MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor. Aleksandrova cesta it. 13 , Telefon 3440 in 2466 Izhaja razen nedelje In praznikov vaak dan ob 16. uri i Velja meeeino prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, doatavljen na dom 12 Din i Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Llublianl / Poštni čekovni račun št. 11.409
99
JIJTRA
99
Ob pričetku volilne borbe v Franciii
Pomanjkanje krepkih in jasnih gesel
vistočasno kakor v Nemčiji agitacija za °žje predsedniške volitve, se je pričela v Franciji volilna borba za novi parla-meat. Stara zbornica je te dni zaključila Svoje delo in se razšla. Nove volitve bodo dne prvega maja, ožje p$, v kolikor bodo potrebne, teden dni pozneje. Po nancoskem volilnem zakonu, ki ne po-^ba kandidatnih list, ampak osebne kandidature po okrajih, ampak kandidat, če b°če postati poslanec, prejeti absolutno Večino oddanih glasov. Če jih ne prejme, rnora v ožjo volitev. In prav ta volilni sistem je bil kriv, da se je pred meseci izvila v francoskem parlamentu in se-bbtu ostra borba, katere žrtev je postal t-avalov kabinet. Tako vladna večina ka-k°r opozicija sta bili za to, da se volilni Wkon spremeni in se ožje volitve odpravo, ker se je skoraj vseh poslancev brez frjenie polotila huda nervoznost ob mi-sii- da bodo morali predložiti volllcem bbračun svojega dela, ki je z ozirom na Gane obljube precej — pasiven. Toda n°vi osnutek vlade je ugajal opoziciji še manj kakor stari zakon. V parlamentu ga sicer ni mogla zavrniti, zato ga je pa v senatu, in Laval, ki se je nanj vezal, je iboral podati ostavko.
Sledil mu je Tardieu, in dasi bi bil tudi on rad odpravil ožje volitve in dosegel yolilno pravico za ženske, je moral svo-lemu položaju na ljubo umakniti sporni ikonski osnutek in dovoliti — proti lastjo volji in volji- opozicije — da se nove volitve izvedejo po starem redu. Edino, mu je uspelo, je bilo to, da bodo stnele ženske po 1. januarju 1. 1933. le y°liti, toda praktično bodo mogle uve-iaviti to svojo novo pravico šele v ne-jfr-a-ni bodočnosti, ko bo pač po polni ali fPolni parlamentarni dobi razpuščena . dornica, katero bodo ustvarile volitve .pošnjega 1. maja. Zato pa je hotel Tar-,ie« Popraviti škodo svojega neuspeha s ,eib. da je datum novih volitev odlagal skrajnih mej. Še nikdar ni bilo v Fran-glede tega datuma toliko negotovo-j‘> kakor letos. Ministrski predsednik, ki 2 7-ban kot mož močne volje in velikih Jfrbicij, je izkoristil vso svojo moč samo a to, da bi dobil zadosti časa za sesta-0 volilnega, odnosno agitacijskega pro-*rattia, in za izoblikovanje glavne, trdne n lasne volilne parole.
•razglasitev datuma novih volitev je
vedno tudi začetek volilne borbe. Vanjo pa je treba stopiti že z jasnimi računi in cilji. S takimi računi in cilji je hotel v jasno areno tudi Tardieu, toda nesreča je hotela, da kljub vsemu odlašanju in iskanju — primerne in dovolj krepke parole ni našel. Toda — taka parola manjka tudi vsem ostalim parlamentarcem vseh skupin in strank. Pred vsem pa manjka danes Franciji ime moža, ki bi že samo po sebi pomenjalo program. Tako ime je bilo n. pr. 1. 1928. Poincare, toda sedaj je državnik, ki ga nosi, že preveč star in bolan, da bi mogel v volilno borbo z vso potrebno napadalno silo. L. 1924. je bila najmočnejša agitacijska sila kompaktnost levičarskega kartela, a tudi tega danes ni več. Morda se bo znova osnoval? Potem bi postal Tardieu kot kandidat nacionalistov vsaj neka dovolj avtoritativna parola in sila proti njemu. Kot voditelj tipične oportunistične politike pač ne more nuditi ničesar takega, kar bi užigalo široke mase in dvigalo bojno razpoloženje. S tem, kar bi sicer lahko povedal, so oboroženi tudi vsi drugi parlamentarci, za gole obljube pa nima noben francoski volilec nobenega smisla več.
Poleg vseh teh težkoč pa bodo imele vendarle tudi te francoske volitve neko parolo. Pri iskanju primernega programa so prišli tako Tardieu kakor njegovi umerjeni nasprotniki, med katerimi je najbolj viden Herriot, do zadeve, ki bo po njihovem prepričanju morala zanimati vsakega državljana. Ta zadeva so finance. Že doslej se, dasi se je agitacija šele začela, naglaša s posebnim poudarkom, da je ureditev državnih financ za Francijo danes prva In najnujnejša potreba. Novi parlament in nova vlada bosta imela samo dvoje na izbero: inflacijo bankovcev ali deflacijo proračuna. Prva pot bi vodila do razvrednotenja denarja, druga pa do redukcije uradništva, plač in pokojnin. In kandidati pripovedujejo vo-lilcem, da je sedaj na dnevnem redu v prvi vrsti le denarno vprašanje. S tem apelirajo na psihologijo francoskega ma-lomeščana in malega rentnika. Politična vprašanja so ostala bolj v ozadju, morda tudi po volji in želji politikov samih. Tako torej vidimo, da nimajo s to volilno borbo veselja ne kandidati ne volilci. To so pač volitve — zaradi volitev!
Obnovitev mirovne konference v Sanghaiu
Japonci pošiljalo v Mandžurijo nove Je le — Novi spori med Rusi In Japonci
PARIZ, 6. aprila. Agencija »Indopacl-,c« Poroča iz Šanghaja, da so se poganja za obnovitev mirovne konference Srečno zaključila. Konferenca se je včeraj dopoldne že pričela in istočasno zbodle tudi vojaški odbor. Sporazum pa °slej še ni bil dosežen niti glede neu-
tra!
čet.
cone niti glede umika japonskih
PARIZ, 6. aprila. Po poročilih iz To-Ja so Japonci odposlali v Mandžurijo
nove., čete, ki so dobile nalog pregnati ustaše iz pokrajine Cijentao in zaščititi tamkajšnje japonsko in korejsko prebivalstvo.
PARIZ, 1. aprila. Po nastopanju Japoncev v Mandžuriji postaja vedno bolj jasno, da hočejo popolnoma izriniti Ruse iz severnega dela, ki je v njihovi interesni sferi. Posebno pa se hočejo definitivno polastiti železniške uprave. Vse to ustvarja novo resno nevarnost na Daljnem vzhodu.
davčna tiralica za remar-oueom.
srf^IN, 6. aprila. Davčne oblasti so v nntres. r Dank« v Berlinu zasegle de-tnaVv1$atelia Dernarquea, kl znaša 20.000 d-tvx ln narneraVajo izdati proti njemu cno frrabco. Zasega je bila izvršena
zaradj .tega, ker je baje iztihotapii iz Nemčije vse svoje premoženje, iznašajoč okoli 7 milijonov mark. Remarque pa za tfjuje, da je denar zaslužil večinoma izven Nemčjje in ga je zato tam tudi pustil. Mimo tega živi stalno v Švici in nimajo zato nemške davčne oblasti do njegovega premoženja nobenih pravic.
Deklaracija nove Marinkovič- vlade
BREZ PRIZNAVANJA NARODNEGA IN DRŽAVNEGA EDINSTVA NE BO POLITIČNE DIFERENCIACIJE. — GOSPODARSKI PROGRAM NOVE VLADE.
- IZHOD IZ KRIZE.
BEOGRAD, 6. aprila. Pred napolnjeno narodno skupščino, številnimi diplomatskimi zastopniki, novinarji in mnogo-brojnim občinstvom na galeriji je bila danes dopoldne prečitana napeto pričakovana deklaracija nove Marinkovičeve vlade. Sejo skupščine je otvoril ob 9.30 predsednik dr. Kumanudi in podelil takoj nato besedo novemu ministrskemu predsedniku.
Dr. Voja Marinkovič je uvodoma sporočil demisijo Petra Zlvkoviča, ki se je po dovršitvi svoje misije vrnil v vojaško službo. Program nove vlade pa je isti kakor je bil program prejšnje, zato upa, da jo bo narodna skupščina tudi prav tako podpirala, kakor je Živkovi-čevo ter sprejela vse one zakonske osnutke, ki jih predvideva državna ustava.
Ker smatra tudi nova vlada državno in narodno edinstvo za jedro vsega problema, bo v tem pravcu usmerjala vso svojo politiko, da tako čimprej doseže popolno ozdravljenje združenih sil naroda in zlitje v močno in neločljivo enoto. Vlada je trdno prepričana, da je ogromna večina prebivalstva države zvesta ideji državnega in narodnega edinstva in bo to pokazala tudi v vseh bodočih političnih grupacijah. To je neobhodno po-
trebno in brezpogojno načelo za normaliziranje našega notranjepolitičnega življenja. Dokler tega načela ne osvoji sleherni državljan, tako dolgo je vsaka politična diferenciacija nemogoča in nedopustna. Skrbeti, da se to zgodi, je dolžnost narodne skupščine.
Mimo skrbi za narodno in državno edinstvo bo pa nova vlada posvečala vso svojo pažnjo tudi vsem perečim kulturnim in socialnim vprašanjem.
Gospodarska kriza je zavzela obseg, ki je težko oškodoval tudi našo državo. Vlada se tega v polni meri zaveda in bo storila vse, da ustvari ljudstvu možnost zmagovitega izhoda iz te velike eksistenčne borbe narodov in držav, izhoda s čimmanjšimi žrtvami in škodami. Pri tem delu jo bo morala seveda podpirati tudi narodna skupščina, zato prosi vlada poslance, da se prlčno že sedaj zanimati za vsa pereča gospodarska vprašanja. Če je naš narod srečno izšel iz bojev svetovne vojne, potem bo gotovo prav tako srečno in hrabro premagal tudi vse sedanje gospodarske težkoče.
Deklaracija nove vlade je bila sprejeta z viharnim odobravanjem.
Seja se še nadaljuje.
Pričetek podunavske konference
STALIŠČE FRANCIJE IN ANGLIJE. — VPRAŠANJE BOLGARIJE. — ITALIJA ZA MADŽARSKO IN AVSTRIJO.
LONDON, 6. aprila. Podonavska konferenca štirih velesil se bo pričela danes popoldne ob 14.30 pod predsedstvom Macdonalda v isti dvorani zunanjega ministrstva, v kateri je bil svoječasno podpisan lokarnski sporazum. Zaključila se bo koncem tedna.
BERLIN, 6. aprila. Po zanesljivih informacijah je namen Francije ustvariti v Podunavju enotno carinsko področje. Carine b« se pobirale skupno in bi se eventuelno uporabile za odplačevanje obresti in amortizacijo posojil, katere bi Francija dala novi skupini. Anglija pa gre še dalje In predlaga tudi enotno ureditev valute, ker bi na ta način bilo trgovanje s Podunavjem dosti lažje in sigurnejše.
LONDON, 6. aprila. »Daily Telegraph« piše, da se je Anglija pri posvetovanjih
s Francijo zavzemala za to, da se podu-uavskemu bloku pritegne tudi Bolgarijo, Francija pa se je temu odločno uprla, naglašujoč, da je razmerje med agrarnimi in industrijskimi državami v Podunavju že sedaj tako neugodno, da bi pritegnitev Bolgarije porušila sploh vsako kalkulacijo.
RIM, 6. aprila. Pred odhodom v London je zunanji minister Grandi posetil Mussolinija, s katerim se je porazgovo-ril o stališču, ki ga bo zastopal na podu- . navski konferenci- Kakor se doznava. je bilo sklenjeno, da bo Italija odločno vztra jala na stališču, da je treba pomagati najprej Madžarski in Avstriji, in da se morata k celotni akciji pritegniti tudi Italija in Nemčija.
NIČ VEČ »NA UPANJE«.
ZAGREB, 6. aprila. Trgovci v Križevcih, pa tudi v nekaterih drugih hrvaških mestih so sklenili, da ne bodo nikomur več dajali blaga na upanje. Sklep opravičujejo z ugotovitvijo, da bi zaradi sedanjih težkih in negotovih razmer mogli nekega dne izgubiti vse, kar bi kreditirali.
ZRAČNI PROMET NA JADRANU.
SUŠAK, 6. aprila. Tu se snuje velika zasebna družba, ki bo uvedla redni vsakodnevni zračni potniški promet na progi Sušak—Rab—Split—Korčula—Dubrovnik in obratno.
Vreme.
Današnja vremenska napoved (opoldne): Spremenljivo.
AMERIŠKI MILIJONARJI SE SELE V EVROPO.
NEWYORK, 6. aprila. Večkratni ameriški milijonar Frederik Havemayer je kupil na Angleškem večje veleposestvo, na katerem bo zgradil vilo in vzgajal v njej svojega triletnega sina. ki mu je bil nekoč že ukraden in vrnjen šele proti odkupnini 20.000 dolarjev. 11avemayer se bo sploh izselil iz Amerike in postal angleški državljan. Časnikarjem je izjavil, da je korupcija in pravna negotovost v Ameriki tako velika, da se bo v kratkem pričela doba izseljevanja v Evropo in v druge dele sveta.
STAVKA TIPOGRAFOV V BUDIMPEŠTI.
BUDIMPEŠTA, 6. aprila. Ker je vlada prepovedala socialdemokratsko glasilo, so danes tipografi po vseh tiskarnah stopili v štrajk, tako da sploh noben list ne more iziti.
Kupujte kolke „Protituberkulozne lige"
cavpm, v _,.r_ prestolu kralja
cigana * kakor "na
JOAmiM
Ka| |e z izplačilom pokojnin?
Na 1. aptrila je bilo službeno objavljeno, da zaradi izvajanja novih določb o draginjskih dokladah neki upokojenci ne bodo prejeli svoje pokojnine 1. aprila, marveč še-le 2. ali 3. aprila. Nekateri upokojenci pa da .bodo prejeli svoje prejemke v dveh obrokih. Ako prejmejo prvi obrok, naj počakajo še par dni na poštno nakaznico z drugim obrokom. — Danes je že 6. april, a upokojenci še vedno nismo prejeli svoje pokojnine, niti prvega obroka. Zato prosimo finančno direkcijo v Ljubljani, naj ali takoj nakaže inpadle prejemke vsem državnim upokojencem, ali naj pa vsaj javno razglasi, do kdaj se bo to zgodilo.
Drž. upokojenci.
Iz učiteljske službe.
V višjo skupino so napredovali med drugimi: Ivan. Lukman, šolski upravitelj v Mariboru, Fram Cvetko, šolski upravitelj v Krčevini, Matija Berger, šolski upravitelj pri Sv. Jurju v Slov. goricah ter šolski upravitelj Mirko Kožuh in učitelj Henrik Karničnik, oba v Mariboru.
Iz državnega pravdništva.
Državni pravdnik dr. Ivan Jančič je dovršil poverjeno mu organizacijo višjega državnega pravdništva pri okrožnem sodišču v Beogradu in je zopet prevzel vodstvo državnega pravdništva na mariborskem okrožnem sodišču.
Zahvala.
Hišni posestnik g. Ivan Sirak je daroval tukajšnjemu gasilnemu in reševalnemu društvu znesek 300 Din namesto venca na grob preminule ge. Karoline Ihlo-^e, za kar mu izreka vodstvo prisrčno zahvalo.
Ljudska univerza v Mariboru.
V petek 8. t. m. ob 8. uri zvečer bo predaval o političnem ozadju kltajsko-japonskega spora docent mednarodnega [prava g. dr. A. Andrassy z zagrebške [univerze, ki je predaval o istem predmetu z največjim uspehom na »Pučkem sve-jttcilišču« v Zagrebu. Vzhodno-azijski Spor žal še dolgo ni poravnan. V njem je $oliko evropskih in ameriških interesov jzapletenih, da predstavlja nevaren erup-cijskir center, ki stalno ogroža svetovni mir. Zaradi tega bo pač zelo zanimivo In poučno predavanje dr. Andrassyja, ki tiam bo osvetlilo to nevarnost nekoliko fcza kulis.
Nezgoda pri delu.
Pri popravljanju telovadnice v inže-Bjerski podčastniški šoli se je včeraj težje ponesrečil delavec Franc Čebulec. jPadel je z višine par metrov in dobil tjude poškodbe na glavi. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v bolnišnico.
Policijska kronika.
Včeraj popoldne je policija aretirala moške, nekega Ivana zaradi prepovedanega beračenja, Jožo H. radi postopanja in nekega Andreja K., ki se ga je preveč nasrkal in razsajal po ulicah. Zabeleženih imajo tudi 12 prijav radi manjših pregreškov.
Smrt neznanca v policijskih zaporih.
O tragičnem dogodku, ki se je pripetil y tukajšnjih policijskih zaporih smo poročali že včeraj. Vse dosedanje prizadevanje mestne policije, da bi ugotovili in-dentiteto tega mlajšega moškega, ki se je zastrupil z octovo kislino v policijskih zaporih preteklo soboto, je ostalo brezuspešno. Danes se je zglasil na policiji železničar Blaž Gracej in izpovedal, da pogreša svojega brata že 11 let, vendar pa po sliki ni mogel prepoznati V nesrečnežu svojega brata.
Pogrešana mladenka.
Na policiji se je zglasil danes dopol-ctoe gostilničar Ivan Ogrizek iz Zg. Hajdine pri Ptuju in prijavil, da je že pred 'dvema tednoma odšla od hiše njegova 181etna hčerka Angela in se do danes še ni vrnila. Kakor pa je izvedel oče Ogrizek, a. Angela bivala nekaj dni v Mariboru pri nekem G. K. na Koroški cesti, od koder je predvčerajšnjim odšla neznano kam. Kaj je hčerko premotilo, da je zapustila dom in da se potika zdaj po Svetu, oče sam prav ne ,v.e.
To in ono z mariborskega lica
Par ne zabavijivih, ampak dobrohotnih opozoril K vprašanju tujskega prometa v Mariboru
Mariborčani se radi ponašamo, da ji-maino najbolje razsvetljene ulice. Res je to. v razsvetljavi prednjači naše mesto drugim, toda inštalacijske naprave pa nisobaš na višku. Poglejmo si na primer tista dva lesena kandelabra na Slomškovem trgu. Ali ne pačita sicer tako prijaznega lica tega trga? V mestnem električnem podjetju so že večkrat obljubljali, da bodo odpravili ta . dva pred-potopska »svetilnika«, ostalo pa je samo pri obljubi. Ali se ne bi dalo postaviti ob pločniku tam še nekaj takih malih kan-delabrov kakor so. pred gledališčem in pred pošto? Čisto drugačno, prijaznejše lice bi tedaj zadobil Slomškov trg, obiskovalci gledališča bi pa bili tudi veseli, ako bi bil pločnik malo bolje razsvetljen kot je zdaj.
Pri tej priliki naj omenimo še nekaj drugih nedostatkov, ki kazijo lepoto Maribora. Plot na desni strani v Dvofakovi ulici, ki je najbolj frekventirana, je v tako dezolatnem stanju, da nas je sram. ko hodimo mimo. Še v najbolj zagorski vasi so plotovi lepši. Posestnik dotične parcele naj ali plot popravi ali naj ga sploh podre. Olepševalno društvo bi bilo moralo izreči nad tem plotom že zdavnaj smrtno obsodbo.
Približno isto je z ograjo okoli treh ribnikov, samo s to razliko — da na treh ribnikih mestoma ograje sploh več ni, in je res Čudež, da ni bilo tam še nobene resnejše nezgode. Je sicer tam že marsikdo padel v vodo, samo ni tega
obesil na veliki zvon. Ko je občina gradila tam tisti paviljon, bi se bila dala obenem tudi ograja primerno obnoviti, da bi bil ribnik res lep. Pa naj se zaenkrat odstranijo vsaj tiste žice, ki se tako nelepo ovijajo stebrov, saj se da vendar doseči primerna razsvetljava ribnika na tehnično boljši in ne tako strašno primitiven način.
Tudi leva ograja na poti k ribnikom je kakor levi razbojnik na križu. Železni drogovi so vsi zveriženi in povrh tako zavratno skriti pri tleh, zlasti kadar jih preraste trava, da je tam za ljudi nevarnost, da padejo v potok.
Maribor je že znan kot kongresno mesto. Vsako leto je nekaj kongresov. Kot edina bližnja razgledna točka služi Kalvarija. Toda, kako težavno in celo nevarno je priti gor in dol! Kjer je največja strmina ob poti, ni ne ograje, ne stopnic — ničesar, kar bi šetalcem nudilo varnost. Zgoraj pri cerkvici, kjer se hočeš malo odpočiti,!pa nimaš nikjer klopi! Ali je res taka silna vsota potrebna, da se tam gori postavi par klopi?
In je še polno takih in enakih nevšečnosti po našem mestu, ki so same na sebi morda malenkosti, a igrajo vendar tudi važno vlogo, če hočemo govoriti o Mariboru kot letovišču in privlačni točki za tujski promet. Skrbeti moramo, da bo lice našega mesta res povsod prikupljivo in moramo zato odpraviti vse, kar bi moglo tujca neprijetno bosti v oči.
Sreda
Sreda
Humoristični večer
OSKAR PAULI K Velika	kavarna
Obup nad življenjem.
Včeraj smo prinesli vest, da so našli na nekem drevesu ob cesti blizu Lemberga v šmarskem okraju neznanega obešenca in da poizvedujejo oblasti za svojci. To je čitala tudi zasebnica Terezija Juteršnikova, žena krojača, stanujoča v Prečni ulici in se zglasila na policiji. Po sliki obešenca, katero so po-
slali lemberški orožniki tukajšnji policiji, je spoznala Juteršnikova svojega sorodnika; • 341etnega trgovskega potnika Tomaža 'Simoniča, ki je odšel že 2. t. m. od doma v smeri proti Šmarju in se v bližini Lemberga obesil. Težke življen-ske prilike so pripravile Simoniča, da je obupal nad življenjem. Po smrti svoje žene, ki mu je zapustila troje nepreskrb-ljeiiih otrok, je živel z otročči pri svoji 731etni materi, stanujoči na Koroški cesti. Bil je zadnje čase ves zmešan in je govoril, da bo napravil sam konec svojemu trpljenju, kar je res tudi storil. Po tragični očetovi srhrti so postali otroci prave sirote. Kdo se jih bo usmilil?
Z Dravskega polja
Požar v Slivnici. V noči od sobote na nedeljo je nenadoma začelo goreti gospodarsko poslopje s stanovanjsko hišo posestnika g. Franja Sobernika v Slivnici. Ogenj je v kratkem času upepelil oboje do tal. Zgorelo je tudi vse seno, slama, zrnje, meso, fižol itd. Ker je razsajal kakor že več dni hud veter, so bila v nevarnosti tudi sosednja poslopja, a so jih obvarovali gasilci iz Hotinje vasi in Frama, ki so takoj prihiteli na pomoč. Proti požaru pa radi pomanjkanja vode niso mogli ničesar opraviti. Škode je nad 20.000 Din, ki pa je le deloma krita z zavarovalnino.
Sokolsko društvo v Račah je priredilo minuli pondeljek velezabavno kmečko igro: »Trije vaški svetniki«. Igralci so bili izvrstni in so želi burne aplavze. Pri tej priliki se je zopet pokazala velika potreba večje dvorane v Račah; saj je bila šolska soba nabito polna do zadnjega kotička, in je veliko občinstva stalo še zunaj na hodniku. — V Slivnici pa je Sokol iz Hoč priredil minulo nedeljo dramo: »Marijana« v 6. dejanjih, tudi z jako lepim uspehom.
Pasji kontumac. Ker se je v občini Dolgoše pri Mariboru pojavil primer obolenja na pasji steklini, je odredilo okrajno glavarstvo v Mariboru strogo poostren pasji kontumac. Vsi psi morajo biti doma priklenjeni. Po občinah vidiš zato nabite table z napisom »Strogo poostren pasji zapor!«, a na radost slovenskega očesa ne manjka tudi napisa: »Pesji zapor!«
Novi grobovi. V Ljubljani je minuli teden preminul po dolgotrajni mučni bolezni g. Jožef Skodič, posestnik v Hotinji vasi. Pokojnik je bil kot zidar, mesar in godbenik daleč naokoli znan in splošno zelo priljubljen. Sodeloval je v vseh domačih društvih in slovel kot izvrsten pevec, katerega bo domači pev-
ski- zbor težko pogrešal. V Slivnici pri Mariboru pa je pretekli teden preminula v visoki starosti - preužitkarica gospa Frasova, spoštovana po vsej soseski. — Pokojnikoma lahka zemljica, preostalim naše iskreno sožalje!
Redek jubilej. V Bohovi pri Mariboru sta obhajala minulo nedeljo zakonca Štefan in Marija Čiček, roditelja znanega neumornega sokolskega delavca in učitelja v Slivnici Franceta Čička, zlato poroko ter 80. letnico življenja, oba še čila in zdrava. Jubilant je znan širom Dravskega polja kot izvrsten pripovednik in je priljubljen pri vseh. Vrlemu slovenskemu paru k zlati poroki prisrčno čestitamo in kličemo: Še na mnoga leta!
Primorske novice
Znana tržaška zavarovalnica »Assicu-razioni Generali« proslavi v tekočem mesecu stoletnico svojega obstoja. Tem povodom bo darovala v dobrodelne svr-he tri milijone lir, in sicer dva milijona za Italijo, en milijon pa za inozemske države, v katerih družba deluje.
Te dni se je vrnil iz Rusije v Trst Vinko Pregelj, ki je bil odšel z doma v vojno leta 1914. Zadnje čase se je mudil v Odesi, kjer jnu je italijanski konzul priskrbel za povratek potrebne potne listine.
Požar je povzročil v poslopjih posestnika Leopolda Sakside v Volčjidragi 20 tisoč lir škode. K sreči je gospodar dobro zavarovan. Po Brdih stanuje še mnogo kmetovalcev po barakah, ker si iz premale vojne odškodnine niso mogli zgraditi hiš. V Števerjanu je nastal ogenj v baraki kmeta Frana Drufovke. Zgorela je baraka in vse, kar je bilo v njej. Škode je nad 5 tisoč lir. Baraka ni bila zavarovana. V Preserju v rihemberški občini je zgorela hiša posestnika Ludo-vika Čebrona. Škode je nad 5 tisoč lir. Hiša je bila zavarovana.
mariborska gledališče
REPERTOAR.
Sreda, 6. aprila ob 20. uri »Traviata«*
Gostovanje ge. Tinke Wesel-Polla. Ab.
B.
Četrtek, 7. aprila ob 20. uri »Kaverna«,
ab. A.
Petek, 8. aprila. Zaprto.
Sobota, 9. aprila ob 20. uri »Kaverna«-
Ab. C. Znižane cene. Zadnjič.
Nocoj gostovanje primadone grašk® opere ge. Tinke VVesel-PoIIa kot Violet-
ta v Verdijevi operi »Traviata«.
*
Izpred sodišča
Zaklal brata svoje ljubice.
Pred malim kazenskim senatom se j* danes moral zagovarjati komaj 19letni Leopold Šmigovc iz Leskovca zaradi zločina uboja. Dne 20. novembra m. 1- i® svojega tovariša, 201etnega posestniške* ga sina Matevža Drevenška, z nožem zabodel v vrat, tako da je izkrvavel. Kakor se je obtoženec zagovarjal, so g® tisti dan Drevenškovi povabili v hišo. Rad je prišel, saj je bila domača hčerka njegova ljubica. Ko pa je zvečer odha* jal, je pred hišnimi vrati nanj navalil z motiko domači sin Matevž in ga trikrat udaril po glavi. Tedaj je v silobranu se* gel po nož in zabodel Matevža tako nesrečno v vrat. Zakaj da je Drevenšek napadel Šmigovca, to je tudi na današnji razpravi ostalo nepojasnjeno. S Šmigov-cem soobtožen je bil tudi brat ubitej* Matevža, Janez Drevenšek, radi sodelovanja pri uboju. Sodišče je spoznal® obtoženca za krivega zločina uboja in ga obsodilo na 4 leta robije, dočim je bil Janez Drevenšek oproščen.
Obravnavo je vodil višji sod. svetnik dr. Lenart, obtožnico je zastopal drž. pravdnik dr. Zorjan, obtoženca Šmigovca je branil dr. Miihleisen, Janeza Drevenška pa dr. Šalamun iz Ptuja.
Ljubavna drama na vasi.
Pred velikim senatom okrožnega sodišča — predsednik viš. sod. sv, dr. Lenart — je bila nato obravnava proti 211etnemu posestniškemu sinu Rudolfu Graceju iz Tinj na Pohorju, obtoženemu zločina poizkušenega umora.
Na Novega leta dan so tinjski tamburaši igrali po več gostilnah, med njimi sta bila tudi današnji obtoženec in Pa 231etni Fran Šega. Proti večeru so tamburaši prišli v gostilno Pristovnik, kjer je bila uslužbena kot dekla mlada Ljudmila Vešihova. V lepo dekle sta bila zaljubljena tako Gracej kakor Šega., Ko so tamburaši odigrali, je Šega šel iz gostilne ven in zunaj zavriskal. Gracej je smatral ta vrisk za znamenje dogovorjenega sestanka med Šegom in Ljudmilo. Hitro je tekel ven, izvlekel revolver in dvakrat ustrelil na tekmeca in enkrat na Ljudmilo. Graceja je smrtnonevarno zadel obakrat v prsi, Ljudmilo pa na srečo zgrešil. Nato je samega sebe dvakrat ustrelil v vrat.
Oba ranjenca so spravili takoj v bolnico, kjer so zdravniki oba rešili, in sta okrevala.
Rudolf Gracej je pred sodniki vse skesano priznal in se zagovarjal s svojo hudo ljubosumnostjo. Obsojen je bil na osem let robije in na povračilo stroškov zdravljenja in odškodnino Francetu Šegi. Obtoženca je zagovarjal dr. Rapoc drž, tožitelj je bil dr. Zorjan.
-• .
T"..
X...
»Torej, otroci, zdaj bomo naštevali stanove.. No, Mihec, povej, kaj je tvoj
oče?«
»Ne vem, gospod učitelj.«
»No, kaj pa dela tvoj oče?«
»Kašlia.'-
V M a r i b' o r w, "dne 6. IV. 1932.
Delo za razvoj našega letalstva
Reorganizacija Aero-kluba.
V nedeljo je imel oblastni odbar Aerokluba v Mariboru svoj redni letni občni zbor, ki je bil posebno važen in pomemben, ker se je na njem izvedla reorganizacija po novih pravilih. Kako znano, smo imeli dosedaj v Jugoslaviji dvoje organizacij z istimi cilji: Aero-klub in Organizacijo rezervnih aviatikov. V svir-ho čimbolj intenzivnega dela sta se pred kratkim ti dve društvi združili ter ustvarili tako močno organizacijo, ki bo lahko z uspehom propagirala letalstvo in drugod že silno razviti letalski šport.
Predsednik, ravnatelj g. dr. Tom i n-š e k, je uvodoma pozdravil zastopnike oblastev, okrajnega glavarja g. Maka rj a, župana g. dr. L i p o 1 d a ter debata osrednje uprave g. Mihailoviča- Nato je predlagal, da se pošljejo pojavni pozdravi pokrovitelju princu Pavlu, poveljniku letalstva generalu ^ Nediču, predsedniku Aerokluba gosp. Sond e r m ay e r j u ter pismeni zahvali za vsestransko pomoč banu g. dr. Marušiču in podbanu g. dr. Pirkmajerju.
V svojem predsedniškem poročilu je bosebno naglasil prednost novih pravil, ki omogočajo resno delovanje s pomoto strokovnjakov, katerih mora biti v odboru vsaj polovica. V Mariboru se je *° z lahkoto izvedlo, ker imamo precej Rezervnih aviatikov, ki so dobili strokovno izobrazbo v vojaških šolah.
Preden je prešel občni zbor na drugo točko dnevnega reda, je povzel besedo zastopnik osrednje uprave g. Mihaj-I o v i č, ki je najprej izročil pozdrave g. Sondermayerja, nato pa povdaril, da se v Beogradu izredno zanimajo za naš klub. Nadalje je obljubil, da dobimo v najkrajšem času od osrednje uprave avion, ki naj služi za čimbolj uspešno Propagando klubovih idej.
Tajnik, g. kapetan G r a b r i č, je v svojem poročilu posebno podčrtal uspehe akademske sekcije, ki je pod vodstvom akademikov CijanainHumeka zgradila brezmotomo letalo, ki je absolviralo že lepo število startov.
Blagajnik g. Loos je poročal, da je Število članstva nekoliko padlo, v glavnem radi prepovedi ministrstva, da dijaki ne smejo delovati v športnih društvih.
Vsa poročila so pokazala stvarno delo odbora, ki je pač deloval v danih okoliščinah po svoji najboljši moči. Zato je Pil predlog revizorija g. ravnatelja Klobučarja, da se da celokupnemu odboru Prešnica, soglasno sprejet.
Tudi iz poročila delegata celjskega krajevnega odbora je vel sam optimizem, čeprav Celjani ne kažejo prevelikega zanimanja za aviacijo. Prav radi tega je treba še posebej pozdraviti delo-vanje g. L e v i č n i k a, ki hoče ustanovi v Celju podjetje za izdelovanje padal. Q, Levičnik je dal svoje izume patentirati ter se pravkar pogaja z našimi v°jaškimi oblastmi za dobavo. Brezmo-torno letalo leži zaenkrat v hangarju, ker ni mogoče najti primernega prostora. oziroma ker ga posestniki ne dajo na razpolago. Naposled je izrekel željo, da bi se »Vazduhoplovtni Glasnik« tiskal v latinici, ker bi imel pri nas potem mnogo več naročnikov.
Bo poročilih se je izvolil ta-le u-Pravni odbor: Dr. Josip Tominšek, ravnatelj, dr. Žnuderl Makso, odvetnik, Loos Josip, bančni blagajnik, Feldin Mirko, trgovec, Roglič Ivan, trgovec, Lulič Vilitn, komandant, Grabrič Andjelko, kapetan, Veble Avgust (Celje), Pogačnik Bogdan, ravnatelj, Makar Milan, sreski načelnik, Moravec Josip, trgovec, Franjo Pivka, mag. uradnik, Podlesnik Manfred, priv. gradnik, Papov Joža, priv. uradnik, Ivo Kos, priv. uradnik in Ing. Podboj Stane: kot namestniki pa: Rodošek Franjo,mag. svetnik, Bračko Janko, šef telegrafske sekcije, Zemljič Milan, uradnik, Ing. 1 omšič Dušan, ravnatelj plinarne, Jezer' sek Zmagoslav, stavbenik, Celje, Kiš-vardaj Edi, stud. teh., Jaklič Josip, ca' finski posr., Fabjan Joža, uradnik, Ci lan Boris, cand. ing. in Ogrizek Mirko, madnik; v nadzorni odbor: Odborniki: dr. Lipold Franjo, načelnik mesta, ing, jvepach Milan, Klobučar Drago, rav-«*> X- dr' Leskovar Josip, odvetnik, Pe •tnčič I, komandant voj. okruza, dr
Ferdinand Attems, veleposestnik; namestniki: dr. Schaubach Franc, odvetnik, ing. Albin Černe, mag. nadsvetnik, dr. Alojz Goričan, dr. Veble Andrej, odvetnik, Kaspar Udo, urednik in Trboje-vič Petar, prota.
Konstituiranje odbora bo na prvi seji, prav tako sestava teh. odbora. Kot člana plenuma osrednjega odbora v Beogradu sta določena gg. kap. Grabrič in Pivka Franjo. K poslednji točki dnevnega reda so bili stavljeni sledeči predlogi: Odbor naj intervenira pri vojaški oblasti za dosego večjega zanimanja za mariborski aerodrom, da skuša doseči
nabavo aviona, da se tudi oblastni ter mestni odbori subvencionirajo, da ministrstvo prosvete dovoli dijakom udejstvovanje pri aeroklubih in da se pošljeta na tečaj za brezmotomo letanje akademika gg. Cijan B. in Humek V.
Aeroklub bo priredil tekom letošnje sezone več predavanj v svrho čim večje propagande, da se pa povzdigne zanimanje med srednješolsko mladino, se bodo priredili tečaji za gradnjo modelov.
Lepo uspelo zborovanje je zaključil ravnatelj g. dr. Tominšek z željo, da bi kmalu zabrnel nad Mariborom novi klubski avijon.
Sokolstvo
Sokol Maribor-matica.
Jutri v četrtek 7. t. m. v društveni sobi v Narodnem domu redna odborova seja ob 20. uri. Pridite vsi in točno! — Tajnik.
Šport
Obrtno gibanie
V mesecu marcu so dobili obrtne pravice ti-le: Romana Lahova, trgovina z manufakturo in konfekcijo, Vetrinjska ul. 13, Ivan Pečar, pokrajinski fotograf, Gosposka ul. 11, Franc Hvalec, sejmar-stvo z galanterijo, pleteninami in slaščicami, Smetanova ul. 54, Mariborska tiskarna d. d., knjigovežtvo, tokarstvo, izdelovanje usnjatega galanterijskega blaga ter izdelovanje kartonažnega blaga, Jurčičeva ul. 4, Mihael Vahtar, atelje za umetno knjigovežtvo, izdelovanje tokov, usnjatega galanterijskega blaga, kartonažnega blaga ter okvirjev za slike, Gosposka ul. 37, Karl Kunčič, krojač, Gregorčičeva ul. 8, Rožica Pertoto-va, šivilja, Vrbanova ul. 6 I, Franjo Hu-
J. L. A. S., poverjeništvo Maribor, služ beno.
Sestanek opolnomočenih delegatov vseh klubov bo v petek, 8. t. m. ob 20. uri v Aljaževi sobi hotela »Orel«. Istočasno bo obvezen sestanek vseh prijavljenih sodniških kandidatov. — Poverjenik.
Damska lahka atletika.
Od naših žensk, ki delajo po delavnicah, pisarnah itd., slišimo često pritožbe, da nimajo priložnosti, nekaj prostih ur dnevno uporabiti za telesno vzgojo. Po ves dan sedeti v zatohli pisarni, sključena nad pisalnim ali šivalnim strojem, zvečer doma še nad ročnim delom, to za telo in njegove funkcije gotovo ni dobrodejno.
V tem pogledu hoče lahkoatletska sekcija ISSK Maribora ustreči tudi ženskam, željnim razgiba, in je zato ta sekcija uvedla tudi ženski trening. Določena sta dva dneva za jutranje vaje, ki so dostopne vsem damam. Gojila se bo lah-ca atletika, damska gimnastika in razne damske igre. Tako bo dana vsem našim damam priložnost, smotreno gojiti lahkoatletiko. Prvi trening bo že v petek, 15. t. m., nekaj dni prej pa sestanek zainteresiranih dam, da se o vsem potrebnem dogovorijo. Prijave sprejema Vahtar, Gosposka ulica.
Medklubski odbor LNP, službeno.
V nedeljo 10. t. m. bodo te-le tekme Ob 10. dopoldne na igrišču SK Rapida:|ber, čevljar, Radvanjska c. 11, Ivan Ko-prvenstvena tekma SK Rapid I:SK Že-1 ražija, nakup in prodaja deželnih pridel lezničar II. Na igrišču ISSK Maribora: kov, živine in mesa pod imenom »Eks-ob 14.30 prijateljska tekma SK Železni- port«, Meljska c. 1, Frido lin Bischof, iz-čar mladina:ISSK Maribor mladina; ob delovanje in prodaja patentiranih lestev, 16. prvenstvena tekma Atletik SK Celje: Kacijanarjeva ul. 22, Tiskarna sv. Cirila, ISSK Maribor. V Murski Soboti bo ob | knjigovežtvo, tokarstvo, izdelovanje
usnjatega galanterijskega blaga in izdelovanje kartonažnega blaga, Koroška c. 1, Lovrenc Širec, lončar, pečar in kera-mičar, Gosposka ul. 38, Pavel Heričko, lončar, pečar in keremičar, Tattenbacho-va ul. 6, Viktor Baizer, brivec in frizer, Frankopanova c. 42, Karl Jurkovič, trgovina z delikatesami ter prodaja mlečnih izdelkov, Glavni trg 9, Janko Babič, trgovina z mešanim blagom, Vetrinjska ul. 6, Terezija Čepova, izdelovanje belega perila, Mlinska ul. 31, Mihael Hohnijec,
14.30 prvenstvena tekma SK Mura:SK Svoboda. Službujoči odborniki: na igrišču Rapida g. Konič, na igrišču ISSK Maribora g. Kemeny in v Murski Soboti g. Knez.
Skavti%em
Jutri v gimnaziji
Skavti! Skavtinje!
četrtek ob 17.30 bo v realni redni debatni sestanek; br.
Oto Košič-Puma prične ciklus »Skavtsko trgovina ’ z mesnimi izdelki in kruhom,
delo drugod«. Pridite starejši in resnej ši bratje in sestre vsi in točno!
I Meljska c. 18, Frančiška Rotterjeva, iz-posojevanje gramofonskih plošč pod ime nom »Šlager«, Gregorčičeva ul. 20, Henrik Egger, torbar, jermenar in sedlar (vozni sedlar) Gosposka 13, Marija Ger-
Vrnitev s praga smrti.
V znameniti in zloglasni ameriški kaz-1 nilnici Sing-Sing so te dni privezali na gakova, šivilja, Aleksandrova c. 14, Ju-električni stol morilca Pietra Sardinija, rjj Ropoša, čevljar, Mlinska ul. 28, Karol ki je bil zarad svojih zločinov obsojen Pukl, čevljar, Strossmajerjeva ul. 3, Gana smrt. In diočim poprej ni hotel izdati brijela Kožuhova, brivka, damska fri-imen svojih pomočnikov, je v trenutku, zerka in lasničarka, Tattenbachova 2, ko je rabelj že prijel za električno sti- Ana Božičeva, damska frizerka in mani-kalo, nenadoma izjavil, naj ga še ne kerka, Sodna ul. 30, Ivan Ornik, mizar, usmrte, ker bo vse izdal. Odvedli so ga Koroška c. 52, Jožef Juričan, mesar, zato nazaj v celico, kjer je svojo oblju- Aleksandrova c. 73, Rupert Draksler, bo res izpolnil.	|	mehanik za precizno mehaniko, Vetrinj-
.ska ul. 11, Mirko Ledinek, sodar, Gozd-Mirna duša.	,na uj( gj Alojz Kristl, krojač, Cafova ul.
Stara stenska ura je naenkrat z veli- 2, Veronika Željeva, šivilja, Koroška c. kim truščem zropotala na tla. Pa pravi 71, Marija Hvalčeva, trgovina s kuhinj-žena, ki je bila malo poprej vstala £ svo- sko opremo, galanterijo, pleteninami in
jega sedeža pod uro: Vidiš, stari, kaka sreča, da sem vstala, sicer bi mi ura| padla na glavo!
On (ravnodušno); No, da, ura je zme-j raj zaostajala..,
Od vojaškega begunca do maršala
Romantična kariera bivšega avstrijskega narednika
(Konec.)
Po povratku iz Azije, je postal Omer-paša poveljnik turških pokrajin ob Donavi, kamor je prišel 1. 1848. Slaven, obenem pa tudi zloglasen, pa je postal šele tedaj, ko je zatrl ustajo v Bosni,
dvignjeno 1. 1850,—-1852. Z razmeroma majhno vojsko, broječo 10.000 mož pehote, eno baterijo in dva eskadrona konjenice, je zasedel vso Bosno in tako potolkel uporne bege in age, da si nikoli več niso mogli opomoči. Zajete voditelje upornikov je privezal narobe na osle in jih tako poslal v Carigrad. Ta pacifi-kacija Bosne po maršalu Omerju-paši je bila sploh poglavje zase, o katerem bi se dalo zelo veliko napisati. Njegov prihod v Banjo luko, od koder je bil pred dvajsetimi leti odšel kot pobegli avstrijski narednik in potepuh v takrat neznano usodo, še danes ni pozabljen. Vse prebivalstvo je drlo skupaj, da bi videlo in pozdravilo z zlatom in dragim kamenjem okrašenega vojskovodjo. Toda tu-Omer-paša zopet pozvan, da napravi red in mir. S svojimi četami je s treh strani napadel črno goro in jo skoraj popolnoma dobil v klešče. Pot v Cetinje je bila že prosta. Toda prav tedaj, ko je izgledalo, da bo naposled tudi črnogorske svobode konec, so se zopet vmešale velesile, in Omer-paša je moral, čeprav nerad, odnehati in oditi. Njegova slava pa je vendar znova vzplapolala. Zopet je bil po vsem turškem svetu slavljen kot junak. Poslednjič je bil odposlan na bojišče 1. 1867., In sicer na Kreto, da zaduše protiturško. ustajo tamkajšnjega grškega prebivalstva, ki se je bo-
papirjem, Glavni trg 5, Viljem Vezjak, trgovina z manufakturo in konfekcijo, Jurčičeva ul. 9, Katarina Janšekova, šivilja, Prečna ul. 3, Josip Hvalec, trgovina z bencinom, mineralnimi olji ter produkti iz fera, Trg Svobode 2, Justin Gustinčič, trgovina s starim železom, oziroma starimi stroji, Tattenbachova ul. 14, Vnovčevalnica za prašiče na Dravskem polju v Prepolah, r. z. z o. z., podružnica mesarske obrti, Vojašniški trg, di Omer-paša se je izkazal. Svojim nek-1 Oto Feliks, brivec, Mlinska ul. 44, Ivan danjim dobrotnikom je podaril 1000 du- Heričko, lončar, pečar in keramičar, Ko-
katov, nagradil pa je tudi vse svoje nekdanje znance in prijatelje. Vsa Banja luka je tedaj veseljačila in praznovala. V
roška c. 15, Karl Baumruck, trgovska a-jgentura, Tattenbachova ul. 26, Mariborska tiskarna d. d., tiskarska koncesija,
Carigrad se je povrnil 1. 1852., kjer je Jurčičeva ul. 5, Martin Pa valeč, izvo-
bil sprejet s kneževskimi častmi. Leta 1853. je bil nato odposlan v Črno goro, od koder se je pa moral na intervencijo velesil vrniti še preden se je spopadel z junaškimi Črnogorci.
Največje uspehe je pa dosegel Omer-paša v krimski vojni, v kateri je ponov-
šček, Vrtna ul. 17, Štefan Zemljič, podružnica mesarske obrti, Kralja Petra tng 1, in Vilibald Ussar, čiščenje oken in parketov, Kopališka ul. 8. Izbrisane pa so bile obrtne pravice: Francu Hva-lecu, sejmarstvo z galanterijo, Smetanova ul. 51, Mariji Kardinarjevi, trgovi-
premagal Ruse. Ko se je zopet vrnil | na z mešanim Magom, Slovenska ul. 36,
Petru Hochnegerju, mizar, Koroška c. 46 in Karlu Belaku, izvošček, Vetrinjska ul. 24.
no
v prestolnico, je sprejel v zahvalo sabljo, okrašeno z briljanti, ogromno vele' posestvo pri Carigradu in naslov Serdar Ekrem, t. j. veliki maršal turškega car stva. V letih 1857—1860 je bil beograjski vali; zaradi raznih spletk pa je bil odstavljen in s tega mesta odpoklican. Ko pa je leta 1861. izbruhnila nova usta-ja v. Hercegovini in Črni gori, je bil telo priključiti svoji svobodni državi. Zmagal je in dobil zadnjo vojno lovoriko. Po štiridesetletnem vojskovanju, on-
Ustanovitev novinarske visoke
šole v Bukarešti
Pod predsedstvom kralja Karla je bila te dni v vladarskem dvorcu v Bukarešti konferenca zastopnikov romunske javnosti, na kateri je bilo sklenjeno, da - v,	VVJ3BUv»a)U,	wu-,se	že letos v jeseni ustanovi v romunski
dan z vsemi častmi, ki si jih je mogel prestolnici novinarska visoka šola. Kon kdo V Turčiji .pridobiti, se je Serdar ference so se udeležili poleg zastopnikov Ekrem Omer-paša, nekdanji avstrijski vlade, parlamentarcev m funkcionarjev narednik Mihael Latas, podal telesno in državnega tiskovnega urada tudi izdaja duševno izčrpan v zasluženi pokoj. To- telji in glavni uredniki vseh vodilnih roda ni ga užival dolgo. Že dne 18. aprila I munskih dnevnikov.
1. 1871. je na svojem veleposestvu pri| Carigradu za vedno zatisnil svoje oči. Ž njim je umrl zadnji Jugoslovan, ki je dosegel v Turčiji tako neverjetno čast in slavo.
Glavni referat je podal šel tiskovnega urada Filotti. Za prvega rektorja romunske novinarske visoke šole bo imenovan sedanji ministrski predsednik prof. Jorga.
ŠIRITE „VECERNIK“!
Carror BeU:
71
Lovvoodska sirota
»Že pred tremi tedni sem nekaj našel, ali vsaj pripravljal za Vas, a ker ste se mi zdeli tukaj koristni in zadovoljni — saj vidim, da ste setri vzljubili in jima Vaša družba godi — nisem hotel uničiti vzajemne udobnosti, dokler bi tega ne zahteval njiju odhod iz Marsh-Knda.«
»V treh dneh že odideta,« sem odgovorila.
»Da; potem se vrnem v mortonsko župnišče. Hana poide z mano in stari dom zaklenemo.«
Potrpela sem nekaj minut, ker sem mislila, da bo še kaj povedal, toda gledal je tako, kakor bi že bil pozabil na mojo službo. Morala sem ga torej spomniti predmeta, ki je bil zame zelo važen in ki sem se ga bala.
»Kakšna je bila tista služba, Mr. Rivers, ki ste mi jo bili namenili? Upam, da odlašanje ni zmanjšalo možnosti, da bi si tisto službo zagotovila?«
»O ne! Ker je to posel, o katerem odločam le jaz in je odvisno le od Vas, ali ga hočete sprejeti.«
Spet je premolknil, kakor bi nerad nadaljeval. Lotila se me je nestrpnost. Dve, tri nemirne kretnje, bojazljiv, vprašujoč pogled so mu povedali moje čuvstvo tako jasno, kot bi bile to storile besede, le manj na-pori*.	i
»Ne mudi se tako,« je dejal. »Odkrito Vam povem, da /am ne morerp nuditi nič posebnega, nič sijajnega.
Preden Vam stvar razložim, Vas prosim, da se spomnite svojih besed, ko sem Vam bil dejal, da Vam morem le tako pomoči kot slepec hromemu. Reven sem. Od očetove dediščine mi je ostala le ta podrtija, vegasta vrsta jelk za njo in košček močvirnega sveta okoli nje, na katerem rasteta tis in božje drvce, vse drugo so požrli dolgovi. Neznan mož sem. Rivers je staro ime, a od treh zadnjih potomcev rodu si služita dve bridek kruh med tujci, tretji pa se smatra za tujca v svoji domovini — ne le v življenju, marveč tudi po smrti. Da, in celo hvali se s to usodo, ker je prisiljen, se z njo ponašati; koprni po dnevu, ko mu bodo naložili križ ločitve od vseh zemeljskih stvari na pleča in ko mu poreče Glavar boreče se cerkve, katere naj-ponižnejši član je: »Vstani in pojdi za mano!«
St. John je izgovoril te besede, kakor je bil _ prepovedo val: z debelim, mirnim glasom, z bledim licem, a z bleščečimi se očmi. Nadaljeval je:
»In ker sem sam ubog in neznan, Vam morem nuditi le ubogo in ponižno službo. Vi boste nemara celo mislili, da Vas ponižuje — ker sedaj vidim, da ste navajeni na boljše življenje. Vaš okus Vas nagiblje k idealnejšim stvarem in v druščino so Vam bili ljudje, ki so bili konec konca vsaj naobraženi. Jaz pa mislim, da nobene služba ne ponižuje človeka, katera izpopolnjuje človeško pleme. Prepričan sem, da je toliko večja čast za kristjana, kolikor neplodnejši je svet, v katerega zasaia svoj plug. V takih odnošajih ga čaka usoda pionirja; in prvi pionirji Evangelija so apostoli — njih kapitan je bil Jezus Spasitelj sam.«
»No,« sem dejala, ko je spet premolknil, »nadaljujte!«
Pogledal me je, preden je spet izpregovoril. Zdelo
se je, kakor bi lagodno čital v mojem obličju, kakor bi njega poteze in črte bile natisnjene črke. Zaključke motrenja je izrazil v nastopnih opazkah.
■ »Upam, da sprejmete mesto, ki Vam ga nudim,« je rekel, »in da boste nekaj časa tudi med nami prema, seveda ne za večno, kakor bi tudi jaz ne mogel y®k° maj' izvrševati tihe, skrite službe angleškega vaškeg propovednika. V Vaši naravi je žilica, ki bas tako Pro* tivi miru. kot pobuda v moji duši, dasi je povsem drug vrste.«
»Pojasnite tni to,« sem silila vanj, ko je bil sp*l premolknil.
»Slišali boste, kako revna je moja ponudba, kako preprosta, nezadostna. Ker so mi oče umrli in sem «e* odvisen m svoj lastni gospodar, ne ostanem več dolg v Mortonu. Zapustim ta kraj, še preden poteče dvanajst mesecev. A dokler bom tukaj, napnem vse svoje su za napredek naše vasi. Ko sem pred dvema letoma Pr'* šel v Morton, nisem našel nobene šole; naši siromak* so bili izključeni od nade, da bi se mogli povzpetii v omiki. Ustanovil sem šolo za dečke, sedaj pa mislim utemeljiti drugo šolo za deklice. Najel sem v ta namen poslopje in kočico z dvema prostoroma blizu njega, ki je namenjen učiteljici za stanovanje. Dobivala °® trideset funtov na leto. Njena hišica je že urejena, zel® preprosto sicer, a zadovoljivo, za kar se mi je zahvaliti prijazni Miss Oliver, edini hčerki edinega bogatina y župniji, Mr, Olivra, lastnika iglarne in plavža v dolih** Ta dama vzdržuje tudi dekle v občinski sirotišnici P°® pogojem, da bo stregla učiteljici, ki radi dela v Šoli n* bo zmogla domačih opravkov- Ali hočete biti Vi ta učiteljica?«	_
Zborovanje »OlepSevalnega društva"
Snoči je imelo »Olepševalno in tujsko-prometno društvo« svoj letni občni zbor. V zadnjem času se toliko govori o ne-dostatkih olepševalnih naprav, piše se in debatira, toda ne enega onih, ki vedno kritizirajo, ni bilo na zboru. Tako je prišlo na zbor sicer pičlo število članstva, toda ti so samo resni delavci, in tako je bil občni zbor res pregled faktičnega dela, brez običajnih fraz in samohval.
Občni zbor je otvoril in vodil predsednik mestni župan dr. Lipold, ki je pozdravil vse navzoče, predvsem g. dr. Gr-žimo, zastopnika tujskoprometne zveze. Nato je v svojem predsedniškem poročilu v kratkem orisal delovanje društva v prošlem letu. Društvo je lansko leto oskrbelo olepšavo Mariborskega otoka, olepšavo raznih uličnih del. Razširilo je svojo vrtnarijo, ki je dobila v kleteh dečjega zavetišča nove zimske prostore. Drevesnica je bogato založena in ne služi samo za izpopolnjevanje nasadov v mestu, temveč oddaja drevesca tudi pri-.vatnikom. Društvo ima tudi kavarno »Park«, ki se je izkazala jako pripravno za razne razstave, preko zime pa služi kot shramba za cvetje. Paviljon pri treh ribnikih je bil letos preko zime urejen, preko poletja pa uvede društvo v lastni režiji čolnarenje, za bodočo drsalno sezono pa namerava urediti moderno drsališče.
Tajnik g. Kolar je poročal, da šteje društvo 964 člamov. Društvo je tudi v lanski, sezoni prirejalo promenadne koncerte, vsega skupaj 18. Popravile in nanovo nasipale so se vse steze v parku, popravile klopi, poskrbelo za ureditev spomenikov. Tako je bil popravljen Tap-peinerjev spomenik na Slomškovem trgu. ki ima sedaj slovenski napis. Jugo-slovenski trg pa bo urejen po končni odločitvi o gradnji pravoslavne kapele. Društvo se je udeležilo tudi razstave
mest v Ljubljani, priredilo isto razstavo v Mariboru ter bo poslalo gradivo tudi na razstavi v Zagrebu.
Blagajnik g. Gllly je poročal o ugodnem stanju društvenih financ in apeliral na vse meščane, naj pristopajo k društvu, saj samo s tem bodo upravičeni zahtevati od Olepševalnega društva to in ono, kar jim danes morda ni prav, in pomagali društvu izpolnjevati naloge zadovoljivo.
Preglednik računov g. Boltavzar je predlagal razrešnico celemu odboru, kar je bilo soglasno sprejeto.
V novem odboru so ti-le gospodje: župan dr. Lipold, mag. urad. Kolar Božo, fin, svetnik Knop, inž. Jelenec, vladni svetnik dr, Kronvogel, Kvas, ga. Švar-čeva, Loparnik in Gilly, kot zastopnik mestnega gradbenega urada nadsvetnik inž. Černe in kot namestniki Bureš, Jurko, dr. Strmšek, Weixl in dr. Stamol, preglednika računov pa Boltavzar in Petrič.
Ob tej priliki pozivamo vse meščanstvo, da pomaga po svoji moči k olepšavi našega mesta. Pred vsem naj skrbi za snažnost ulic in nasadov. Papir in drugi odpadki naj se odlagajo v košare in ne mečejo na cesto. Vsa okna naj stanovalci okrase s cvetlicami, ki je tako cenen, obenem pa najlepši okras. Tudi vrtički pred hišami naj bodo urejeni in tako naj sleherni Mariborčan, doprinese svoje k olepšavi domačega mesta.
Nežen migljaj.
Dama: Kakor vidim, je tukaj prepovedano dajati napitnine.
Natakar: Da, milostlva. Toda če smem milostivo spomniti, da je bilo tudi v raju prepovedano jesti jabolka...
Kupim takoj
moško ali žensko kolo, gramofon, otroški voziček ter razne obleke. Plačam v gotovini. Makor, Studenci, Aleksandrova cesta 1.	1122
Otrok v zibelki preprečil umor
Kriminalna senzacija v Parizu.
Pariški listi poročajo o senzacijonalni kriminalni zadevi. GTe za umor ženske, ki ga je izvršil zločinec z brezprimerno krutostjo. Naključju pa se je zahvaliti, da je dojenček v zibelki preprečil že pripravljeni drugi umor. Dete je očivid-no začutilo, da je v sobi tuj človek, pričelo jokati in tako prebudilo domače.
Dogodek se je odigral tako-le:
Andre Lebrun, oskrbnik hiše št. 28 v Rue Benard, se je okoli četrte ure zjutraj p|-febudil, ker je njegovo štirimesečno dete v zibelki silno jokalo. Lebrun je vstal, a ni hotel zbuditi žene. Segel je po električni žepni svetilki in posvetil v zibelko: otrok se je drl in se ni dal potolažiti. Lebrun je zdaj prižgal luč, tedaj pa tudi ves prestrašen opazil, da se za .obešalnikom, kjer sd viseli plašči, skri va neki človek. Dasi ni imel orožja, je Lebrun zakričal: »Roke kvišku!« Nežna nec je dvignil roke in stopil zdaj iz svojega skrivališča. Lebrun ga je takoj spoznal. Bil je 231etni mehanik Emile Vas-sot, ki je bil poprej zaposlen v hiši. Lebrun je vedel, da je mož v zadnjem času brezposeln in ga je večkrat videl beračiti po hiši.
Na vprašanje, kaj išče tukaj, se je Vassot izgovarjal, da nima nobenega stanovanja in da je hotel prenočiti v Le-brunovi kuhinji, pomotoma pa zašel v sobo. Lebrun mu je to že skoraj verjel, tedaj pa je zapazil tam v kotu za obešalnikom težko kovaško kladivo. »Kaj pa to pomeni?« je vprašal Vassota. Ta se je zaklinjal, da kladivo ni njegovo. Lebrun je zdaj moža preiskal in na svoje začudenje našel pri njem 8000 frankov, več draguljev in povrh še bodalo.
Zdaj je bilo Lebrunu zadosti: obvestil je policijo, ki je Vassota aretirala. Preiskava je dognala, da so bili na kladivu krvavi sledovi. NI bilo dvoma, da je Vassot izvršil ne samo vlom, ampak tu-
Daru te za
Domožno akcifoj
Sobo in črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago, izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska uMca 3, za kavarno »Astorla«.	3
Semenski oves, prvovrsten, kg po Din 2.50. Pisarna Scherbaum.	1116
Nagobčnike
za pse v vseh velikostih priporoča I. Kravos, Aleksandrova c. 13.	1048
Popravila damskih klobukov
izvršuje hitro in ceneno Ana Hoba-oher, Maribor, Aleksandrova c. 11, 1043
Zlvl
11J4
karpi
v znano dobri kvaliteti zopet po najnižjih cenah pri tvrdki
Ferdo Greiner
Maribor, Gosposka ul. 2
ScŠHa
najpreglednejša kartoteka Soklič, Maribor Tel.2510
10 >
tT. SOKLIČ) \X. Maribor &}) autopnOd •• (prejmejo	najmodernejše, in iz meh->lne ter kompletne kuhinje lčnih cenah prodam takoj, deksandrova 48. 1106
	
Kupujta svoje po-	. S oj J? w S 2 ■g e *;
trabiClne pri nailh	® S- g 52
insarantlhl	SIS-S HHj* aS
	to
> c m J3 S2
jd-S
B<
Is
t» >2 © £ e.
£>
§ c4
.t:
a-2
.g,
5? jS
> O gi >
© 00 M O S O) u 3 M B TI CO
Lovci!
Divje petcline gači in posreduje iuM1 odstrel Josip Pajtler, preparator, Ma' ribor, Komenskega trg 3. Zadnja avto* busna postaja št. 1 (vsake ž* ure)- žj-vali se lahko oddajo pri g. Strnadu* puškarju, Aleksandrova cesta. Odlik*?' van s srebrno, zlato in državno kolaJ' no.	100®
Opremljeno sobo,
separirano, oddam s 15. aprilom. AR' ksandrova cesta 32/11.	H1?
S stanovanjem dam v najem
vrtnarijo v Mariboru z velikim solu-čnim vrtom za dobo več let. Naslov
v upravi Večernika.	111
Tehtnica Wan-Berkelov patent,
malo rabljena, na prodaj. Vprašati Me-sarska ulica 5, gostilna.___________ 1119
Gospoda sprejmem
na hrano in stanovanje v lepo solnono sobo v sredini mesta. Naslov v upravi Večernika.	1121
Lepo solnčno sobo
z dvema posteljama v centru oddam v najem. Naslov .v upravi Večernika.
1120
Oddam meblovano sobo
gospodu, eventuelno dvema gospodoma. Vprašati Aleksandrova cesta J* vrata 16, Krčevina.	1	[fL
di umor. Policija je imela morilca W morilno orodje, toda žrtve ni bilo najti* Vassot je tajil vsak zločin.
A ni še preteklo 24 ur, ko je policij® prejela vest, da se je v isti hiši Rue Ee' nard št. 28 zgodil umor. Tam je stanovala soproga zdravnika gospa CheS' neau. Tisti dan se je povrnil s potovanja njen sin in našel mater mrtvo v m'a' ki krvi. Preiskava je dognala, da je bila žena napadena v spanju in da jo ie zločinec ubil s težkim predmetom in to s strahovitimi udarci, ker je imela lobanjo popolnoma razbito. Zveza med kladivom, najdenim pri Vassotu, in tem umorom je bila očitna. Vrhu teiga je uh' kroskopična preiskava ostankov las, ki so jih našli na kladivu, potrdila, da so to lasje gospe Chesneau.
Madame Chesneau je bila stara 45 Rt in je živela ločeno od svojega moža, slo* večega zdravnika za notranje bolezni* ; Njena hči je bila komaj teden prej vstopila v samostan kot redovnica. Sin Pa je bil, kakor rečeno, na dan umora !1? potovanju.
Preiskava je dognala, da je morilec* kateremu so bile razmere v hiši dobro znane, ,po prvem uspelem umoru nameraval drug umor v stanovanju hišnik3 Lebruna. Sicer bi bilo nerazumljivo, P° kaj je po izvršenem umoru prišel v nR' govo stanovanje, ko bi bil vendar nemoteno lahko zapusti! hišo. A to. da se i® prebudil otrok v zibelki, je postalo morilca usodepolno.
Toda kljub vsem tako prepričevalnih dokazilom izkuša Vassot še vedno tajit' in trdi, da je umor izvršil neki njegov tovariš, katerega pozna samo po krstnem imenu, in da mu je on samo pri tem pomagal.
Umor gospe Chesneau je vzbudil v Parizu veliko senzacijo.
Izdaja Konzorcij »Jutra« y Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: JOSIP FR. KNAFLIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d d, predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.