fimtmmm v	Posamezna številka 1 Din,
^cv*1**	V Ljubljani, dne 2. junija 1928.	Leto L
Izhaja vsako drago soboto. Naročnina: 5 Din četrtletno, 10 Din polletno.
Uredništvo: Ljubljana, šelenburgova ulica 7/11. — Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54.
Ljubljana, 1. junija.
KI ero - radikalni	režim utemeljuje
tvojo eksistenco z nacijonalnimi gesti.
Stare metode! Ker vladajoči ne mo; rejo pokazati na dejanja, ki bi bila v dobro ljudstvu, razmetavajo s frazami o nacijonalizmu in državotvornosti, meneč, da s tem opravičijo svoje polo; Haje in si ohranijo zaupanje volilcev.
Bodi še tako lepa fraza, velja le ne; kaj časa. Pride spoznanje, ki ne pri; znava frazerskega nacijonalizma, am; pak zahteva delo: socijalno, gospodar; sko in kulturno udejstvovanje najviš; jih predstavnikov državnega življenja. Kajti pravi nacijonalizem ni izlepotv cena govoranca, ampak je dviganje ljudskih sil za dobrobit splošnosti in ustvarjanje stanja, v katerem je srečen narod, za katerega delaš.
Sedanji režim pa ni drugega, kot političnodaktična forma, ki daje mož; nosti, da različni partizani eksploatU rajo državne dobrine. Brez programa je sedanji režim, slučajno znesen sku; pa j in v svojem bistvu heterogen ele; ment. Radikali vlečejo po svoje, demo; krati po svoje in klerikalci zopet po svoje državniški voz. J/si trije so brez skupnega ciljd. Veže jih edinole ho; ten je po vladanju. Ničesar drugega si ne žele, da vsak zase izbije iz vladnih zakladnic kolikor mogoče veliko za svoje ožje strankarske interese.
Taka vlada mora biti slaba. Že ob rojstvu je obsojeno na nečasten ko; nec. Davno bi že tudi bilo konec seda; njega klero;radikalnega režima, da bi
Socijalno zakonodajo demontira vladajoči režim, — Osemurnik se ne izvaja. — Delavski naraščaj se ugonablja, — Otroci in ženske morajo delati pozno v noč. — Strašne socijalne slike iz
poročil inšpekcij dela.
Socijalna zakonodaja je pri na* po-mainjkljiviai iNničesar ni bilo ustvarjeno iz vidika socijalne miselnosti ali čutenja. Kar imamo socijalne zakonite zaščite, je nastala pod vplivom mednarodnih obveznosti, ali pa vsled pritiska revolucijonannih delavskih množic v dobi po končani svetovni vojni. Iz vseh socijalnih zakonov prav lahko razberemo, da se je zakonodajec naravnost trudil, kako skvariti prvotno ilepo socijalno zamisel1, ki je narekovala posamezna dotočila v varstvo pravic delojemalcev. Na vseh koncih in krajih je v socijalni zakonodaji dvoumnost besedila, pač s prozornim namenom, da se tolmačenje zakonov v danem trenutku, ko je reakcija pri moči ^preokrene v slabo tistih, v katerih varstvo so bili izdani. Ali je pa še druga možnost dana, namreč ta, da se socijalni zakoni sploh ne izvajajo.
Ponovno smo že ugotovili, da na primer zakon o zaščiti delavcev sicer ni id'ealino popoln, vendar ima pa dotočila, ki bi Mia lahko v veliko korist delavcem, oziroma nameščencem. A kaj, ko se pa zakon ne izvaja in ko se 8-urnik neprestano krši, ko se institucija
živeli pri nas v parlamentarnih razme; j delavskih zbornic zapostavlja, ko še rah. Ako bi odločala svobodna volja i danes misa uveljavljene delavske legi-
Ijudstva, ne pa potom policije izvolje; ni poslanci. Tako se pa sedanji režim le počasi izživlja. Privesti mora svoje vladanje do absurda. Potem ga bo pa konec/ Čez noč bomo stali pred nje; govim padcem, ko mogoče nihče kaj takega niti pričakoval ne bo.
Vukičevičeva vlada je srbijanska. Že s tem je označena njena anacijonaU nosi. Kajti mi želimo imeti jugpslo; vansko vlado, ki ne bo delala razlik med posameznimi pokrajinami in ne bo smatrala Slovencev in Hrvatov za državljane druge vrste. Prava nacijo; nalna vlada je le tista, ki bo prizna; vala vsem državljanom jednake pra= vice in jim jednako nalagala dolžno; sti.
Pri obstoječem režimu ni nič čud; nega, da je samoposebi nastala fronta prečanov proti vladni fronti srbijan; cev. Ustanovitelji kmetsko;demokrat; ske koalicije niso hoteli dati svoji po; litični združitvi obiležja prečanske fronte. Da je danes pred nami vendar; le prečanska fronta, je temu krivo vla; danje Vukičevicevega režima. In prav to je njegovo največ je anacijonalno delo. Namesto, da bi se v letih ustvar; Janja naše rr&ade države združevale vse nacijonalne sile, se razdružujejo \n zavajajo v borbo, ki je na škodo konsolidaciji in ki zanaša v ozračje nemir, ki preprečuje vsako večje pozi; tivno državno delo. Razumemo načel; ni boj, ne moremo pa z državnega stališča odobravati boja, ki ubija eksi; stence in vodi izstradalno politiko nad kraji in ljudstvom, ki je steber države.
Državna uprava se mora de polit izb rati; davčna bremena je razdeliti na vse državljane enakomerno; vsi moramo imeti jednake možnosti, da smo de; ležni sredstev iz državnih blagajn. Vsega tega pa ni. Državno uradništvo Se ne nastavlja po kvalifikaciji, ampak Po strankarski pripadnosti. Davke naj plačajo v prvi vrsti le predani, srbijan; Cl nai bodo pa deležni dobrot držav; n*8a Pr°račma. Večjih krivk v vod;
„fvnih poslov si ne moremo mi; sim. Krivična ps nacijonalna politika ne sme bift.
Nettonskih konvencij se do sedaj ni upala nobena vlada predložiti pm
timacije in ko se zauipmiiški sistem uva-, ja s pravilnikom, ki onemotgoča obrat-• mim zaupnikom vsaikb pravo delovanje.
Toda ne samo zakon o zaščiti delav-j cev, tudi zakon o inšpekciji dela iz leta 1921. je le bolj na papirju. Vladajo-I či režim me dopušča, da bi inspekcije j dela, katerim je poverjeno neposredno j nadzorstvo o izvrševanju zakonov, uredb in pravilnikov in ministrskih uredb, ki se tičejo delavtske 'Socijalne im živil jenske zaščite, vršile svoje naloge. Ker drugače ni bilo mogoče, je reakcija ubila inspekcije dela na ta način, da jim je skrčila • upravni aparat m minimum. Po dvoje uradnikov za vsako oblast pač ne more izvršiti ogromnega dela; ki ga nalaga zakoni.
Sodeč po Ištevilu zavarovancev pri Jjjdbijanškem Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev in pri bolniški blagajni trgovskih nameščencev, spada pod nadizorstvo inšpekcije dela v Ljubljani in v Mariboru okrog 90.000 delavcev in nameščencev. V letu 1927 pa
lamentu, da jih ratificira. Vukičeviče; va vlada je anacijonalna dovolj, da jo ni bilo sram skleniti, da s svojimi gla; sovi odobri v parlamentu kapitulacijo pred Italijo. Narod čuti, da bi bilo za našo državo sramotno priznati kon; vencije in zato protestira. Režim pa pošilja nad ogorčeno ljudstvo orožni; štvo, da s silo uduši proteste držav; Ijanov, ki branijo državni interes.
Velekapitalistična reakcija je delav; stvu zaprla usta. Ne upa se ganiti in molči tudi ob dejstvu, da vlada prh pr avl ja ratifikacijo nett unskih konven; cij. Gotovo je pa tudi delavno ljud; stvo odločno proti nettunskim kon; vencijam, ker je zainteresirano na go; spodarskem procvitu države in ker ve, da dajejo nettunske konvencije veliko možnost invaziji italijanskih delovnih moči. Že tako je pri nas ogromna brez; poselnoat, sedaj se naj pa še na steza j odpro vrata tujemu delavstvu in daje možnost, da bo italijanski podjetniški kapital kar najbolj oškodoval naše na; rodno gospodarstvo.
Celo vodstvo radikalne stranke pri; baja do prepričanja, da sedanji režim ni Škodljiv samo za radikale, ampak
je Ijubljamska inspekcija dela izvršila nadzorstvo le nad obrati, ki štejejo 12.402 delavca in nameščenca, mariborska inšpekci ja dela pa nad obrati, ki štejejo 10.028 delavcev in nameščencev. Okrog 70.000 delavcev in nameščencev v 'Sloveniji ni bito torej deležno nadzorstva inšpekcije dela. Ta ugotovitev je naravnost porazna za izvajanje zakona o inspekciji dela in le znova dokazuje, da je sedanji režim v državi tendenčno pričel demontirati socijalno zaščito. V raznih uradih zaseda porodica mesta, ki so bila ustanovljena samo zato, da dobiva nekaj partizanskih izvoljencev plače, za prepotrebne inšpekcije dela pa ni kreditov, da bi razpolagale 's personalom, M bi bil kos nalogam, ki so jim v dobrobit delavcev in nameščencev predpisane.
Že v zadhji številkla našega lista smo opozorili na poročilo inšpekcij dela o razmerah delavskega varstva v letu 1928. Danes naj navedemo, kaj pravi iporočilo o zaposlenju delavcev.
Ljubljanska inspekcija dela poroča med drugim:
Nepravilno zaposlovanje otrok se je ugotovilo v 16. primerih. Našlo se je 14 otrok pod 14. letom, letos predvsem v veliki Industriji. Tako se je v neki tekstilni tovarni našlo celo 7 takih otrok. Zilbrabe vajencev so se tudi letos ugotovile v večjem številu, to pa predvsem v mali obrti, kjer se vajenec uporablja za najrazličnejša nestrokovna dela. Še vedno je na dnevnem redu preveliko Število vajencev z ozirom na število pomočnikov, S prevelikim številom vajencev in zlorabljanjem istih se ustvarja slabo kvalificiran proletarijat, 'ki današnjo brezposelnost kvalificiranih delavcev znatno povečuje. ,Po-■martjkliive učne pogodbe z vajenci so vse ugotovile v 10. primerih. Obiskovanje obrtno nadaljevallniih šol je še ved-ino nezadostno. Opaža se tudi veliko poimiamjkartje sploh takih šol in tečajev, to pa zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev. Preudariti bi bito, da bi ne bilo pravilno, da se obdavčijo tovarne, ki zaposlujejo inotzemce, s posebno visokim davkom, ki bi šel v fond, iz katerega bi se vzdrževale razne strokovne šole ter izdajale štipendije za specijalizacijo našega strokovnega delav-
tudi za državo in da je skrajni čas, da se izvrše v državni politiki korenite iz; premembe. Le naši slovenski klerikal; ci nočejo tega uvideti. Slepo so zave; rovani v trenotno vladno moč in so pripravljeni pristati na vse, samo da ne odlete iz vlade.
Klerikalci so kaj radi kazali prijazno lice delavcem. Ko so bili še v opoziciji, so celo s komunisti tekmovali, kdo bo bolj radikalen v socijalnih zahtevah. Sedaj so pa preokrenili. Brez pomisle; ka so sodelovali pri demontaži ministr; stva za socijalno politiko in hladno; krvno so potom svojega ministra celo prepovedovali majske proslave. Šli so še dalje! Nettunske konvencije, ki so proti interesom naroda in v škodo ekonomskim interesom delavstva, za; govarjajol Pravo incijativo so prevzeli v svoje roke, da s silo uduše voljo ljudstva, ki zahteva, da se nettunske konvencije temeljito revidirajo.
Nacijonalne in socijalne interese ju; goslovenskega ljudstva brani v seda; njih Časih edinole kmetsko*demokraU ska koalicija. Njena borba je pošteno in zato tudi mora zmagati nad aneci; jonainim klerofrodiktdrdm režimom/
stva v inozemstvu. V splošnem ostane pa vajeniško vprašanje še vedno velik problem, ki ga ne bo mogoče v kratkem času popolnoma zadovoljivo rešiti.
V 46. primerih se je ugotovilo, da se delavstvo sprejema brez knjižic na delo, predvsem v oblačilni industriji {ši-viljna, krojaška, izdelovalnice pletenin).
iNeodobrenih delavnic se je našlo 205. So to večinoma male obrtne naprave, ki so nastale med vojno, oziroma po vojni, ter do sedaj še niso bile prijavljene obrtnim oblastim.
Nočno delo v pekarnah je še vedno splošno vpeljano; zaposlujejo se tudi ženske in mladoletne ponoči, ter izkazujejo tozadevno ugotovljeni tiedo-statki število 67.
Redni 10-umi delavnik še vedno m vpeiijan v vseh malih obrtih, v industriji se pa v splošnem obratuje redno 8 ur dnevno, vendar pa se Pravilnik o podaljševanju delavnega časa v industrijskih in rudarskih podjetjih na podstavi .sporazuma med lastniki podjetij in njih pomožnim osobjem še ni mogel popolnoma uvesti, ter ■ so samovoljna podaljševanja delovnega časa, oziroma podaljševanja na podlagi javnega glasovanja na dnevnem redu. Delavstvo se sicer v splošnem zaveda svojih pravic, vendar pa z ozirom na njegov slab ekonomski položaj, malokdaj ugovarja nepravilnemu podaljšanju delavnega časa. Inspekcija dela pa v vsakem primeru zahteva točno izpolnjevanje predpisov navedenega praviMka. Nagrade za nadurno delo se še vedno ne izplačujejo redho, ter je bilo zaradi tega potrebnih 172 intervencij. Delodajalci se v splošnem izgovarjajo ha slab ekonomski položaj ter da jim vsled tega ni mogoče plačevati 50 od sto nagrade. Mnogoktat se ta pribitek uračuna v mezde na itak način, da se ga sicer izkaže, vendar pa izplačanje mezd ni s to nagrado višje; zaradi tega je inšpekcija dela v vseh primerih zahtevala, da ise nadurne nagrade v plačilnih listih posebe izkažejo.
Delovni odmori, posebno rv mali obrti še niso sptošbo vpeljani.
Mariborska inšpekcija dela pa poroča med drugim:
Nepravilno zaposlovanje otrok izpod 14 leta se je ugotovilo v enem primeru. Ena tvrdka je zaposlovala 161etno deklico celo do polnoči. Za ponočna dela so uporabiltjaJe nekatere tekstilne tvor-| niče in ena kovinska tvornica ženske.
Ugotovilo se je nadalje, da nekhtera podjetja 'Še vedno me upoštevajo osemurnega delovnega časa, tudi ne zaprosijo za istega. Vzrok temu je ta, da delavci ne morejo izhajati z imalo urni-no im sami silijo za čezumo delo. V eni taki tovarni bi bito zaradi tega prišlo do stavke, ker /se je prepovedalo več kakor osam or delati.
O priliki inspekcije se je ugotovilo 8 zlorab vajencev, osebno ali pismeno se je pritožilo 90. Eno ključavničarsko podjetje je zaposlovalo 13 vajencev s štirimi nestalnimi pomočniki. Največ so se pritožili vajenci zaradi nadurnega dela, zaradi uporabljanja v privatne isvrhe, zaradi surovega ravnanja, zaradi nedeljskega zaposlovanja, posebno v pekovskih obratih, nadalje zaradi nepravilne prijave zadrugam t. t d. Pripetil se je n. pr. slučaj, da je zaposloval meki fotografski atelje vajenko že dve leti, ne da bi jo pravočasno vpisal pri pristojni zadrugi. Poleg tega jo je zaposloval vsako nedeljo in praznik in dnevno 10—12 ur. Tukajšnji urad je ukrenil potrebno, da aii izgubila vajenka učne dobe, delodajalca pa se strogo kaznovalo. Splošno se opaža, da zadruge premalo obračajo pozornost vajencem, kakor tudi da i$e ne vodi točna .evidenca istih, kajti v mnogih primerih je ugotovljeno, da se vajence v nekaterih obrtih prekomerno zaposluje z ozirom na števUo pomočnikov im to oso*
bito v kovinski industriji. Zbog tega je tudi velika brezposelnost med pomočniki.
(Nedeljski počitefk v pekarnah se je uvedel v vseh večjih mestih in v okolicah mest. iNoSno delo v pekarnah pa še ni popolnoma odpravljeno, a se je v tem pogledu precej storilo. Posebno se je strogo pazilo na ito, da se vajenci nico zaposlovali ponoči.
i Po ročili ljubljanske in mariborske inšpekcije della nazorno (dokazujeta, da delodajalci izrabljajo svoje delavce in nameščence. Pomisliti pa je pri tem, da so inšpekcije dela pregledale Obrate, ki zaposlujejo komaj deveti del delavstva v Sloveniji. (Alko Ibi inspektije dela razpolagale 'z 'zadostnim aparatom in bi jim bilo omogočeno izvršiti nadzor-
stvo v vseh obratih'in večkrat na leto, potem bi bile uradne ugotovitve še zgovornejši dokaz o slalbem ravnanju z delavci.
Povsod vidimo, da se delavstvu izplačujejo sramotno nizke mezde in da se določila o osemurnem delavniku ne izvajajo. Posebno vajenci so predmet nalboij brezvestnega izkoriščanja. Mladoletni in ženske morajo delati pozno v noč.
Nevzdržne socijalne razmere se morajo Ozdraviti. Morajo, kajti drugače mora izbruiHtriti nezadovoljstvo delavskih množic v obilliki, ki ne bo v korist države. Delavne moči, kot glavni produktivni vir, se mora zaščititi. iNaš nacionalni in človeški Obzir to zahteva.
podjetje bi moralo biti veselo, da ima opravka le z organiziranim delavstvom. Mezdno razmerje se da pravilno urediti le takrat, če je podjetnik v stiku z izvoljenimi zaupniki delavstva. Tudi •red v obratu je pri organiziranem delavstvu večji, veselje do dela intenzivnejše in s tem tudi produkcija izdatnejša. Toda podjetniki nočejo razumeti modernega obrata. V svojih delavnicah hočejo imeti samo poslušne hlapce in nočejo priznati delavstvu najskromnej-ših socijalnih in človečanskih pravic.
Institucija Obratnih zaupnikov je po krivdi podjetnikov in po zaslugi nezadostne zakonite zaščite diskreditirana. Naloga delavskih organizacij 'bo, da iz-vojujejo popolno zaščito obratnih zaupnikov. Le tam bodo imeli obratni zaupniki še nekaj veljave, kjer bo stalo za njimi solidarno organizirano delavstvo. Zaenkrat je zato spas delavskega položaja v tovarnah veliko 'bolj v strokovni organizaciji, kakor pa v instituciji obratnih zaupnikov.
Preganjanje obratnih zaupnikov
0 robili možnostih roditve
delom rokerja
Predpisi o odpovednem roku po obč, drž. zakonu in obrtnem
redu.
Skrajno pomanjkljiva določila pravilnika o delovanju delav skih in nameščenskih zaupnikov. — Reakcijonarni nastop pod jetnikov. — Spas delavstva je v strokovni organizaciji.
Za letošnje leto so volitve obratnih zaupnikov ‘zaključene. Številne tovarne in delavnice so izvolile obratne zaupnike. Delavstvo se je poslužilo poslovnika o (delovanju delavskih in name-ščenskih zaupnikov v dobri veri, da izpopolni zakonito zaščito svojih interesov pred delodajalci.
Prav so pa imeli tisti, ki so že pred meseci ugotovili, da ne bo imelo delavstvo prav nobenih koristi od svojih obratnih zaupnikov in da je tozadevem poslovnik slab. Kajti komaj je minulo nekaj tednov po volitvah, že se kažejo slabe strani poslovnika o delovanju obratnih zaupnikov.
Že volilni postopek sam je bil pomanjkljiv. Svoboda volitev ni bila za-sigurana. Podjetniki so izvajali pritisk na delavce in onemogočevali miren potek volitev. Očividno je bil med vrstami podjetnikov organiziran odpor proti izvolitvi obratnih 'Zaupnikov. Sabotaža podjetnikov je bila tem lažja, ker jim je šlo na roko nejasno ih reakcijonarno besedilo pravilnika.
Takoj po volitvah se je pričeto' preganjanje izvoljenih obratnih zaupnikov. Veliko slučajev nam je znanih, da so podjetniki odpustili obratne zaupnike in jim odvzeli zaslužek samo zato, ker so zastopali interese delavstva.
Izvoljeni obratni 'Zaupniki so mislili, da jih ščiti zakon, oziroma pravilnik o delovanju delavskih in obratnih zaupnikov. Izkazalo se je pa, da je zakonita zaščita nezadostna. Podjetniku je danih sto možnosti, da odpusti obratnega zaupnika. Podjetnik se pri odpustu sklicuje samo’ na gospodarsko stagnacijo', na skrčenje obrata in po obstoječih zakonitih (določilih ni sredstva, da se podjetnika prisili, da obdrži obratne zaupnike v službi. Vsakdo ve sicer, da v resnici ■odpust obratnih zaupnikov ni utemeljen v gospodarskem položaju podjetja in da se podejtnik samo maščuje nad zaupniki in vendar ni zakonite podlage,
da se zaščiti delavske zastopnike, ki niso zagrešili ničesar drugega, kot da so izpolnjevali svoje 'dolžnosti.
iKaj pravijo navodila o zaščiti obratnih zaupnikov? člen 21 se glasi:
Delodajalci ne smejo odpuščati niti preganjati delavskih in nameščenskih zaupnikov zaradi pravilnega izvrševanja njih dolžnosti po odredbah zakona o' zaščiti delavcev in navodil za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov.
Da se uvidi kako nezadostna je zašči- i ta obratnih zaupnikov v naši državi, naj ; navedemo samo avstrijski zakon o j Obratnih zaupnikih, ki pravi:
Podjetnik ne sme ovirati svojih de- ; lavcev in nameščencev pri izvrševanju j volitev v zaupmiški odbor, ne sme omejevati delovanja volilnega odbora in zaupniškega odbora ih ne sme tem odborom pripadajočih članov v nobenem oziru oškodovati. Zaupnik sme biti odpuščen le,’ ako je zakrivil dejanje, ki opravičuje odpust po obstoječih zakonih. Odpovedi in odpusti se smejo izvršiti le s privolitvijo poravnalnega sodišča. (Poravnalna sodišča so sestavljena v 'Avstriji približno tako, kakor naša obrtna sodišča. V njih so zastopani: poklicni sodnik ter zastopniki detoda- ; jalcev in delavcev).
V našem zakonu, oziroma pravilniku manjka predvsem določilo, da se odpusti obratnih zaupnikov izvrše le s privoljenjem inspekcije dela. To se je tudi predlagalo, ko se je uredba o obratnih zaupnikov sestavljala, vendar se pa na ta predlog iz delavskih vrst mi oziralo. Sedaj so pa posledice: delodajalci odpuščajo obratne. zaupnike in ni zakonitih sredstev, da se nedolžne žrtve obvarujejo očitne krivice in gmotne škode.
Sploh so pri nas podjetniki skrajno zakrknjeni in reakcijonarni. Prav v njihovem interesu bi bito', da podpirajo institucijo obratnih zauphiikov. Moderno
Te možnosti so: potek dobe, za katero je bito delovno razmerje v naprej sklenjeno, odpoved na goltov rok, brez odpovednega roka, (smrt delavca.
Pri Sklenitvi delovnega razmerja se more isto skleniti na gotovo, v naprej določeno dobo. S potekom te dobe delovno razmerje samo po sebi ugasne, brez kake druge izrecne odpoveda ali opozorila. Seveda pa je mogoče tako delovno razmerje tudi podaljšati, vendar le potom nove pogodbe, bodisi zopet na dotočen čas ali na drug način. Pri pogodbi na gotov čas je ta čas možno določiti čisfo'kalendarično, n. pr. za 5 mesecev, ta čas pa je mogoče tudi na drug način izraziti, n. pr. za dobo letne sezije, za dobo bolezni kakega drugega delavca. Med tem časom je odpoved normalno nemogoča. Seveda, ako med tem časom nastopijo okolščine, ki upravičujejo odpust brez odpovedi, se more tudi med tem' časom pred potekom dobe službeno razmerje ,razrešiti.
Najobičajnejši način razrešitve delovnega razmerja je odpoved. Ta mora biti v pogodbi urejena, ker predvsem velja to, kar je rečeno v pogodbi in šele v-drugi vrsti pridejo v poštev tozadevni predpisi zakonov. Seveda pogodbena ureditev odpovedi ne sme iti preko morebitnih zakonitih predpisov.
Odpoved je 'enostranska razrešitev deiovimeiga razmerja. Tozadevni zakonski predpisi so obseženi v obč. drž. zakoniku § 1159 in v obrtnem redu § 77 in v spec. zakoniku. Seveda veljajo pred vsem predpisi specijalnih zakonov in šele v drugi vrsti obč. drž. zakon. Ako za posamezne vrste delavcev ni specijalnih zakonov, velja seveda samo obč. drž. zakon.
iNajiviažnejši so predpisi obrtnega reda in to zato, ker pod: dotočila tega zakona spadia: pretežima večina delavstva. Odpoved po obrtnem redu je. dvojna5
pogodbena ali zakonita. V načelu pri pušča obrtni red strankam popolno svobodo in sit moret a odpovedni rok 'dogovoriti prav na kratek ca sadil celo dogovoriti, da ie tudi takojšnja razrešitev brez odpovedi dopustna. V slučaju, da
se v tem pogledu ni ničesar dogovorilo
velja po § 77 obrt. reda 14dnevni odpovedni rok, me glede na; to-, koliko časa je službeno razmerje 'trajalo. Torej: 14-dnevni 'odpovedni rok se more s pogodbo tudi skrajšati ali celo .izločiti', dočim to vpr. pri trgovskih pomočnikih mi mogoče in je tu treba upoštevati najmanjši zakoniti odpovedni rok.
Splošno velja pravno, načeto, da mora biti 'odpovedni, rok za obe- stranki enak. Obrtni- red tega ne predpisuje, do-čiim pa to obč. drž. zakon predpisuje. Zato. je mogoče in pravmo-zakonito v redu, ako se n. pr. v pogodbi dotoči, da 'delodajalec more delavca brez odpove-d tali s tedenskim, odpovednim rokom odpustiti, dočim mora pa delavec odpovedati na 14 dm ali več. V slučaju, da ta neenakost v pogodbi ni izrecno ugotovljena, velja za obe stranki enak 14-dhevmii odpovedni rok. Ta predpis tore; velja le za osebe, ki .spadajo; pod obrtni ■red, za osebe, ki .pa; spadajo n. pr. pod obč. drž. zakon, n. pr. dninarji, velja § ilil59 drž. zakona, po katerem še odpoved tudi za prihodnji dan dopustna seveda, ako v pogodbi ni -drugače določeno. Zato pazite pri nastopu dela' Obrtni red posebej govori, o odpovedi akordnih delavcev. Ti smejo delavno razmerje razrešiti šele, ko so prevzeto akordno delo v redu izvršili in me sredi dala. Tudi 'akordni delavec ne more 'odpovedati na rok, ki bi: padel v čas pred izvršenim delom. Ta 'omejitev pa. ne velja za delodajalca, on more tudi pred izvršenim delom (odpovedati, .in. to po določilih pogodbe ali zakona, iako v pogodbi odpoved mi urejena. Nekatera obrtna sodišča stoje na stališču, da predpisi obrtnega reda glede odpovedi ne veljajo za osebe, katere delajo proti dnevni mezdi im trdijo, da je razrešitev tega 'delovnega razmerja vedno brez odpovedi mogoča. Zato je v takih slučajih posebno treba paziti na ureditev odpovedi
(Važno je vedeti, kdaj, kateri dan v tednu ali mesecu se sme odpovedati: Obrtni red o tem molči. Zato je odpoved mogoča katerikob 'dam na katerikoli dan
Platina
Amerika uporabi več platine nego druge 'dežele. V zadnjih letih je ta izredno dragocena kovina postala dražja od samega zlata. Polovica, platine se uporablja za izdetovanje draguljev, ostali del pa za razne industrije. Vzlic visoki ceni platine je potreba tako velika, da zaloga ne zadostuje. Po. vsem svetu marljivo raziskujejo vse pokrajine, kjer bi mogli najti to prepotrebno rudo.
Prav čudno je, da je širokemu občinstvu zanimiva zgodovina platine tako malo znana. Platino so odkrili v Ameriki pred mnogimi stoletji in so jo rabili za izdelovanje nakitov. Že davno pred odkritjem Amerike' pa so Indijanci rabili platino- tudi za vsakodnevne potrebe. Našli so starodavne nakite v grobovih Centralne Amerike, ki so baje ravno tako stari kakor nakiti starih Egipčanov.
Platino so odkrili Španci pred 1. 1600. Njihovi iraziskovatelji so stikali po zlatu in srebru im niso, znali' ceniti vrednosti nove kovine. Uvideli so pa, da je platina gibka in obdelovalna. Platina se daje tako lahko obdelovati, da so jo Španci
rabili za ponarejanje Srebrnjakov. Padi tega je bil nje uvoz v Evropo prepovedan.
Dandanes sta glavna vira platine Rusija in Južna Amerika. Sodijo,, da so najdišča platine v Uralu najbogatejša na svetu, ali od časa vojne jo v Rusiji le malo pridelujejo. Radi tega jo pridobivajo sedaj večinoma iz rudnika v Colu,rribiji. Precejšnjo količino platine so našli v Združenih državah in je verjetno, da se (bo tamošnja zaloga še povečala.
Malokdo bi spoznal to dragoceno kovino, če bi jo slučajno našel v naravi. Ne sveti se kakor zlato, marveč je v sirovem stanju topa in brez sijaja. Najbogatejše oblike te rude najdejo dostikrat na površini in jih morejo pobrati brez napora. Našli so že kose v vrednosti do 35.000 dolarjev.
Platina se pridobiva s tem, da surovo rudo najprej zmeljejo, dokler ne izgleda kakor pesek. Rafiniranje spreminja ta kovin,skl pesek v nekakšno gobašto snov, ki je še vedno brez sijaja. Kovina v tej Obliki je mehka in se da gnesti s prsti. To luknjičavo snov stiskajo potem v ploščice.
Rafiniranje se nadaljuje, dokler ni kovina čista. V končni Obliki izgleda precej topo im je jako težka. Potem' se navadno zvalja v palčice. Ves čas rafiniranja so delavci pod strogim nadzorstvom. Tovarne so zastražene kakor kavarne denarja. O najmanjšem drobcu platine vodijo račun.
Šele tekom zadnjih tridesetih let so spoznali velikansko važnost platine za irazne industrije. Ni dvoma, da bo platina v bodočnosti še bolj v rabi nego danes, to pa radi svojih posebnih vrlin. Ena izmed teh je ta, da ne izgubi svojega sijaja, če jo iztožimo zraku in kislinam, niti Skozi dolgo let. Radi tega jo mnogo rabijo v zobanstvu in pri izdelovanju mnogih znanstvenih inštrumentov. Ta vrlina je vzrok njene rabe pri draguljih. Nakiti, ki so jih odkrili v Centralni Ameriki, so ohranili isti sijaj kakor pred mnogimi tisoč leti. Da so Stari Egipčani poznali platino, bi bili njihovi nakiti danes ohranjeni v prvotnem sijaju. 'Njihovi nakiti pa so bili zlati.
Starodavni Američani, ki so prvi kovali dragulje iz platine, so rabili zelo primitivno orodje, vendarle jim je uspelo narezati platinske plošče do tenkosti
papirja in napraviti iž njih prekrasne nakite. V platini je mogoče izdelovati najdrobnejše in najbolj komplicirane načrte. Radi tega je platina 'omogočila novo dekorativno umetnost.
Odkrili iso (tudi to, da 'poseduje platina lastnosti, ki jo napravljajo izredno, primerno za električne naprave. Dasl stane mnogo več nego kovine, ki so se poprej iraJbile v elektriki, je njena raba postala neobhodna. Tudi za radio porabijo mnogo platine.
Ena izmed največjih težkoč pri izdelovanju električnih žarnic je bila ta, da bi našli nekaj, kar bi prenašalo električno strujo skozi stefck} žarnice do notranje žice in bi se pri tem radi gorkote raztegnilo le toliko, kolikor se razteza steklo samo. Druge kovine se bolj raztezajo in zato je nastajala drobna odprtina v žarnici, ki je vpuščala zrak. Žarnica je bila s tem pokvarjena. Po dolgih poskusih so končno prišli na platino, kajti ta se v vročini razteza ravno toliko kakor steklo. Dandanes imajo vse električne žarnice tanke žice platine v sebi, ki služijo kot vez med zunanjo električno strujo in žarečo žico.
in ni potrebno, da se odpo ve n. pr. v soboto ali da se odpove na dan izplačila mezde. Toda dko je v tovann/iškem delovnem reda ali star običaj predpisuje, kdaj se odpoveduje, .potem je .pri odpovedi ita dejstva treba upoštevati. Ako se delavcu pravilno .odpove, mu je treba istočasno z odpustom tudi izplačati mezdo, dasi se ista drugače morda na kak drug dan izplačuje.
Odpovedni rok teče od dneva, kateri je določen v pogodbi, ako tega ni, poltem irok teče od naslednjega dne po dani odpovedi. V odpovedni rok pa se šteje vsak dlan, ne glede na nedelje in praznike in na delaproste dneve. Ce se n. pr. odpove v soboto na 6 dni, odpovedni irok poteče v petek zvečer. Zelo pogosti spori nastajajo radi 'trditve, da mora v odpovednem roku imeti delavec priliko zaslužka, da mora n. pr. pri 14-duevni odpovedi biti dejansko zaposlen. Žaliboig je praksa sodišč drugačna. Ako podjetje po odpovedi omeji obratovanje samo na 3 dni (tedensko, odpovedni irok
Inšpekcija dela 'je izdala tiskano! poročilo o svojem, .delu in posameznih 'ugotovitvah v 1, 1927. Skromnost poročila karakterizira skromnost naše varstvene socialne politike in bedni položaj delavstva. Ko človek to> poročilo, prečita in se zaveda, da je to oficielno uradno poročilo, katero je brez dvoma resnično in prav nič pretirano, se mora zares čuditi, kako razne podjetniške organizacije (na čelu Zveza. induStrijcev!) pridejo ido ‘trditve, da so. podjetja po. inšpekciji dela naravnost obupno nadlegOvana in k tlom pri tiskana in da je zato1 (treba tozadevne zakone in. predpise 'omiliti. To, kar danes inšpekcija dela more izvršiti, je malo več, kakor nič. Poročilo mora ‘takoj v drugem odstavku ugotoviti, da je število potovanj1 im nadzorovanj padlo — radi zmanjšanih kreditov. Tako se sicer zunaj pred .kulturnim svetom postavljamo z zakonom in institucijo inšpekcije dela: — v ‘resnici je pa vse to en prazen nič. In še v ta. nič se podjetniške organizacije 'zaletavajo im s tem hočejo še to Skromno zaščito delavstva odpraviti. Res, pri tem .početju kažejo zelo malenkostno in prav n emod e rno rn isetoost!
Nadzorovanih je bilo 1025 podjetij; po večini so to imala, podeželska obrtniška podjetja, trdi poročilo. V teh podjetjih je Mo zaposlenih 12.402 delavca, kar je strašno sknoiminov ako vemo, da je število vsega zavarovanega delavstva pri okrožnem uradu za ljubljansko oblast presegalo 50.000 oseb. Kazni se je izreklo le vlil slučajih, kar ni niti omembe vredno.
Nadurno ddo se po zatrdilu poročila samovoljno podaljšuje, nadurno' delo se ne plačuje s SOodstotniim poviškom, kar podjetja opravičujejo s slabiim ekonomskim položajem. Le v 24 slučajih se je (izdalo po inšpekciji dovoljeinje za nadurno delo. Poročilo trdi, da1 je veliko število obratov, katera po. vojni sploh še niso bila pregledana. V 418 slučajih je 'bila inspekcija defa povabljena: h komisijskim ogledom, da predpiše razne zaščitne in 'zdravstvene priprave.
Največ nezgod zanamuje lesna industrija, za tem kovinska, stavbinska, papirna, tekstilna in kamenena industrija.
Poročilo mora ugotoviti, da je Mo od obrtnih obolenj prijavljeno uradu le dvoje. Pri taki breziobzarnioisti je seveda vsaka borba proti poklicnim obratnim
Okoli novega leta so bratovske sklad-nice 'Slovempe po rudarskih revirjih nabile razglas, v katerem so trpečemu rudarju naznanjate, da mu bodo s 1. februarjem pričele temeljito poslabševat.
poteče s potekom 14 kalenderskih dni.
Praksa sodišč v tem pogledu sicr ni •enotna in (bi morda kako sodišče1 zahtevi delavca ugodilo Gotovo pa to ni. Zato naj se pri pogodbah kot odjpovedni rok določijo ne kalendarni dnevi, ampak le dejanski delavni dnevi katere je delavec imel za možnost zaslužka. Drugače more podjetnik odpovedni rok izigrati v škodo delavca, 'kateremu je odpovedal, zlasti še, akoi se hoče nad njim maščevati, kar je zelo pogosto slučaj.
‘Ako je bila delovna pogodba sicer že sklenjena, vendar pa za nastop dela določen poznejši čas, je odpoved mogoča tudi že pred nastopom -dela. ‘Tako vsaj so ‘razsojevala obrtna sodišča, dasi bi se (proti (temu naziranju .moglo1 ugovarjati1.
O odpovedi obolelemu, delavcu za čas bolezni bomo govorili v posebnem članku, (istotako o odpovedi po predpisih obč. (drž. zakona. Tu smo upoštevali le predpise obrtnega reda.
■boleznim nemogoča. In drugod tvori ta stvar problem zase in se obravnava z najvačjo vestnostjo.
(Higijenske im varnostne prilike v obratih so slabe 1» pcimamijkljive. Ugotovilo se je 2439 nedostatkov, kar pomeni zvišanje napnam lanskemu letu.
Stanovanjske razmere delavstva so •obupne, zlasti vajencev. Spe v delavnicah, hlevih in v drugih nezdravih prostorih. Tako se pri nas hoče vzgojiti zdrav obrtniški naraščaj. Te'razmere, so zlasti slabe v Ljubljani, V splošnem je inšpekcija dela morala ugotoviti pomanjkanje garderob, umivalnic, kopalnic. jedilnic 1® slaba nehigijenska stranišča. Podjetja1 raje prenašajo smrad, kakor d:a bi .investirala nekaj dinarjev vsaj za stranišča' in umivalnice! Varnostne naprave so posebno pomanjlkljl-ve iv lesiui industriji (žage, strojne mi-zarne in strugarne). Inšpektor dela mora posebno (podčrtati, d!a se pri dveh največjih elektrarnah instalacije ne izvršujejo. po predpisih. Koliko življenjskih nevarnosti (tiči v tem dejstvu! Žaliboig Inšpektor dela v poročilu ne pove, kaj je v tem slučaju ukrenil.
Zlorabe1 delavcev so. na (dnevnem re-'diu, dogajajo se 'slučaji zaposlitve otrok v industrijskih podjetjih. Obrtnega šolstva ni ali pa je zelo pomanjkljiv,o, Tu ' stavi inšpektor dela zelo umesten predlog: z obdavčitvijo podjetij, katera zaposlujejo inozemce, naj se ustvari, poseben fond, iz katerega bi se vzdrževale razne strokovne šole ter izdajale štipendije za specijalizacijo našega strokovnega 'delavstva v inozemstvu.
Splošni ekonomski položaj (delavstva se je 'poslabšal, mezde so padle. Delavstvo je v strahu za svoj. zaslužek, ne organizira, mezdnih gibanj ali četo' stavk. Celo leto je inšpekcija zabeležila le 16 mezdnih gibanj in 2 .stavki. Vse je za delavstvo izpadlo negativno.
Zanimiva je ugotovitev, da industrija v splošnem vpeljuje S- odnosno. 3dnev-no odpovedno' dobo, mnogokrat tudi vsakodnevno prekinitev službenega raz. mer ju.
'Inozemskih1 delavcev je bilo zaposlenih 1961. seveda po' podatkih, katere inšpekcija ima.
To je poročilo, za ljubljansko oblast. Ono za mariborsko mudir isto žalostno sliko. Piri teh dejstvih se še upajo, trditi', da gre naša socialna politika' prehitro naprej. . . .
njegovo zavarovanje, preskrbo za slučaj onemoglosti in starosti. Rudar je utemeljeno pričalkoivail zboljšanje1, pričakal pa je poslabšanje. Ni bilo. ne prijatelja' in 'tudi ne sovražnika rudiarja,
kateri ne bi bil prepričan, da je rudarsko zavarovanje potrebno zboljšanja. Toda v odtoČUnem trenutku so zastopniki (rudnikov, ki po letnih računskih zaključkih sodeč, gospodarsko izmed vseh industrij najboljše stoje, pozabili na svojo notranjo prepričanost in na potrebe rudarjev in njih družin ter so se odločili, da branijo, le svoje lastne koristi, pa naj magari za njimi pride po’-vodemj. Na seji glavne bratovske skladbice so glasovali za to, da sanacijo neugodnega finančnega položaja bratovskih skladni c prevedo izključno le na rudarje. Za1 to je glasovala celo TFD, ona družba, katera je s svojimi prekonormalniimi redukcijami rudarjev povzročila prekonormalne upokojitve rudarjev in s tem prekomerno obremenitev pokoj, blagajn bratovskih Skladbic. TRD je torej reorganizacijo in ekonomizacijo isvoje produkcije Izvedla na račun bratovskih skladnic, t. j, na račun socialnih interesov delavstva. Zastopniki mdnikov so sklenili: 1.) da se vse po 1. januarju .1925 priznane pokojnine znižajo na .podiagi 401eitne službene diobe, kar je pomenilo: za upokojenega rudarja znižanje mesečne pokojnine za pri: bližno Din 200.—, 2.) da se bodoče upokojitve Izvrše šele po 40letoi službeni dobi in ne po SOletmi, 3. da sei prispevki zvišajo, od 5 na 7 odstotkov in 4.) da s e upokojitve izvrše na podlagi 'zdravniško dokazane delanezmožnosti in ne že z ‘dosego gotove starostne dobe. Ta sklep je (bratovska Skladnica sporočila ministru za šume in rude in mu predlagala, da ga uveljavi. Gospod minister je v uradnem dopisu preko generalne direkcije rud dal bratovski skladnici sporočiti, da predlog 'osvaja in naj se isti takoj prične izvajati. Tako je rudar preko noči zaznal, da zanj obstoječi | pravilnik o bratovskih sklaidmicah ne velja več, ne ida bi čnl, da je o tej spremembi zakona razpravljala Narodna skupščina ali da je to spremembo, zakona uveljavil iminii&ter na podlagi zakonitega poobfaistilla in' ne, da bi kdaj čul, da je spremenjena ona točka ustave, katera pravi, da so pred zakonom vsi državljani enaki! Gospod mnister je namreč odredili, da Omenjena spremem-ba velja le za državljane, — rudarje, ki so v Sloveni ji, dasi je med vsemi sktad-nicami uveljavljen princip reciprocitete. Tudi rudar ni bil vreden, da bi se ta zanj usodna kršitev veljavnih zakonitih predpisov objavila v službenih listih, v katerih se za državljane obvezni predpisi objavljajo, da bi tako ta spremem-
TOVARIŠI NA DELO.
Fred dvajsetimi leti so naši očetje, naši bratje,'nalši prijatelji postavili temelj novemu pokretu, novi delavski organizaciji. Ustanovili so narodnemu delavcu narodno-strakovno organizacijo in ga tako ohranili svojemu narodu. I akratni borci za delavska1 prava so šli vzlic vsem oviram in vsemu preganjanju na delo, na trdo delo., da svoje vrste ojačijo, jih razširijo in jim dajo kar največ življenja.
In njihovi hoji so bili res boji. Avstrijska oblast na eni strani, ker je v novem pokretu videla zopet vstajenje na-cijonalnega slovenskega človeka, na drugi strani socijaldemokrati, ki so v novem pokretu 'videli svoj lastni pogin. In obe strani sta pritiskali, žugali, bili. Ni ga bilo shoda, ne sestanka, da niso takratni «!rdečkarji» prišli razbijat in razsajat. Tako je bilo v Trstu in v Ljubljani. Med samimi sovražniki smo. takrat narodni delavci vstali in kljubovali vsemu.
Naš pokret se je prav lepo. razvijal' V Trstu in Ljubljani smo šli lepo naprej. V Trstu smo tik pred vojno nekaj 'Pomenili. Cesta je bila naša in po njej smo šli s svojo godbo in prapori. Itali-janska drhal in avstrijski policaji so divjali, ko se je pela po tržaških ulicah narodna pesem in se vila slovenska trobojnica, tekla je kri, padale so žrtve, a klonili nismo, 'temveč smo v bojih dobivali vedno večjo moč in. pogum.
Vojna nas je razgnala in razkropila. Naše organizacije so bile razpuščene,
ba dobila vsaj zutiatoje pravilno mišljenje, da je rudar itak državljan nižje vrste in da so take in podobne obzirnosti na mestu le za »boljše« državljane. Ležaib je na dlani, da izvršeno poslabšanje rudarskega zavarovanja v Sloveniji pred objektivnim sodnikom, kateri na svetost in obveznost zakonitih predpisov še nekaj da, držati ne more. Zato so rudarji na sodišče rudarskega zavarovanja vložili tožbo, v kateri so uveljavili trditev, da so izvršene spremembe iz formalno-pravnih razlogov protizakonite in zato neveljavne. Dne 24. t. m. se je vršila tozadevna razprava in sodišče je tožbam rudarjev v polnem, obsegu ugodilo in s tem konstatiralo, da se je napram rudarjem tako od stralni Glavne bratovske skladnice kakor tudi od strani ministrstva gazil in kršil zakton, mesto da bi ti faktorji zakon branili. Zdo značilno za mentaliteto glavne bratovske skladnice je, da se je ona upalla ministrstvu predlagati nekaj, kar je protizakonito, mesto da bi vsak poskus krši tv e zakona z vsemi sredstvi hranila. S to razsodbo je doseženo:	vse bratovske
skladnice morajo vsem po 1. I. 1925 upokojenim rudarjem od 1. junija dalje izplačevati nezmanjšano pokojnino in izplačati razliko od 1. II. 1928 dalje, upokoitve se morajo izvršiti po 301etni službeni dobi, prispevIM se morajo znižati od 5 na 7 %. To velja za vse rudarje, ne samo za one, ki so tožbo vložili in za vse s 1. II. 1928 izvršene iz-premembe. Ako bi bratovske skladnice tega ne uveljavile že s 1. januarjem t. 1., morajo rudarji vložiti tožbo, v kateri bodo zaradi precenldenčnega primera brez dvoma zmagali. Vse ogromne stroške tožb bodo pa nosile skladnice.
S to razsodbo rudarsko zavarovanje ni rešeno. Postoja nevarnost, da bo kljub temu stopilo v veljavo ono, kar se je na protizakolnit način uveljavilo s 1. IT. 1928. Kajti gospod miinister ima v finančnem zakonu pooblastilo, da sme rudarsko zavarovanje spremeniti. Kakšne bodo te sprememlbe, si moremo pri redkcijonarnosti vlade predstavljati. Toda eno drži: dokazano je, da je minister napram rudarjem kršil zakon in da slovenska sodlišča taka dejanja upravičeno obsojajo. In še eno je morda doseženo: v (bodoče bodo morda odločilni faktorji pri svojih ukrepih napram. rudarjem pravičnejši in obzirnejši ter — previdnejši, da bodo vsaj na zunaj varovali zakonito obliko svojih dejanj.
imovina zapjenjena. Šli smo v trdni veri, da se še vrnemo.
Vrnili smo se. In prvo naše delo je bilo posvečeno narodnemu delavcu. Trst so nam ugrabili, tja nismo mogli. Zato smo se pa s tem večjo ljubeznijo oprijeli dela v osvobojeni Sloveniji. Izšli smo zmagoviti iz svetovne vojne. Mi sami smo se tudi rešili enega, sovraga, rešili smo se avstrijske ‘policije, medtem ko so »rdečkarji« ostali.
Znova smo pričeli delo. Počasi je šlo. Našega človeka je vojna utrudila, ubila mu je voljo do življenja, do vsakega pokreta. Pa ne vsem. Bilo je mnogo takih, ki so z ljubeznijo šli na delo in pričeli z veseljem delati v blagor osvobojenemu narod, delavcu. In naš pokret je pričel novo življenje. Podružnice so rasle iz dneva v dan. Narodno delavstvo je šlo prerojeno na delo, hoteč si priboriti lepše življenje, boljši košček kruha v osvobojeni zemlji.
Naše delo pa ni bilo blagoslovljeno. Ni bilo tako kot smo ga pričakovali-V nas je navdušenost polegla, otopeli smo za vsak klic, otopeli za vsako na-vdušenlje, ohromeli zai vsako delo. Zapustili smo svoje do polovice razorane njive in se vlegli pod drevo, v trdni veri, da je naša gruda pretrda za naše žulje in da njive ne bomo .zmogli. Naša pred dvajsetimi (leti mladeniško čila moč (je ugasnila. Pred dvajsetimi. leti smo tujo grudo lažje orali kot danes svojo lastno zemljo. Takrat še nismo utrudili, danes smo po prvih 'brazdah odložili pluge in naša njiva je nezorana, brez semena, brez sadu. Kar smo imeli
Žalostna slika delavskih razmer
Inspekcija dela nima kredita« — Žalostne higijenske in stanovanjske prilike. — Obupen položaj vajencev. — Ford za obrtne šole. — Skrajšanje odpovednega roka.
Zločin nad rudarji
Minister krši zakone, mesto da bi jih branil. — Sodišča obsojajo taka dejanja. — Rudarji morajo biti enakovredni državljani. — Poslabšanje rud. pokojnin je protizakonito in se morajo zvišati.
Narodno-strokovna zveza
sadu iz lepših prvih povojnih let, are !h kraju. Vse, ikar smo si takrat priborili, ugasuje in kmalu bomo gladovali iza najmanjšo drobtinico socijalnosti. (Naša njiva stoji nezorama, 'brez semena, brez sadu. Kaj bo, tovariši, z nami? Kaj bo a našim rodom?
Letos v septembru poteče dvajset tet, ko smo postavili naš dom. Ko smo zgradili našo narodno-stroko vaio organizacijo. In ob tej dvaijsetletnici moramo zopet poprijeti za plug. Nič ne sme biti starosti v nas, samo mladost nas •mora biti in veselje in volja. Misliti •moramo na svoj rod, na slovenskega, jugoslovenskega delavca, ki je .danes oropan vsega in živi huje kot kdaj prej. Naša sužnjost se je pričela pred kratkim. Danes smo zasužnjeni bolj kot kdaj prej. In temu smo sami krivi. Zapustili smo njivo in šli k počitku.
Tovariši, vstanimo izpod hrasta, dovolj je bilo počitka. Stopimo na njivo, na našo sveto grudo in pričnimo z delom- Orjimo, orjimo, sejmo, tovariši, sejmo, da bomo zopet in kmalu imeli novega sadu, ker nam sicer preti lakota in pogin. Vse so- nam Tzeli: Socijalni zakoni so mrtev, brezčuten papir. Vzeli so nam, ker smo oteneli, ker smo dali orodje iz rok.
Tovariši, zdramimo se! Poglejmo-okrog sebe našo bedno dec«, poglejmo naše kot mumije osušene žene, poglejmo sebe, ki smo živi okostnjaki. In ne objokujmo in ne preklinjajmo' našega živlienjai, temveč poprimimo za plug in na njivo, na delo.
Ob dvajsetletnici1 naše narodno-stro-kovne organizacije naj me bo med nami enega, ki bi še spal in bi mu njiva propadala. Vsi moramo Ob tem velikem jubileju na delo, na delo poživljeni, okrepčani, močni, hrepeneči .po lepšem življenju, svetlejšem solne«.
Tovariši, na delo!
SEJA UPRAVNEGA ODBORA NSZ.
Upravni odbor Narodno-strokovne zveze je imel v nedeljo 20. maja t. 1. svojo redno sejo, na kateri so se razpravljala važna organizacijska vprašanja. Predsednik tov. Juvan je podal: pregledno sliko o delavskem položaju im delovanju socijalnih zavodov. Tajnik tov. Kravos je podrobno poročal o delu v podružnicah, ki v zadnjem času ni ravno najlepše. O tem se je razvila daljša debata in smo prepričani, da bo •rodiia sadove. 'Upravni odbor je soglasno sklenil prirediti glavni občni zbor združen s kongresom v dneh 8. im 9. ■septembra m se je prepustilo Izvrševal-nemu odboru, da izdela celoten program. Tajnik tov. Kravos je podal načrt za 'bodoče jesensko-zimsko delo, posebno v pogledu prirejanja predavanj. Na seji se je razpravljalo še o drugih internih društvenih zadevah in so se sprejeli nekateri važni predlogi.
Naš glav«! zbor. Glasom sklepa upravnega odbora se bo vršil naš glavni občni zbor v dneh 8. in 9. septembra t. i. Kakor hitro 'bo izdelan podroben program, ga razpošljemo vsem podružnicam obenem z okronico. Že sedaj pa opozarjamo vse podružnice na to prireditev, ki bo letos v Ljubljani.
Nekaterim podružnicam. Nekatere naše podružnice nam v zadnjem mesecu niso poslale poročila o svojem delovanju. To smatramo za mallomarnost, ki se ne sme več pdnoviti. Po veljav-inib pravilih nam mora vsaka podružnica najmanj enkrat mesečno poročati o svojem ddlu. Ce tega ne stori, je znak1, da Uma slabo vest in da zato ni poslala poročila. One podružnice, ki niso poslale poročila, naj to takoj store. Odlašati ne smejo, ker moramo vedeti o vsem našem gibanju. Blagajnik se tudi nekaj pritožuje. Je zelo hud in se bojimo, da ne bomo prihcildinjic braK imena nekaterih naših zaspancev. Upoštevajte naš klic, sebi in nam vsem v dobro. — Tajništvo.
Proslava 20 letnice NSZ. Letos v septembru slavi narodno zavedno delavstvo 20 letnico obstoja svoje organizacije. To proslavo 'bo združilo s prireditvijo občnega zbora, ki se bo vršil 8. in 9. septembra t l. Narodno delavstvo se širom cele Slovenije pripravlja na
to veliko svojo slavnost. Povabilo bo k tej proslavi tudi brate Cehe, Srbe in Hrvate, ki bodo s svojo prisotnostjo poveličali ta veliki praznik narodnega delavstva. Izvrševalni odbor NSZ je že pridno na delu, da bo ta 20 letnica proslavljena kar najlepše, pozivamo zato tudi vse naše člane, naj se pripravljajo na to' proslavo in naj se takoj odločijo, da prihitijo ob slavnostnih dneh z družinami v Ljubljano. Vsi naši člani morajo 8. in 9. septembra v Ljubljano. Odbori podružnic naj pazno sledijo vsem tozadevnim okrožnicam in naj gredo takoj na delo. V septembru moramo v Ljubljani pregledati svoje vrste in jih navdušiti za nadaljevanje dvajseti etnega dela.
Podružničnim blagajničarjem. Malo
vas je, s katerimi sem zadovoljen. Večina vas je takih, ki se ne zavedate svojih dolžnosti v polni meri. Mislite, da je vseeno, če centrala v redu dobi njej odpadajoči delež članarine ali ga pa sploh ne dobi. Ne pomislite, da je v članarini zaipopadena tudi naročnina za list in da mora centrala list redno plačati tiskarni. Mar mislijo naši blagajniki, da se tiska list danes zastonj. In kaj mislijo z vzdrževanjem 'tajništva in ostalimi izdatki, ki jih ima vsaka strokovna organizacija. Nujno 'pozivam vse moje tovariše, da mi redno in točno vsak mesec obračunajo članarino, katero naj tudi v redu poberejo. Tu pokažimo svojo zavednost in ne ovirajmo z našo malomarnostjo vzvišenega Skupnega dela. Tovariši iblagajniki, kakor nerad bom prihodnjič z imenom navedel vse one tovariše, ki ovirajo naš pokret. Ne pustite, da bi vaše ime prišlo med one, ki pokretu škodujejo. Na delo za red in točnost v organizaciji. — Centralni blagajnik.
Logatec. 'Podružnica Narodno-strokovne zveze je imela dne 23. maja svojo plenarno sejo, katere se je udeležil tudi strokovni tajnik 'tov. Kravos. Na seji se je razpravljalo o važnih podružničnih zadevah in so se napravili važni sklepi. Podružnica priredi v nedeljo 10. junija v 'Logatcu im Cerknici: veselico z namenom, da bo podprla svoje Ibolme in brezposelne člane. Vabimo vse člane in napredno javnost, naj se te veselice sigurno in polnoštevilno udeleže.
Litija. Pri nas je 'zavladalo v zadnjem času upravičeno razburjenje z ozirom na nastop ■obratnih zaupnikov, ki so zakrivili izgubo Starih delavskih pravic. Delavstvo je svojeoasno imelo plačane dneve ob slučajih smrti, bolezni ali poroda v družini. To je pridobila delavstvu Narodho-strokovna zveza. Dolgo dobo let smo imeli to in je prišlo že v ukoreninjeno navado. Sedaj pa, v času, ko imamo svoje zaupnike, se je zgodilo, da je podjetje staro navado odpravilo. Narodno-strokovha zveza, podružnica v Litijii bo v kratkem imela shod, na katerem se ibo razpravljalo o tem napadu na delavstvo s strani podjetja. Pozivamo delavstvo, naj bo čuteče in naj si ne da jemati starih, že zdavno pridobljenih pravic. Vsi na plan in Obrambo starih pravic.
Zagorje. V zadnjem času se te delo v naši podružnici poživelo. Pričelo se je z rednim pobiranjem članarine in si je blagajnik postavil v to svrho nekaj zaupnikov. Tak način se je izkazal zelo pripravnim m ga je priporočati tudi drugim organizacijam. Prihodnji teden bo imei odbor svojo sejo, na katero bo povabljen tudi predsednik NSZ tov. Juvan, ki bo poročal o važnih nalogah, katere ima narodno delavstvo še izvršiti. Vabimo že sedaj vse odbornike, naj se pozivu k seji sigurno odzovejo.
Ptuj, 'Prihajamo v letno sezono, ko se vse udaja sobicu in sipanju. Tudi mi v podružnici smo menda pod vplivom sobica nekoliko zadremali, a se 'bomo morali takoj zdramiti, ker naš skupen sovražnik ne pozna spanja in je vedno; na preži, kako bi se kaj okoristil pri1 spečem delavstvu. Odborove seje že lep čas ni bilo in tudi centrali se nismo javili. Storimo to pa tem potom, da pokažemo, da nismo trdno «pali in da se nas je le trenutno polotil zaspanec. Takoj bomo šli na delo, da uredimo vse zastalo in da nas bo centrala zopet ve-
sela. Novic nič posebnih. Vse gre svojo pot naprej. M. M. (Tako je prav. Nas veseli odkrito priznanje in obljuba, da se nadoknadi izgubljeni čas. Škoda, da niso vse podružnice enake, ker bi potem bilo delo v organizaciji res lepo. — Tajnik.)
Maribor. Delo v naši podružnici napreduje, sicer počasi, pa gre vendarle naprej. Z ozirom na željo nekaterih članov 'bomo v kratkem priredij izlet na Sladki vrh, kjer bomo imeli skupen sestanek z našimi tovariši iz Sladkega vrha. Odbor 'bo o tem razpravljal in napravil 'načrt ter povabil potem članstvo. Ravno tako mislimo obiskati tovariše v Rušah, Fali in Ptuju. Na ta način se ibotoo spoznavali in se navdušili za nadaljne delo. Želimo, da tudi nas obiščejo tovariši iz drugih krajev sedaj v teh lepih dneh. O prvem našem izletu prihodnjič kaj več.
Sladki vrh. Z veseljem smo vzeli na znanje vest, da nas o priliki obiščejo dragi tovariši Mariborčani. Mi jih željno pričakujemo in jih 'bomo prav bratski sprejeli. Želimo le, da pride ž njimi tudi kak tovariš, ki nas bo s svojo besedo utrdil v našem težkem 'boju, ki ga bijemo za svoj obstanek. Našim tovarišem izletnikom naj se pridružijo tudi •drugi napredni izletniki in naj prihitijo k nam, ki smo ob Muri in ki smo potrebni obiska naših zavednih borcev. Obisk naših dragih tovarišev obeta biti za nas velik praznik. Tovariši, pridite kmalu ih v velikem številu.
Ljubljana. Ljubljanska .podrulžnica je razvila v zadnjem času prav živahno delovanje pod predsedstvom neumornega predsednika tov. Vodišeka. Podružnica priredi v nedeljo dne 17. junija 1.1. svoj prvi pešizlet pod vodstvom
ŽIV POKOPAN.
Znani srbski geolog prof. Jelenko Mihailovič se je 'povrnil iz Bolgarije, kjer je podal na splošno zadovoljnost strokovno mnenje o vzrokih potresa oziroma tolažijivo napoved za najbfližjo bodočnost. Pripovedovai je beograjlskim novinarjem več strahotnih dogodkov. 'Marsikje so izginite v razpoklinah reke in studenci ter so ostale cele naselbine brez vode. Med drugim je uničen svetovno znani Meričlerski vroči vrelec, ponos Bolgarije, edino kopališče, ki je uživalo tudi inozemski obisk. Namesto vode širijo vse cevi strupen plin in nihče ne more v 'bližino brez krinke. Drugod so nastali spet novi potoki in jezera. V vasi blizu Plovdiva je zasula zrušena streha Sčlahsko rodbino. Prišla je ven skozi ralzvaline in je videla, da stoji hiša sredi vode. Iz razpok ime v skalovju je pritekla nova reka in poplavila vso nekdanjo naselbino! A najbolj grozen vtis zapusti dogodek z nekim stražnikom v trgu Črpanu. Stal je ob začetku potresa na prostem, sredi itlice, kjer je vrši službo. Zemlja se je pod njim odprla in ga pokopala živega. Zasut je bil s peskom in glino. Mislil je, da se 'bo zadavil v popolni temi sredi Iturobinega bobnenja. A trenutek pozneje se je zemlja zopet odprla in ga vrgla omamljenega veh, toda samo do pasu.^ Vse okoli njega se je vrtelo, z naj-veojim naporom se je reši' nevarnega objema in se oproštil. Poleg številnih ran in podplutb je odnesel težko živčno bolezen in zdaj 'teži v bolnici.
LJUDOŽRSKA VOJNA.
Londonski Ksti so prejeli iz Avstralije strašna poročila o vojni dveh papuanskih narodičev na britanski Novi Gvi-ne(jj. Rod Goro je poslal deset izvidnikov v pragozd, da ugotovijo, kje je največ divjačine. Prišli so v ujetništvo rodu Moridžijev, ki so jih... pojedli. Pa-puanci sveto varujejo v krvavo osveto. Zato se je dvignil ves irod Goro. Tisoči vojščakov so poplavili ozemlje Mo-ridžijev in jih po dolgih, krvavih bitkah poklali in polovili do zadnjega. Končna zmaga je bila seveda proslavljena z velikansko pojedino, pri »kateri so zaklali in pojedli vsa(i 500- Moridžijev,
tov. Kravosa^ Izlet bo združen z gozdnim piknikom, pri katerem ne bo manjkalo domače zabave. Že sedaj vabimo vse ljubljanske člane s svojimi družinami, naj se udeležijo tega prvega podružničnega izleta. Natančen spored in kraj izleta priobčimo v .prihodnji številki lista. Tovariši, sedaj je čas, da gremo v naravo, zberimo se in pojdimo se veselit naše divne narave.
Jesenice. V nedeljo 10. junija t. i. se vrši ob 9. uri dopoldne v društvenih prostorih članski sestanek Narodno-strokovne zveze, katerega se udeleži oblastni poslanec tov Ivan Tavčar, ki bo poročal o stanovanjskem zakonu in o uslužbenskem davku. Vabimo vse članstvo, da se tega važnega sestanka udeleži v kar največjem številu. — Podružnični odbor je imel svojo redno sejo v nedeljo! 27. t. m., pri kateri je tov. Zupan podal poročilo o seji upravnega odbora. Poročilo se te vzelo z odobravanjem na znanje in se je napravilo nekaj sklepov, ki so se sporočili centrali.
Logatec. Veliko vrtno veselico priredi v nedeljo- 10. junija na vrtu gospoda Joškota Tollazzija podružnica Narodno-strokovne zveze. Na veselici bo zabave veliko. Program obsega godbo, petje, rajanje, šaljivo pošto, tehtanje, ribolov, apoteko za bolne želodce itd. Pri veselici sodeluje priznana logaška godba, ki bo predpoldan po maši koncertirala pred gostilno g. Se-rinija. Veselica se vrši ob vsakem vremenu in je nje začetek ob 3. uri popoldne. Ker je čisti dobiček namenjen fon: du za podpiranje bolnih in brezposelnih članov, prosi odibor za mnogoštevilno udeležbo. Vsa napredna logaška javnost naj podpre naš pokret in »pomaga našemu trpečemu delavstvu.
po svetu
med njimi več žensk in otrok. Ta strašni dogodek se je odigral v odsotnosti angleških oblasti: vsi vladini uradniki so bili tačas zapustili' otok m odšli v Sidney na velikonočne počitnice. Zdaj bodo kaznovani. Domačini-stražniki, ki so varovali v tem času javni red na otoku, niso motili rojakov in so se celo udeležili pojedine. Samo trije .misijonarji so 'poskušali .pomiriti nasprotnike pred bitko, a niso nič opravili. Misijonarji so .naznanili krvave dogodke vojakom. Najbližja garnizija je morala takoj odposlati oddelek na otok in je zaprta do sto Papuancev, ki bodo sedaj obsojeni na doživljensko prisilno delo, da se spokorijo za 'svoje divjaštvo.
LONDONSKA GLAVNJAČA.
(Pred nedavnim so areftirali londonski detektivi, nastavljene! oddelka za varstvo javne morate, na klopi v Hyde Parku zvečer znanega učenjaka in ravnatelja vdike tovarne sira Leva Mohe-ya. Večerjal je v družbi mlade gospodične iz svoje pisarne v nekem hotdu in je hotel po večerji uživati lepo majniško vreme na prostem. Ta sklep je obrodil neprijetne posledice. Policija je obtožila parček »pohujšljivega vedenja« in ga peljala (na stražnico. Money pa je bogat človek in ni hotel zamolčati dogodka tem bolj, kfer je 'bil svoječasno poslanec londonske zbornice. Njegov odvetnik je predložili zdravniško spričevalo o devištvu osumljene gospodične. Pred sodNio so ugotoviti, da so se poslužili detektivi nasilstva: lotili so se dejansko Moneyeve znanke, da bi izpovedala, kar so zahtevali. Javnost je z ogorčenjem zvedela, da prakticira policija tako zvano »zasliševanje tretje stopnje« z mučenjem. Zadeva je dvignila mnogo prahu v pariamenta. Vlada ie morala pristati na novo preiskavo in je imenovala v to svrho poseben odbor s prvim sodnikom fandonskegi višjega sodišča na čelu.
RDEČA VOJSKA
Revolucijski vojni sovjet (t. j. generalni »štab) te izvolil poseben odbor pod vodstvom (Budenega za reforme v konjenici. Vo'jaki bodo v teku tega teta dobiti jeklene čelade in večje število strojnic, zato pa izgubijo sulice.
Doma in
Izdajatelj: Konzorcij »Dela*- — Urejuje: Ivan Tavčar. — Za Narodno tiskamo odgovoren: Ftan Jezeršek.