......................—.50
Deteljica ......................—.30
Oče naš ........................—.75
Doktor H-olman .................—.25
Tartariniz Taraskona.................60c
Trije mušketirji ..................$2.50
in Dvajset let pozneje.............$3.00
O te ženske .......................$1.00
Grof Monte Cristo I. zvezek........$2.00
II..............$2.00
Dama s kamelijami..................$1.00
Preko morja ....................—.40
Korotansike povesti ............—-60
Čez trnje do sreče..................—.60
V	znamenju življenja..............—.75
Bolgarija in Srbija.............—.75
TJtrtnki ..........................$1.00
Francka ........................—.25
Dol in a krvi ..................$2 10
Poljub .........................—.40
Prva ljubezen .............:...—.50
Tolstoj in njegovo poslanstvo...—.30 Veliki punt ........................—.80
V	naravi .....................—.60
Čarovnica iz starega gradu.....—.25
Zadnji rodbine Benalje..............—.75
Iz nižin življenja..................—.50
Blagor na. vrtu cvetočih............—.75
Dve noveli .........................—.50
Rdeči smeh .........................—.75
Mali lord ......................—.80
Kratka zgodovina.....................50c
Kako pišejo ženske.................$1.50
Navihanci .........................$1.25
Znanci.............................$1.00
Jari junaki .......................$1.25
Ljudska knjižnica 3. zvez...........—.30
Andrejčkov Jože 8 zvez. skupaj $1.50
Naš dom 8 zvezkov po................—.25
Zločin in kazen skupaj 3' knjige $5.25 Zarnik I. zvezek....................—.50
Naročilom je priložiti	denarno vrednost, bodisi, v gotovini,	poštni nakaz-
nici ali poštnih znamkah po en ali dva centa. Poštnina je	pri	vseh teh
cenah že všteta.
SPRETNOST POLICIJE.
(Nadaljevanje.)
Pred nekoliko dnevi bil je obsojen v Plhil&delphiji v mestni za-ipor neiki izstradan delavec, a iker policaj proti njemu ni imel drugega oibtežiilnega, trdil je, da je bi'l pijan, in sodnik mn je vrjel. Tedaj, pijanec. Nesreča njegova je to', ker je bil že poprej tu vsaj dvestokrat z,a jednak prestopek! Ravno v minulem letu, bilo je v Zjed. dhžavah okolu 786,000 aretacij, in 350,000 izimied teb, bili so pijanci. Nekako potovieo- vse službene- dbb-e v puetekliti dvanajstih mesecih, je vzelo- ameriški -policiji, ki iso lovili tako- imenovane “pijance”, ter jih nagnali v zapore! V San Franciscu, je bilo v tem času 30.851 aret-acij — 15,7<M pijančkov; Jersey City, 6,605, od teh. je bilo 3,458 pijanc-o-v. Mesto Providein-oe v Rhode Island državi 11,257 o-d teih, je bilo 6,3-61 pi-janc-ov; Hardiford v -Connecticut 4,802 od teb, je bilo pijancov 3.064; v,New York City, je bilo aretiranih 138,749 od teb, je bilo 71.573 pijan.: Cbica-gi bilo 77.763 aretirancev, od teb je bilo 40.796 pijancov:	Philadelphia 75.69-9 z
37 821 pijanci1; in Pittsburg 31.-251 z 17.290 pijanci.
D-aJi nam nudijo gori navedene številke kako .pojasnilo k vprašanju-: zakaj dolbimo 1-e e-nega ali. dva oibtsoj-einlda na vsakih sto umorov? Gentlemeni -ameriške policije kaj po-reč-ete vi k temu v svoj zagovor? Mi vas opravičeno postavimo na zatožno klop. Kako.se bc&te zagovarjali — ali se morate? —
Glavno mi vsi vemo, oziroma mislimo da vemo — nalogo policaja. On jie vposlen, da varuje naše imetje in naše družine. Proti komu? Ko srno rekli “morilcu”, ■m-isl-imo da smo dali dovolj jas-en odgovor. Ko-t dejstvo reisni-ce, ni ga človeka izmed tisoč -— da, to '/.am-oreimo prištevati policiji — ki zna “zbirati” izmed vlomilcev, ako ga sreča tna ulici. Pisatelj tega članka se je ne dolgo tega razgoiv-arja-1 o frazi “yegg”, s policajem — “a ‘yeg-g’ pomeni postopač a-vlomilca, ako še ne veš”; bil je odgovor. “Blagajna je bila okradena, in dokazi zločina go r-aztrešenii po razmetanih prečmetih v uradu, med osm-o in deseto u-ro.”
“Rabiti je moral grozno v-e-liko ‘žaj-fe’ -za tako kratek čas”, sem mu odgovoril, -ozirajoč se okolu blagajne.
Policaj — -z dvanajst, letno skušnjo —- me je na to opazko divje ogledoval. “Kaj ne govoriš angleško ?” je zalajali. Uradnik, postavljen za iko-risti ljudske pravice. ter da dovede- vlomilca blagajne k sodbi, še vedlel ni -dveh najnavaidnejših izrekov v kriminalnem abecedu, katere bi mogel vsak polieijlski poročevalec takoj izraziti “Z razlogom, ko n-fei ne policijski poročevalec ne kriminal. ti pojasnem na ono tvojo frazo. ‘žajfa’ v ‘yegg’ besednjaku pomeni nitro-glicerin. in ‘squibs’ v istem- pomenu pa motvoz (žno-ro).”
Kaj je tisti negotov, skri-vnosto ni prostor, katerega poznamo kot “underworld”? -* ‘spodnji svet’ ne in da — -skrivno pod roko. Kje je? Mi govorimo t.rpiko ali patetično n-apram zločincem, proti nedimžabnikotm človeštva. Kaj pa m-islimo? Večina nam je “underworld” nepoznan ter tako daleč, kot Fidži otoki, ali .srednja Amerika. .
Aii veste, da nas naši zločinci stanejo dnevno $3,500,000?
Ali veste, ¿¡a 250,000 ljudi — za -katere se postava ne briga — so sistiem-atiano -uposleni zločinci, katero delo opravljajo, kot navadni business ?
Ali veste, da iso ameriški -žepni tatovi (pickpockets) popolno organizirani, kot katerakoli unija?
Ali veste, da Newyo-rski žepni tatovi imajo v svoji službi stalnega, in sicer enega najboljšega advokata v Zjed. državah, da jih zagovarja -ter vodi njih business:?
Ali veste, da je v Newyorku neki bogat -žid, ki se ima za vse svoje imetje zahvaliti, tudi boga-t’m- ter dobro poizn-atim zločincem, kateri ga plačajo da potuje gor in diol po deželi, ter polsrednje kot mieše-tar med njimi' in policijo ?
Ali- veste, d-a so se v zadnjih de-sietib letih pri- nas tatinski klateži podvojili?
Ali veste —.
Toda, dovolite da izrečem koliko nas stanejo navadni zločini po
dolarju. Leta 1908 je Amerika pridelala same pšenicie v skupni vrednosti $735,000,000.
V vsaki luknji pod -žemljo, kjer se ubijajo- ljudj-e, iščejo in kopljejo kurjavo s katero se nad: izemljo grejejo; pridelalo ali nakopalo se je premaga v istočasni dobi v skupni vrednosti $350,000,000.
Dvoje vrste številk — dva velikanska zem-eljiska pridelka. — Skupno tvorite te dve sv-ot;e en bilion dolarjev z pre-ostan-koih pet in osemdeset milijonov dolarjev. Ravno v istem -cvetočem letni so za ameriško volno, na striženju en -m-ilion ovac od vsih -šterih vetrov republike dobili $298,000,-000. Pred seboj imamo sedaj tri razpredne številke, katere nam predstavljajo v skupini ogromno svoto $1.378,000.000. Toliko stanejo zločini -ameriško ljudstvo vsako leto.
Odprtih ust -smo zamaknjeno poslušali poročilo o narodnem dolgu $964.000.000. Ko bi mogli zločinstvo za osem melsecev vstaviti. -bi državi prihranili to svoto v polnem- obsegu.
Uvoz tržnega blaga v enem letu je $100.000.000 manj, kot kar nas stanejo zločini. Pridelek zlata in srebra v enem letu ipa pokrije polovico svot-e. katero nas stanejo zločini. Soštejmo po tržni vrednosti vse konje v deželi, živino in ovee1 -ter kar nas stanejo v enem letu -zločini pa imamo jednako ¡-voto od obeh strani.
Vsako uro izmed 24i-h. ali .jo prespimo ali bedimo -nas stanejo zločini $100,000.
In še vedno se množi, gentlemeni policaje! '
Dovolite ,mi vam podati statistiko, koliko stanejo mesto New York zločini, katero j-e podal ranj-ki Evgenij Smith, predsednik Newyoinkih mestnih zaporov in pre-olb-raže valne zveze (Reform Association.)
Davki za enoletne zločine mesta New York, isanio za Zločine. Zboljševalni oddelek... .$716,466
Državni pravnik............348,473
Policija................11,263,875
Posebna -zasedanja
sodnijo.................124,837
Porotniki...................30,266
Mestni magistrat...........336,432
Stalna zasedanje sodnije 178,464
$12,988.804
Davki za eno letne zločine ■ v okraju New York, County	$5.190.120
KADILCI.
Skupni davki za zločine v mestu in okraju Xewyoršlkiem	$18.178,924
Spoda j podaj-emo narodni davek ki so posredno in neposredno z zločini v zvezi — nabrani iz zapisnika (Nlewyorških zaporov in Preobraževalne -zveze:
Kaj stanejo zločini ameriško ljudstvo vsako leto v davkih. Mesta z okraji, povprečno po $4.	$128.000,000
Trgi z okraji, povprečno po $1.50	72.000.000
Zve-zini in deželni davki za zločine 55,000,000
$255:000.000 S tem simio dosegi i samo prvo stanje naših zločin-skih razdej-al-cev. Ameriško ljudstvo trpi pri davkilh vsako leto $255.000.000 v nek rt je zločiniskih stroškov. Tri četrtine te svote se tako-rekoč zavrže brez vsake koristi kakor do-kaiz-ano!
Vsa naša javna -poslopja, katera postavi država se. ra-zven soldi ih poslopij, rabijo za razprave zločinov. $175.-000,000 -s-e potroši vsako, leto za vzdrževanje ljudskih- šol -z namenom, da bi bili naši otroci dolb-ri državljani, in $190 000.000 se potroši za kaznovanje državljanov radi prestopkov -t.eih šolskih zakonov.
Konec prihodnjič.
AA-AA ^ AA AAA A A -A ^ A A A A A A
OGLAS !
Pomagajte nam oglaševati naš tabak med vašimi prijatelji in za to Vam damo ta fonograf zastonj.
Isti ni nobena igrača, kakor navadno dajejo razne tvrdke za premije, temveč je v vseh zadevah fonograf prvega razreda.
Kedarkoti želite, si napravite lahko doma prost koncert, s raznimi -kosi najimet-nejših muzikaličnih. . proizvodov in petjem, ki ste ga tako radi slišali v domačem kraju. Povprašajte se pri vašem trgovcu o “King Talking Machine”, i-n povedal Yam bo, da tržna cena tej maši-ni je $15.00.
Mi želimo, da nam pomorete oglaševati našo fino kvaliteto tobaka za CIGARETE IN PIPO.
Poslali vam bodemo vsacega nekaj, avstrijskega. Bosenskega, Hercegovina, Turškega in Ruskega v skupni vrednosti $6.00. Vi ga z lahka razprodate med vašimi prijatelji, ker ta tobak je najboljši na svetu.
Tobak, ki so ga kadili doma in ki se jim vedno dopada.
Ko prejmete naš tobak, priporočite ga prijateljem, če se ste z istim zadovoljil. Dajte jim naše ime in -naslov in na ta. način nam pomagate oglaševati. Za to vašo pomoč, Vam damo naš “King Phonograph” zastonj. To je mogoče edina prilika, da pridete do takovega finega phonographa brezplačno.
Za tobak vam računamo $6.00. Pošljite v naprej 50 centov (v znamkah) in vam pošljemo na najbližjo ekspres postajo tobak in fonograf — katere prej preiščite predno jih sprejmete — in če se zadovoljite plačajte ekspresnemu agenti^ $5.50 in tobak in fonograf sta vaša.
Ali pa če nam naprej pošljete celo svoto $6:00 s poštno nakaznico ali v priporočenem pismu vam damo posebej en “record” (pesem) zastonj. Ne bojte se poslati nam, denar, ker mi smo zanesljivi in povrnemo vso svoto vsakomur, ki je nezadovoljen.
OPOMBA: Ta ponudba traja samo tako dolgo, dokler smo prepričani. da1 smo dovolj oglaševali naš tobak, in radi tega vam svetujemo, da se ne obotavljate naročiti, ako želite naš fonograf zastonj. Naslov:
EUROPEAN TOBACCO CO.,
33 Leonard St. Dept. 105, New York.
AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA,
V
NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO

mr
PARNIKI PLUJE TO IZ NEW YORK A;
Oceania.....
Argentina___
.26. Jan. 1910 9. Feb. 1910
M. Washington 19 Feb. 1910 Alice.........2. Mar 1910
(Rojaki, aha se kateri nahaja brez Jela in d-a je izučen strojarske obrti, naj se zglasi pri I. G. Hoffmann & Sons Co.
Ta tvrtka potrebuje 2 “zecar-ja” in štofairja”, in pa 3 -do 4 “šveroarje.”
Tedaj, kdor je tega dela zmožen. naj se obrne pismeno' na tvrtko ; I. G. ’ Hoffmann & Son Co.. Wheeling, W. Va. Dela se samp “Harness Leather”. Delo i-e stalno. Piše se naj v angleškim ali v nemškimi jeziku.
“Laura in “Alice” sta nova parnika na dva vijaka. “Francesca’’ in “SofieHohenberg” sta ravnokar zapustila ladjodelnico ter sta najnovejša in jako elegantno opremljena.
Naša pristanišča so:	Za Avstrijo—TRST, za Ogrsko-REKA
Železniške cene na teh ozemljih so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence.........30.000 HP La Lorraine.........22.000 HP
La Savoie...........22.000 HP La Touraine.........20.000 HP
Chicago, nov parnik.....9500 HP
.Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnïkza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago. TU.
%	POZOR!
	Naznanjam sl. cbČinstvu
	V MILWAUKEE, WIS.
	da sem od url trgovino s čevl ji in raznovrstno obučo.' V zalogi imam najboljše čevlje, katere izdeluje svetovno znana: , METCALF BRADLEY CO V zalogi imam MOŠKO SPODNJO OBLEKE, SRAJCE, KRAVATE itd.
	JOHN ERMENC
	288 Grove St.
Nalnižje cene! «	Milwaukee, Wisconsin
Naznanilo in priporočita.
Slovencem v Djnverju in okolici, kakor onim potujočim skoz Denver naznanjava, da sva odprla:
GOSTILNO “TRIGLAV”
k.	.	v
jer točiva vedno sveže “TIVOLI” pivo. Imava pravo starokranjsko kuhinjo ter snažne sobe za prenočišče.
Gostilna “TRIGLAV” se nahaje v bližini “UNION” postaje, na vogalu 17. in BljKe ulice. Pazi na slovenski napis! Dobra in točna postrežba!	Svoji k svojim!
SCHEIN & P1RICH, lastnika