Izhaja vsak Četrtak
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst,	11 /6464
Poštnina plačana v gotovini TEDNIK
NOVI
Posamezna štev. 70.— lir NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis SETTIMANALE
ŠT. 761
TRST, ČETRTEK 18. SEPTEMBRA 1969, GORICA
LET. XVIII.
ctpatiia tMili /ifJCIilfV hlovvuhltUi
vi cif ?
V določenem avstrijskem tisku, zlasti v celovški »Volkszeitung« in v nekaterih tednikih in revijah, se pogosto pojavljajo članki, ki hote ali nehote pačijo zgodovino Koroške. Verjetnejše je prvo, kajti pri vseh teh pačenjih je očiten namen ta, da bi zatajili, da je bila Koroška v srednjem veku slovenska in da je predstavljala v 7. in 8. stoletju jedro karantanske slovenske države. Mnogi članki avstrijskih avtorjev, ki obravnavajo takratno razdobje, pa tudi Koroško v 9. stoletju, Slovencev sploh ne omenjajo, kot jih ne omenjajo napisi v cerkvi pri Gospe Sveti in v cerkvici pri nekdanjem Krnskem gradu nedaleč proč. Tako je npr. izšel pred nedavnim v »Volkszeitung« dolg članek o najpomembnejših ženskah v koroški zgodovini srednjega veka, v katerem omenja avtor tudi grofico Tunco, zelo ugledno in mogočno gospo tistega časa. Pri tem pa hlini, da ni znano, kakšnega pokolenja je bila ta Tunca, češ da takšnega imena ni najti niti v tedanji nemščini niti v latinščini.
Prav lahko pa bi ga bil avtor članka našel v slovenščini tistega in tudi poznejšega časa. Tune, Tone, Tončk in Tončič bi lahko našel avtor pri Slovencih, kolikor bi hotel. Toda to seveda ne gre v njegov koncept, ki je ta, da čimbolj zataji delež Slovencev pri zgodovini Koroške.
Čeprav je izšel ta članek v »Volkszeitung« že ob koncu lanskega leta, pa se ni oglasil do danes noben slovenski zgodovinar, niti na Koroškem niti v Sloveniji, ki bi bil zavrnil tako tendenčno in neresnično pisanje in zavajanje bravcev. Zdi se skoraj, da smo postali Slo-venci popolnoma brezbrižni do lastne zgodovine in mirno dopuščamo, da si jo drugi prilaščajo ali jo zanikajo, ne da bi reagirali. Pri tem pa imamo vendar ne le na desetine in fnorda celo na stotine poklicnih zgodovinarjev, ampak tudi ugledne zgodovinske institucije in Univerzitetne katedre za zgodovino, da niti ne °menjamo zgodovinske sekcije Slovenske akademije znanosti in umetnosti.' Sicer je možno, da »Volkszeitung« in drugi taki listi ne bi hoteli prinesti odgovorov slovenskih zgodovinarjev (kar pa tudi ni mogoče vnaprej izključiti, saj do neke mere le gojijo znanstveno polemiko), toda na razpolago je vendar slovenski Wsk na Koroškem in ves tisk v Sloveniji, ki bi Verjetno rad prinesel take članke.
Morda se bo kak zgodovinar izgovarjal, da Se ne splača odgovarjati na taka pačenja. Toda lake neresnične trditve v avstrijskem tisku bere na stotisoče ljudi v sosedni državi in med nji-tudi tisoči koroških Slovencev, med kate-rimi mnogi že itak trpijo od narodnostnega J^anjvrednostnega kompleksa prav zaradi tega, er so bili vedno izpostavljeni taki protisloven-
tdalje na 8. strani)
LEVA SREDINA SE UJE IAJDE SPORAZUMA
Medtem ko se po vsej državi nadaljuje pravi val stavk, pri katerih so prizadeti milijoni delavcev, ki se potegujejo za zboljšanje svojih pogojev, še nič ne kaže, da bi stranke leve sredine mogle v kratkem poravnali medsebojne spore in sc sporazumeti za ob novitev takoimenovane organske sredinsko leve politike, katere najvidnejši zunanji znak bi bila nova štiristranska koalicijska vlada. Posebno ostrino še vedno kaže polemika med socialdemokrati in socialisti. Prvi vztrajajo pri očitkih, da sedanje socialistično vodstvo nima jasnega stališča glede odnosov s komunistično stranko in da utegneta zato ta nejasnost ter dvoumnost postati na daljši rok usodni za obstoj demokratičnih državnih in družbenih institucij. Socialisti pa odgovarjajo, da so ti očitki dejansko le pretveza za ohranitev in konsolidacijo določenih reakcionarnih aspektov sedanje italijanske družbe, kar pa je v kričečem nasprotju z ideali in tudi konkretnimi cilji 'er programi sre-dinsko-leve politike. Zadnje dni je v lo splošno razpravo aktivno poseglo tudi vodstvo republikanske stranke, ki je za konec tedna sklicalo sejo strankinega vsedržavnega sveta, na kateri bodo razpravljali in sklepali o novih pobudah za ponovno oživitev sredinsko-levc politike. Republikanci menijo, da je politični položaj zelo resen, ker grozi nevarnost, da se parlamentarna večina, ki danes podpira enobarvno demokristjansko vlado, razcepi in razbije, glede na vrsto kočljivih problemov, ki jih je treba čimprej rešiti. Gre predvsem za finančni zakon in druge zakonske ukrepe, ki so potrebni za ustanovitev avtonomnih dežel, za vprašanje razveze zakona, za vprašanje gospodarske politike in za vprašanje raznih reform, kot je na primer davčna.
Pereče in aktualno je nadalje vprašanje razpisa upravnih volitev (občinskih in pokrajinskih). O tem so velika nesoglasja. Socialdemokrati vztrajajo, da je treba volitve razpisati ob poteku zakonite mandatne dobe posameznih upravnih teles, to je v novembru, socialisti in demokristjani pa trdijo, da je treba spoštovati deželni volilni zakon, ki predvideva, da so občinske volitve hkrati z deželnimi. Vlada je v tej zvezi že naredila svojo dolžnost, ker je pripravila osnutek o deželnem finančnem zakonu (ta predvideva 700 milijard lir letnih izdatkov za vse dežele z navadnim statutom) ter ga tudi predložila parlamentu v odobritev. Od zakonodajnih zbornic je zdaj odvisno, če bo mogoče za november hkrati razpisati deželne in upravne volitve. Ker pa vse kaže, da parlament ne bo mogel tako hitro odobriti finančnega zakona, bodo občinske in pokrajinske volitve po vsej verjetnosti odložene na prihodnjo pomlad,
. ko bo mogoče razpisati tudi volitve deželnih svetov. Zdi se, da se s tem strinjajo tako socialisti kol demokristjani in na tiho ludi socialdemokrati, za katere bodo te volitve predstavljale posebno hudo preizkušnjo, glede na dejstvo, da je njihova stranka na novo ustanovljena in mora zato še premagati vrsto organizacijskih težav.
V posebnem položaju pa so dežele s posebnim statutom, kot na primer Furlanija-Ju-lijska krajina, kajti za te očitno ne more veljali že omenjena norma o istočasnih deželnih in upravnih volitvah. Od politične volje sredinsko-levih strank bo torej odvisno, ali bodo prihodnjega novembra volitve v tistih občinah in pokrajinah avtonomnih dežel s posebnim statutom, kjer upravnim organom tedaj poteče petletni mandat. Tu mimogrede omenimo, da je na Tržaškem še poseben položaj, ker imamo na pokrajini komisarsko upravo, ki po zakonu ne more trajati več kot šest mesecev in ki bi se morala tu rej novembra nehati. Poleg tega poteče meseca novembra mandat izvoljenim organom v vseh občinah, razen v Trstu.
Vlada in stranke sredinsko-levc večine ne morejo poteg tega mimo dejstva, da so široke in važne veje celotnega gospodarstva v državi danes takorekoč ohromljene zaradi množičnih stavk. Res je sicer, da je to v glavnem posledica dejstva, da so potekle prav v tem času mnoge pogodbe, ki so urejevale odnose med delavci in delodajalci in ki jih je treba zato obnovili. Prav tako pa je tudi res, da ima celotno stavkovno in delavsko gibanje tudi močan politični prizvok, saj ne gre samo za zahteve delavcev po večjih prejemkih, temveč tudi za izbojevanje določenih pravic, to je za vzpostavitev novih odnosov med delavci in vodstvi podjetij, skratka za določeno soudeležbo delavcev, oziroma njihovih zastopnikov pri usmerjevanju proizvodnje v posameznih podjetjih in posredno pri usmerjevanju celotne gospodarske politike.
»Letošnji jesenski boji — je na primer izjavil glavni tajnik sindikalnega združenja Cisl — težijo za tem, da italijanski delavci pridobijo po svojih sindikalnih organizacijah več oblasti tako v podjetjih kot v družbi.«
Zato je razumljivo, da ne more državno politično vodstvo gledati križem rok na razvoj dogodkov, temveč mora biti vsak trenutek pripravljeno, da se kot posredovalec vključi v pogajanja in da tako zagotovi reden razvoj celotnega gospodarstva v državi.
Da opišemo množičnost sedanjih stavk, naj navedemo, da so pri stavkovnem gibanju prizadeti kovinarji tako poldržavne kot zasebne industrije, delavci kemične in farmacevtske industrije, delavci cementarn in grad-
(dalje na 2. strani)
iJo Ivropi se širijo divje stavite
Prav v razdobju, ko se je zdelo, da je dose-
♦ NEDELJA, 21 septembra ob: 8.00 Koledar.
8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša. 9.50 Liszt: «Ricordanza». 10.45 V prazničnem tonu. 11.15 Oddaja za najmlajše: »Homar - železna pest*. 11.50 Ringaraja za naše malčke. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Za vsakogar nekaj. 13.30 Glasba po željah. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 15.30 «Otok». Dramatizirana zgodba. Po noveli G. Stuparicha napisal G. Ber-gamini. 16.40 Plesna čajanka. 17.10 Revija orkestrov. 18.00 Dukas: La Peri. 18.30 Poje Alenka Pinterič. 18.45 Bednarik: «Pratika». 19.00 Nekaj jazza. 19.15 Sedem dni v svetu. 19.30 Klasiki lahke glasbe. 20.00 Šport. 20.30 Iz slovenske folklore. 21.00 Semenj plošč. 22.00 Nedelja v športu. 22.10 Sodobna glasba. Igra pianist Dekleva. 22.20 Zabavna glazba.
♦ PONEDELJEK, 22. septembra ob: 7.00 Koledar. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Slovenske pesmi. 12.10 «Pomenek s poslušavkami». 12.20 Za vsakogar nekaj. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnosti. 18.30 Zbor «Umberto Pagnutti». 18.45 Zlata knjiga klasičnega svvinga. 19.10 »Odvetnik za vsakogar«. 19.20 Znani motivi. 20.00 Športna tribuna. 20.35 Glasba od vsepovsod. 21.00 N. Gogolj: «Kako sta se kregala Ivan Ivanovič in Ivan Nikiforovič»
21.35 Romantične melodije. 22.00 Slovenski solisti. Basist Milan Zega, pri klavirju Neva Mer-lak-Corrado. Adamičevi samospevi.
♦ TOREK, 23, septembra ob: 7.00 Koledar. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Slovenske pesmi. 12.15 Za vsakogar nekaj. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas, pripravlja Lovrečič - Novice iz sveta lahke glasbe. 18.15 Umetnost. 18.30 Koncertisti naše dežele. 19.10 Dogodivščine iz vsega sveta. 19.45 Zbor «Jaco-bus Gallus-Petelin» iz Celovca vodi France Cigan. 20.CK) Šport. 20.35 Mozart: «Figarova svatba«, opera.
♦ SREDA, 24. septembra ob: 7.00 Koledar. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Slovenske pesmi. 12.10 Najlepši trgi Italije. 12.20 Za vsakogar nekaj.
13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslu šavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Iz potne torbe Mil ka Matičetovega. 18.45 James Brovvn z ansam blom «The Famous Flames». 19.10 -Higiena in zdravje*. Ž19.15 Prijetne melodije. 20.00 Šport.
20.35 Simf. koncert. Vodi Prevoršek. Sodeluje violinist Lorenz. Igra orkester Akademije za glasbo iz Ljubljane. V odmoru (21.15) Za vašo knjižno polico.
♦ ČETRTEK, 25. septembra ob: 7.00 Koledar. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Slovenske pesmi. 12.00 Umetniki o sebi: «Slava Mezgečeva», 12.10 Za vsakogar nekaj. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Razkuštrane pesmi -(17.35) Moj prosti čas; (17.55). 18.15 Umetnost,
18.30 Sodobni ital. skladatelji. 19.10 Iz mitologije filma. 19.20 Motivi, ki vam ugajajo. 22.00 Šport.
20.35 Mirko Zupančič:	»Rombino, žalostni klovn«. Igra. 22.00 22.25 Zabavna glasba.
♦ PETEK, 26. septembra ob: 7.00 Koledar. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Slovenske pesmi. 12.10 Kam v nedeljo. 12.20 Za vsakogar nekaj. 13.30 Glasba po željah. (17.55) Naši športniki. 10.15 Umetnost. 18.30 Komorni koncert. 19.00 Otroci pojo. 19.10 Pesniški nazori. 19.20 Priljubljene melodije. 19.45 «Beri, beri rožmarin zeleni«. 20.00 Šport. 20.35 Gospodarstvo in delo. 20.50 Koncert operne glasbe. 21.40 Veseli utrinki. 22.00 Skladbe davnih dob. 22.10 Zabavna glasba.
♦ SOBOTA, 27. septembra ob: 7.00 Koledar. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Slovenske pesmi. 11.50 Karakteristični ansambli. 12.10 Tone Penko: «Gozdni sadeži«. 12.20 Za vsakogar nekaj. 13.30 Glasba po željah. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 15.55 «Varna pot«, oddaja o prometni vzgoji. 16.05 V 3/4 taktu. 16.45 čirule-čarule, pesmi, igre in pravljice za otroke. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Revija zborov Slo venske prosvetne zveze iz Trsta. 19.10 Umetniki o sebi «Jelica Pertot-Portograndi«. 19.20 Za bavali vas bodo. 20.00 Šport 20.50 Niko Kuret: «Štempihažr iz Olševka«, Radijska igra. 21.35 Vabilo na ples.
Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna »Graphis« Trst
gla moč sindikatov v zahodnoevropskih državah višek in so postali glavna moč v državi, se je položaj nenadno preobrnil in danes sindikati v mnogih državah nemočno gledajo, kako se jim delavstvo izmika in posluša rajši pobudnike in organizatorje takoimenovanih »divjih« stav. »Divjih« zato, ker jih ne organizirajo pravi sindikati, ampak stavkovni odbori, ki nimajo nič opraviti s sindikatom, ampak so največkrat povezani z anarhističnim ali maoistič-nim gibanjem. Ti odbori pa vodijo bolj ideološko kot pa sindikalno politiko. Njihovo geslo je, da mora vladati med delavstvom in »kapitalističnimi gospodarji«, to je podjetniki, večen boj brez premirja. Tako »premirje« pa vidijo organizatorji »divjih stavk« v kolektivnih pogodbah oziroma v spoštovanju teh pogodb s strani delavcev.
Divje stavke so se zadnji čas razširile po vsej zahodni Evropi, najbolj pa v Angliji, Zahodni Nemčiji, Franciji in Italiji. V Angliji so povzročile ne le krizo v sindikatih, ampak tudi v gospodarski politiki, kajti divje stavke izsiljujejo vsak hip iz podjetnikov nove poviške in koncesije, ne da bi se pri tem organizatorji teh stavk ozirali na finančno politiko vlade. Ta pa je možna samo, če ima vlada nadzorstvo nad realno ravnjo plač in dohodkov. Le tako lahko preprečuje inflacijo. Divje stavke so zato povratek v sindikalni primitivizem.
V Nemčiji so sprožili organizatorji divjih stavk močan stavkovni val zlasti v železarski in jeklarski industriji. Ta val še ni tako nevaren za nemško gospodarstvo in finančno politiko vlade kot v Angliji, vendar pa povzroča alarm in skrb. Nemški tisk je poln člankov, ki izražajo zaskrbljenost nad tem pojavom. Nemško gospodarstvo je zdaj najmočnejše v Evropi in nemška valuta najtrdnejša, toda divje stavke lahko zamajejo oboje.
Tudi italijanski tisk izraža skrb nad širjenjem divjih stavk, h katerim ščuvajo predvsem maoi-sti, ki se krijejo za raznimi odbori s čudnimi, revolucionarnimi imeni. V Franciji so divje stavke na dnevnem redu in so ohromile med drugim železniški promet. Tudi v Jugoslaviji gre pri pogostih stavkah zadnjega časa skoro vedno za divje stavke, s katerimi nimajo jugoslovanski sindikati nič opraviti.
Čeprav se zdi, da so divje stavke v ostrem nasprotju z legalnimi sindikati, pa so v bistvu
(Nadaljevanje s I. strani) bene industrije ter nazadnje ludi državni u-službcnci, ki protestirajo zaradi sedanje zakonodaje o zdravstveni oskrbi.
Precej slabe krvi je v političnih strankah povzročil ludi vladni zakonski osnulek o zapori najemnin v večjih mestih. Predvideva se, da se bo v tej zvezi razvila v zakonodajnih zbornicah živahna razprava in je že sedaj gotovo, da se bo vladni zakonski osnutek korenito popravil. Gre, kot je razumljivo, za kočljivo vprašanje, ki zadeva celotno politiko gradnje stanovanj za široke delavske in sploh ljudske sloje. Problem je zlasti zato pereč, ker sc kmečko prebivalstvo v znatnem številu še vedno naseljuje v mestih in prehaja v sekundarne ter terciarne gospodarske dejavnosti, s čimer povzroča ogromne probleme občinam in sploh celotni družbi. Tu je med drugim glavni vzrok današnje že kronične stanovanjske krize v mestih in kričečega po-
vendar ravno posledica moči legalnih sindikatov. Ti so imeli doslej tako moč, da so že davno postali v vseh razvitih državah glavna »skupina pritiska«, kot imenujejo to sociologi. In ravno zato, ker so takorekoč igraje, s pritiskom na gumb, dosegali vedno večje uspehe, so marsikje že prišli skoraj tik do tiste meje, ko postane nadaljnje višanje dohodkov že škodljivo, ker zadaja prevelik pospešek inflaciji, ta pa sproti žre ne le poviške plač delavcev, ampak še kaj več, predvsem pa vrednost pokojnin fn prihrankov, možnost nakupa ali gradnje ljudskih stanovanj (ker rastejo njihove cene kaj naglo v nedogled itd.).
Ker so torej postali legalni in odgovorni sindikati previdnejši v svoji stavkovni akciji, da bi ne škodovali delavstvu, so prevzeli pobudo v organizaciji stavk razni maoistični in anarhistični odbori, ki jim ni do trezne mezdne politike niti do reševanja kupne moči denarja, ampak ravno obratno, radi bi čimbolj in čimprej razkrojili vse gospodarsko življenje, uničili valuto in tako pahnili delavstvo nazaj v brezposelnost in gospodarsko stisko, v upanju, da bo to vzdramilo v njem revolucionarno nevoljo in ga spravilo na barikade proti današnji družbi in ureditvi. Preko divjih stavk lega senca Mao Tse Tunga, tudi tam, kjer delavstvo dejansko nima pojma o maoizmu in meni, da brani svoje resnične interese, če obrne hrbet legalnemu sindikatu in gre za ljudmi, ki ga pehajo v vedno nove stavkovne akcije.
Saragat tudi v Ljubljani
Med svojim uradnim obiskom v Jugoslaviji bo predsednik italijanske republike Saragat v soboto 5. oktobra, dospel v Ljubljano, kjer bo gost predsednika skupščine SR Slovenije. Predsednik Saragat bo v spremstvu zunanjega ministra Mora prišel z letalom v Beograd, 2. oktobra. Tu se bodo pričeli politični razgovori s predsednikom Titom in sodelavci. Po dvodnevnem bivanju v Beogradu bo Saragat odšel v Zagreb, kjer bo gost hrvaške vlade. Obisk se bo zaključil v Ljubljani, odkoder se bo italijanski predsednik vrnil v Rim.
manjkanja raznih infrastruktur ter javnih uslug. Glede gradnje ljudskih stanovanj pa je že znano, da je sedanja zakonodaja neverjetno zapletena in obenem pomanjkljiva, kar je za birokracijo prava pravcata mana, ker si na ta način kuje oblast in hkrati zavira izvedbo začrtanih programov.
Sedanje politično državno vodstvo ima torej kopico problemov notranjepolitičnega značaja, ki čakajo na rešitev ali vsaj terjajo, da se jim nakaže rešitev. Usodna politična napaka bi zato bila, če bi se vsi ti problemi zaradi strankarskih ali celo osebnih razprtij odlagali v nedogled, kajti v tem primeru bi res utegnile postali ogrožene demokratične državne in družbene institucije, kar bi ne bilo v interesu nikogar, najmanj pa ljudskih množic, ki bi od gospodarskega nazadovanja ali gospodarske stagnacije imele samo škodo tako v materialnem kot tudi v političnem p°' gledu.
Leva sredina še ne najde sporazuma
Spopadi na Severnem Irskem - posledica angleškega imperializma
Iz Severne Irske spet prihajajo po krajšem zatišju vesti o novih nemirih in celo ubojih ali čudnih »nesrečah« britanskih vojakov, ki so prišli tja delat red. V Belfastu so morali zgraditi »zid« iz desk in bodeče žice med katoliškim in protestantovskirri delom mesta, da bi onemogočili neprestane spopade in demonstracije, ki pa zaradi tega niso prenehali.
Mnogi ljudje na evropski celini se začudeno sprašujejo, kako je mogoče, da se dogajajo taki verski spopadi v tako napredni državi, kakor je Velika Britanija, kajti Severna Irska je, kot znano, ena izmed avtonomnih dežel, ki sestavljajo Veliko Britanijo. Taki spopadi nas ne spravljajo v začudenje, če se dogajajo v Indiji, Pakistanu ali v Singapuru, nekaj zelo anahronističnega in odurnega pa so v državah na evropskem zahodu, ki so med drugim tudi zibelka miselnosti, ki oznanja v svetu versko toleranco. Taka toleranca je nekaj samo po sebi umevnega že v večjem delu zahodnega sveta in postaja naravna in razumljiva tudi že na drugih celinah. Zakaj ni tako na Severnem Irskem?
STVARI SO BOLJ ZAPLETENE
V resnici so stvari mnogo bolj zaple tene. Poročanje tiskovnih agencij in časnikov iz Ulstra, kot imenujejo Angleži Severno Irsko, je tipičen primer brezbrižnosti in ignorantstva sodobnega časnikarstva, ki se omejuje na poročanje o nekih zunanjih dogodkih, ne da bi šlo problemom do dna in ne da bi jih sploh skušalo spoznati. Taki časnikarji vidijo samo spopade ali »napetosti«, ne pa tistega, kar jih povzroča. Zado voljijo se s kakšno obrabljeno frazo. Tako je tudi v primeru Severne Irske, kjer v bistvu sploh ne gre za »protestante« in »katoličane«, ampak za politično in socialno napetost med dvema narodnostnima skupinama. Skupina, ki jo označuje površni mednarodni tisk in radio za »katoličane«, so Irci, ki so si kljub stoletni angleški osvojevalni in potujčevalni politiki in njenim pogosto zelo nasilnim metodam ohraniii svojo irsko narodno zavest in katoliško vero. To so pravi domačini Severne Irske, potomci katoliškega irskega ljudstva, ki je prebivalo tam strnjeno, preden so si deželo podjarmili pred nekaj stoletji Angleži in si začeli prisvajati najboljšo zemljo, dovažati svoje ljudi in potujčevati Irce, ki so prišli v njihovo oblast.
»Protestanti« pa niso drugega kot potomci nekdanjih angleških osvajavcev, vojakov, trgovcev in uradnikov, ki so prihajali iz Anglije in prinesli s seboj svojo protestantov-sko vero, še v večji meri pa potomci potuj-čenih Ircev, ki so z narodno zavestjo izgubili tudi svojo katoliško vero in jezik. Irci na Severnem Irskem so namreč še vse do začetka preteklega stoletja govori stari irski jezik keltskega izvora, kot vsa ostala Irska. Toda pritisk angleške polujčevalne politike, bodisi politični, bodisi gospodarski in socialni, je bil tako močan, da so Irci skoro na vsem svojem otoku precej naglo opustili svoj jezik in začeli govoriti jezik svojih gospodarjev, angleško. Irščina se je ohranila le na otokih in v morskih zalivih na zahodni irski obali in danes ga govori, kot svoj pravi materni jezik, le še nekaj stotisoč ljudi, medtem ko je v ostali Irski republiki irščina si-
cer državni jezik, toda otroci se ga morajo učiti v šolah kot tuj jezik, kajti velika večina Ircev še vedno govori angleško.
GRE ZA POLITIČNI, NE ZA VERSKI BOJ
Ko je postala Irska 1. 1921 neodvisna, si je Anglija obdržala Severno Irsko, ker so imeli tam politično večino (čeprav umetno) angleški naseljenci oziroma potujčeni Irci. Oboji pa so ne le zatirali podložne Irce, ampak so jih tudi sovražili. Znano je namreč, da je potujčenec hujši kot tujec. O tem vemo precej povedati tudi mi Slovenci. Ti po-tujčenci, potomci renegatov, ki so se odpovedali tako svoji narodnosti kot svoji veri, so danes naj hujši in fanatično zagrizeni nasprotniki enakopravnosti katoliških in narodno zavednih Ircev na Severnem Irskem. Zaradi hudo krivičnega volilnega sistema, ki daje bogatim večje politične pravice in sorazmerno več zastopnikov v parlamentu kot revnim (ta volilni sistem je podoben tistemu, ki je veljal v preteklem stoletju v Avstriji) so Irci nujno v večni manjšini. Kakšna bi bila njihova dejanska politična moč v deželi in v parlamentu, če bi ne bilo tega krivičnega volivnega zakona, ni znano, vsekakor pa precej večja kot zdaj.
Gre torej za čisto politični, ne pa za »verski« boj. Vera služi samo kot »prepoznavni« znak, kot npr. med pravoslavnimi in katoličani v Jugoslaviji, toda znano je, da so pravoslavni Srbi, katoličani pa Hrvati, čeprav
je možno, da se ta dva pojma vedno ne krijeta, kot sc tudi ne krijeta pojma protestant in Anglež, ter katoličan in Irec na Severnem Irskem.
K temu je treba dodati, da je končni politični cilj Ircev na Severnem Irskem združitev te dežele z njihovo matično državo Irsko republiko, protestanti, Angleži in potujčenci, pa hočejo ostati pri Angliji. V tem je bistvo spora na Severnem Irskem. Sedanji spopadi so torej pozna in strupena posledica brezobzirnega britanskega imperializma in potujčevanja irskega naroda — potujčevanja, ki se je menjavalo s pravim genocidom. Irska bi imela danes vsaj 10 ali 12 milijonov prebi-vavcev, morda pa celo toliko kot Anglija, če bi ne bili Angleži pol tisočletja in več sistematično z orožjem in lakoto uničevali irskega naroda, ali pa ga prisilili v izseljevanje, da so si angleški plemiči in bogataši prilaščali irsko zemljo.
ŽENSKA PREDSEDNICA
V New Yorku se je zbrala v torek glavna skupščina Organizacije združenih narodov k 24. rednemu zasedanju. Kot prva točka so bile na sporedu volitve novega predsednika skupščine. Na to mesto so zastopniki držav članic soglasno izvolili gospo Angie Broks, ki je podpredsednica afriške republike Liberije. Nova predsednica najvišjega mednarodnega organa ima 41 let in je mati dveh otrok.
Broks je druga ženska, ki je dosegla to visoko mesto. Prva je bila leta 1953 Indijka Vijaya Pandit, sestra prvega indijskega ministra Pandit Nehruja.
Od nekdaj lepe so Slovenke slovele...
Tako bi lahko popravili Prešerna, ki je kot dober lokalpatriot — in seveda zato, ker je bil zaljubljen v Ljubljančanko — omenil samo »Lublanke«. Nedvomno pa bi danes zapisal »Slovenke« namesto »Lublanke« in dal zasluženo priznanje celotnemu slovenskemu ženskemu svetu. Kajti lepe so ne le Ljubljančanke, ampak Slovenke na sploh (seveda pa se najdejo tudi tu izjeme, ki potrjujejo pravilo). Znano je, da uživajo sloves izrednih lepotic dekleta iz Savinjske doline, visokorasla, plavolasa in plavooka (od tam se rekrutirajo tudi najboljše slovenske športnice); Prlečanke so znane po svojih lepih, krepkih, harmoničnih postavah in lepi polti, gorenjska in koroška dekleta so občudovali tuji potopisci že v prejšnjih stoletjih, o naših Primorkah in Kraševkah pa se je letošnje poletje izrazil neki ameriški univerzitetni profesor, ki predava sicer suhoparno ekonomijo, da so to »čudovita dekleta« in po njegovem mnenju najlepše med Slovenkami. Iz njegovega glasu je zvenelo kar nekoliko obžalovanja, da jih ima že precej nad petdeset... Majhna anketa, ki smo jo letos izvedli med slovenskimi študenti, na obisku v Trstu, je pokazala, da so tudi oni mnenja, da so slovenska dekleta najlepša, čeprav so tudi Tržačanke na splošno čedne in elegantne.
Dejstva potrjujejo to mnenje. Medtem ko se le malokateri Slovenec poroči s tujko (pri nas na Tržaškem je takih mešanih zakonov zaradi tukajšnjih razmer nekoliko več), pa se tujci izredno radi poročajo s Slovenkami, pa naj gre za Dance, Nemce, Švicarje ali Francoze. Zelo radi se poročajo s Slovenkami (še posebno, ker imajo navadno čedno doto) tudi Italijani in »južni bratje«. Slovenska dekleta so bila ved-
no zelo obrajtana tudi kot služkinje v bogatih tujih družinah, od Dunaja do Egipta, in to ne samo zaradi svoje poštenosti, pridnosti in snažnosti, kajti pridna, poštena in snažna dekleta so se dobila tudi drugje, ampak tudi zaradi tega, ker so bila »zauber dekleta«, kot pravi slovenska ljudska pesem. Bogataši in imenitniki so pač v vseh časih rajši videli »zauber dekleta« okrog sebe. Znano je, da je bila tudi Hem-mingwayeva služkinja Slovenka, doma s Krasa, in menda še zdaj biva v njegovi hiši na Kubi ter varuje njegove rokopise. Po mnenju nekaterih tujih strokovnjakov za žensko lepoto (Nadaljevanje na 8. strani)
Maksim Gaspari:
»Slovensko dekle«
pil na pristojnih mestih. O tem ponovnem kratenju zakonito pridobljenih pravic je seznanil poleg prosvetnega ministra Ferrari-Aggradija in tukajšnjega šolskega skrbnika še oba dela italijansko-jugoslovanske mešane komisije, sekretariat za prosveto in šolstvo SRS in nekatere člane parlamentarne komisije za šolstvo v Rimu.
Ker gre za važne načelne probleme slovenskega šolstva, bodo potrebni še nadaljnji koraki sindikata in drugih slovenskih organizacij za odpravo krivičnih, protislovnih in protizakonitih ukrepov. Vzporedno s tem bodo morali tudi prizadeti šolniki vztrajati pri zaščiti svojih zakonitih pravic in koristi ter jih uveljaviti, če bo potrebno, tudi na najvišjih pristojnih organih, kot je državni svet.
Ponovno zapostavljanje slovenskih profesorjev
Nerešeni problemi v zvezi s slovenskim šolstvom so spet v ospredju zanimanja slovenske javnosti. Ti problemi so postali zlasti aktualni sedaj, ko se bliža začetek novega šolskega leta.
Medtem ko se vpisovanje v naše šole redno in uspešno nadaljuje, se pa niso premaknili z mrtve točke nekateri drugi temeljni problemi v zvezi s srednjimi šolami. Med temi je že večkrat obljubljena in zagotovljena ustanovitev slovenske strokovne šole v Trstu, za katero še ni nobenih konkretnih izgledov, da bo začela delovati z novim šolskim letom. Dalje ponovno ugotavljamo, da tudi položaj večine učnega osebja na slovenskih srednjih šolah ostaja še vedno neurejen, ker se ne izvajajo v prid slovenskih profesorjev zakonski predpisi kakor za italijanske šolnike. V mislih imamo predvsem takoimenovani zakon »Bellisario«, katerega ugodnosti so se poslužili že tisoči italijanskih profesorjev, a ga za slovenske šolnike pristojne oblasti nočejo aplicirati.
V zvezi s tem je tesno povezan problem usposobljenostnih izpitov za poučevanje na slovenskih šolah. Omenjene usposobljenost-ne izpite obljubljajo že več let. Letos so celo nekatere profesorje, ki imajo edini po italijanski zakonodaji možni državni uspo-sobljenostni izpit za poučevanje slovenščine na državnih srednjih šolah in so na osnovi tega naslova že več let uspešno poučevali slovenščino in druge literarne predmete, izključili s prednostne lestvice.
Med prizadetimi so nekateri, ki so jih tukajšnje šolske oblasti v okviru italijansko-jugoslovanskegea sporazuma poslale na študijsko izpopolnjevanje za pouk slovenskega jezika na univerzo v Ljubljano. Sedaj pa jim iste oblasti zanikajo pravico do poučevanja omenjenega predmeta. Slovenska javnost in pristojni krogi naj presodijo, ali je takšno ravnanje z našimi šolniki dosledno in socialno pravično. Do takšnih protislovij in absurdnosti prihaja prav zaradi neurejenega položaja slovenskega šolstva v I-taliji. Spričo tega si razni podrejeni funk-
Izšel je
pesniški prvenec mladega tržaškega avtorja
MARKO KRAVOS
PESEM
Slovenski javnosti
ga bo predstavil avtor sam
v torek, 23. sept. ob 17.30
v U&ašUi i^auti
T R S T - UL. SV. FRANČIŠKA, 20 Tel. 61-792
cionarji dovoljujejo samovoljno ukrepanje mimo pozitivnih državnih zakonskih predpisov.
V zvezi z navedenimi primeri zapostavljanja slovenskih šolnikov je odbor Sindikata slovenske šole v Trstu odločno nasto-
POPRAVEK
Kljub korekturi se je vrinila v naši zadnji številki v voščilo za poroko prof. Ninka Černiča in gdč. Bože Pirc v Trstu neljuba pomota. Tiskarski škrat je spremenil ženinovo ime v Vinko, za kar se mu opravičujemo, mlademu paru, ki je zdaj na poročnem potovanju, pa želimo srečno vožnjo ne le na tem potovanju, ampak vse življenje.	Uredništvo
VPISOVANJE V DRŽAVNI ZNANSTVENI LICEJ »FRANCE’ PREŠEREN« V TRSTU
Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja »France Prešeren« v Trstu javlja, da traja vpisovanje v vse razrede znanstvenega liceja, višje gimnazije in klasičnega liceja na Vrdelski cesti vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 25. septembra 1969.
»KRAŠKI TEDEN« LEPO USPEL
V nedeljo, 14. t. m., se je zaključil »Kraški teden«, katerega osrednji dogodek je bila »kraška ohcet«, poroka, ko je v repen-taborski cerkvi stopil pred oltar mlad slovenski par in si obljubil večno zvestobo. Zadruga »Naš Kras«, ki je že drugič dala pobudo za to prireditev in jo s sodelovanjem številnih re-pentaborskih občanov tudi skoraj brezhibno izvedla, je gotovo dosegla svoj glavni namen. Posrečilo se ji je, da je obrnila pozornost široke javnosti na naš Kras, ki ni samo čudovita in edinstvena pokrajina, temveč tudi zemlja, na kateri živijo in delajo naši ljudje.
Prav je, da najširša javnost spozna Kras in njegove prebivavce, a prav tako važno je, da se tudi Kraševci sami, zlasti mladina, globlje seznanijo s svojo bogato preteklostjo in se potrudijo, da se v vsakdanjem življenju uveljavi vse, kar je od te preteklosti plemenitega, in da se vse to tudi neokrnjeno preda zanamcem.
Prejeli smo:
MAŠA V KAPELICI NA KATINARI
Na žalost smo prepozno prejeli dopis s prošnjo, da bi objavili naznanilo o maši, ki je bila v nedeljo 14. t.m. v kapelici Kraljice miru na Katinari, za tridesetletnico graditve kapele. Taka nujna oznanila mora imeti uredništvo v rokah vsaj en dan pred izidom lista.
U redništvo
ŠOLSKA OBVESTILA
Ravnateljstvo državne srednje šole »Fran Levstik« na Proseku sporoča, da je vpisovanje za šolsko leto 1969-70 vsak dan do vključno 25. septembra.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča »A. M. Slomšek« v Trstu, ul. Caravaggio 4, obvešča, da so vpisovanja za šolsko leto 1969-70 vsak dan od 10. do 12. ure in se bodo zaključila 20. septembra. Informacije v tajništvu zavoda.
Odhliijp ') potniplo&CG ch. UJtagu l/l/laluSicu
V nedeljo, 14. t. m., so v Opatjem selu na pobudo Kluba starih goriških študentov odkrili spominsko ploščo opajskemu rojaku in znanemu politiku dr. Dragu Marušiču. Slovesnost je začel predsednik Kluba Franc Gorkič, ki je na kratko spregovoril o pomenu odkrivanja spominskih plošč zaslužnim možem iz primorske preteklosti in o dr. Dragu Marušiču. Besedo je predal občinskemu odborniku Ivanu Zavadlavu, ki je ploščo odkril. Nato je predstavnik vaščanov sprejel spominsko ploščo v varstvo in oskrbo.
Osrednja točka slovesnosti je bil govor zgodovinarja in Marušičcvega sobojevnika dr. Turka, ki je izčrpno govoril o njegovi življenjski poti in pomenu Marušičevega političnega delovanja za primorske in tudi ostale Slovence. Dr. Marušič se je rodil v Opatjem selu leta 1884. Gimnazijo je obiskoval v Gorici, pravo pa je študiral v Pragi. Kot mnogi drugi slovenski študentje se je preživl jal sam z inštrukcijami. Po končanem študiju je nastopil službo kot odvetniški pripravnik v Gorici. V prvi svetovni vojni je bil poslan na rusko fronto, kjer je kmalu padel v ujetništvo. Kot jugoslovanski dobrovoljcc je preko Bolgarije odšel v Srbijo, kjer se je boril proti Avstroogrski in s srbsko vojsko odšel v Albanijo. Kmalu je dobil stik z dr. Trumbičcm in Jugoslovanskim odborom. Bil je poslan v
Združene države Amerike in tam zastopal koristi in stališča tega odbora. Sodeloval jc tudi na pariški mirovni konferenci. Po prvi svetovni vojni je ostal v Ljubljani in postal celo ban dravske banovine. Z OF je sodeloval že od vsega začetka in je bil tudi član njenega Vrhovnega plenuma. Po sporazumu Tito - Subašič je bil sprejet v jugoslovansko vlado v Londonu, po vojni pa je bil nekaj časa poštni minister. Dr. Turk je omenil tudi njegovo humano delovanje v Rdečem križu, kjer je v vodstvu zavzemal odgovorne položaje. Dr. Marušič je umrl v Ljubljani leta 1964.
Za dr. Turkom je govoril novogoriški župan Rudi Šimac, ki je poudaril, da so naši kraji, čeprav revni, dali Slovencem mnogo pomembnih mož, tako na političnem, gospodarskem in kulturnem področju-Otroci iz Opatjega sela in Mirna so recitirali nekaj Gregorčičevih in Kosovelovih pesmi. Na slovesnosti je sodeloval tudi moški pevski zbor iz Mirna pod vodstvom An-teka Klančiča.
Velika množica domačinov in gostov je kljub dežju vztrajala na prireditvi ves čas. Otvoritvi plošče so prisostvovali tudi Ma* rušičevi sorodniki iz Ljubljane in nekateri vidni predstavniki javnega življenja na Goriškem.
----------------Vs	C»>
Mednarodna folklorna prireditev
Štmaver LUČ IN CESTA
Po štmaverskih zaselkih je vedno manjkala dobra javna razsvetljava in sodobno u-rejena cesta iz Pevme preko potoka in strmega klanca v Štmaver.
Posebno po Koštabonu je bilo ponoči vse temno in še zlasti za pešce prav nevarno hoditi po že itak razdrapani cesti. Na petkovi seji pa je goriški občinski odbor vendarle sklenil, da se določi strošek treh milijonov 137 tisoč lir za ojačenje javne razsvetljave v tem okraju, ki tudi spada pod mestno občino.
Manjka pa še vedno prispevek za dobro ureditev ceste od Vinčicev skozi Koštabon. Vsake toliko nekaj popravljajo, a nikoli ne za prav, da bi bilo varno po njej voziti.
Turistično cesto Pevma - Štmaver so že nekoliko uredili. Strmi klanci in ovinki so pa še ostali. Za dokončno ureditev te ceste je niestni odbor sklenil potrošiti deset milijon nov, kar naj bi bil zadnji znesek za to cesto, ki je po turistični zamisli tudi »cesta češenj in vina«.
NOVI REKTOR
Za novega rektorja v nadškofijskem semenišču je msgr. Cocolin imenoval dosedanjega oglejskega dekana msgr. Tunija.
Novi rektor, nasleduje semeniškemu vodji Fabb ru, ki je vodil ta zavod skozi štirinajst let. Msgr. Enio Tuni se je rodil leta 1927 v Gorici. V mašnika je bil posvečen leta 1950. Dolgo let je bil stolni vikar v Gorici in seme-niški profesor. Nato je šel v dušnopastirsko službo.
Trbiž UJETI TURKI
V ponedeljek in torek so razburjali prebivalce Žabnic in Trbiža številni Turki, ki so se skušali prebiti preko italijansko-avstrijske nieje. Turkov z ženami in otroki je bilo kar sedemdeset. Njih prigoda in preseljevanje, sta kar romantični, a obenem tudi žalostni, Ker kažeta kako si ljudje še danes iščejo v tujini dela in kruha in kako izrabljajo brez-vestneži njih žalostni položaj.
Skupina teh Turkov je že pred dnevi skušala priti v Avstrijo. Na meji so jih pa zavrnili. Reveži so pobrali svoje torbe in cule ter so se vrnili v Ljubljano. Tu so srečali nekega človeka — menda se piše Golja in je iz Trsta doma — ki se je zanimal za njih položaj, ^omenili so se, da bo prepeljal vso skupino, petdeset tisoč lir na glavo, v Koper in od ‘am dalj e proti njih zaželenemu cilju. Res je Neznanec prepeljal z ladjo sedem in petdeset Urkov do Benetk. Tu sta jih pa čakala še va možaka. Po dolgih pogajanjih sta vsem v£ela potne liste, češ da bosta poskrbela za s*Upen potni list in da jih bosta pri Trbižu ^•'avila čez mejo in jim priskrbela delo. Za p usluge sta zahtevala in tudi prejela tri milijone lir.
In tako se je zgodilo, da se je vsa družba Popeljala v ponedeljek zvečer do 2abnic. S Postaje so se vodniki in Turki napotili skozi artolov jarek proti meji. Čudno procesijo s° seveda opazili orožniki in financarji in ' J° blizu meje ustavili. V nočni temi se je devetintridesetim osebam posrečilo zbeža-• Osemnajst so jih orožniki odvedli v kasarne celice. Proti jutru se je še trinajst ubež-
Kljub jesenskemu vremenu in v presledkih padajočemu dežju se je v nedeljo odvijala po goriških ulicah mednarodna folkloristična povorka. Nad dvajset tisoč oseb je gledalo pisani sprevod, ki je šel od trga Julija do Travnika.
Sprevod so odprli srednjeveško oblečeni trobentači, za njimi so pa šli zastopniki deveterih mestnih okrajev, vsak s svojim praporom, priorji in njih damami. Sledil je voz iz prejšnjega stoletja z meščani s cilindri na glavi in z dekleti, ki so obsipale gledav-ce s cvetjem. Potem je prišel na vrsto srednjeveški dvor goriškega grofa Henrika II. in grofica Beatrica. Oba na krasnih konjih in v sijajnih fevdalnih oblekah, obdana s paži in oprodami.
V drugem delu sprevoda so se razvrstile folklorne skupine, med temi tudi štiri iz Jugoslavije in razne godbe na pihala. Veliko pozornost so vzbujali godci iz Toblaha na Tirolskem, ki so pihali na godala, narejena iz rogovilastih lesenih korenin.
Ko so prihajale skupine na Travnik, so nudili zastavonoše iz Corija zanimiv prizor v zamahovanju in vihtenju praporov. Potem so goriški grof, grofica in veliki obrednik slovesno poklicali belgijskega poslanca in zastopnika Zveze evropskih občin Charlesa Nothomba in goriškega župana Martino na svoj oder. Tu
nikov prostovoljno prijavilo policiji. Šestindvajset jih je pa kljub noči in nalivu zginilo in jih sedaj iščejo avstrijski in italijanski o-rožniki.
Ujete Turke so pa odpravili v Videm, kjer bo kvestura vsakega zaslišala in jih spravila v begunsko taborišče v Padriče ali kam drugam. Tako se je prav žalostno končala odiseja modernega turškega »udora« v naše kraje.
Praprotno ZA OBMEJNI PREHOD
Izmed beneško-slovenskih dolin je menda tista ob reki Idriji še najmanj razvita zlasti v turističnem oziru, čeprav nudi dosti naravnih tudi novi mejni prehodi, in sicer taki, ki slu-lepot in zanimivosti.
Za njen nadaljnji razvoj bi bili potrebni žijo vsem vrstam mejnih dovolilnic. Dosedaj obstaja mejni prehod pri Starem mlinu-Bri-tofu, a je odprt samo za lastnike obmejnih prepustnic.
Postati pa bi moral mejni blok prve vrste, ki bi služil tudi za mednarodne prehode. V ta namen je praprotniški župan sklical občinski svet in je povabil tudi predstavnike jugoslovanskih obmejnih oblasti, da bi to vprašanje razčistili. Na sestanku so sklenili, da bodo predložili sklep za povzdigo tega bloka v prvo kategorijo mešani italijansko-jugoslo-vanski komisiji. Do prihodnje turistične sezone bo do tega menda že prišlo.
Saj letošnja, ako bi je bilo pri nas kaj, je že tako minila. Zadnji nalivi so tudi pri nas povzročili precej škode. Temperatura je padla in vreme se kaže že tako, kot da smo v jeseni.
je odposlanec Evropske enotnosti izročil mestnemu županu častno zastavo Zveze v sinji barvi s krogom zlatih zvezd. V svojem govoru, deloma v italijanščini, je Nothomb poudaril važnost, delo in zasluge Gorice kot mesta med zahodom in vzhodom ter njen doprinos k evropski skupnosti. V znak zahvale mu izroča tudi to zastavo. Župan Martina je v zahvalnem govoru izvajal, da je tu obmejna zemlja, ki kliče vse sosede k prisrčnemu sožitju v miru za bol jšo bodočnost. Poudaril je, da hoče Gorica poglobiti sodelovanje s Koroško, z vsemi Slovenci in srednje evropskimi sosedi. Mesto, ki je bilo prej zaprto, se je sedaj na široko odprlo za kulturne, gospodarske in tudi politične izmenjave z vsemi.
Sledeči folklorni nastop je že pri prvi polovici, ko bi morale nastopiti slovenske skupine, prekinil močan dež. Gostje in oblastva so odšli k sprejemu na Grad. Zvečer so pa nastopile v napolnjeni telovadni dvorani folklorne skupine s plesi, petjem in glasbo.
Prireditev v znamenju bratskega sožitja narodov je dosegla popoln uspeh kljub pro-tivnim letakom nekaterih dolgolascev in krat-kokrilk.
PEVSKE TEKME
Poročali smo že, da bo 19., 20. in 21. septembra v Gorici VIII. mednarodno tekmovanje pevskih zborov. Prireja ga v veliki telovadni dvorani goriško pevsko društvo »C. A. Seghizzi« pod pokroviteljstvom ministrstva za turizem deželne in občinske uprave ter go-riške turistične ustanove.
Spored je zelo obsežen. Zbori bodo tekmovali v šestih kategorijah. Nastopilo bo že v petek, 19. septembra, ob 16. uri osem zborov. Med temi tudi Komorni moški zbor iz Celja, ki ga vodi Egon Kunej; moški zbor »Srečko Kosovel« iz Ajdovščine, pod vodstvom Klaudija Koloina in »Jacopus Gallus« iz Trsta pod Vrabčevo taktirko. Zvečer ob 21. uri bo tekmovalo štirinajst zborov. Med temi mešani zbor »F. Prešeren« iz Celja, dirigent Goršič; ženski zbor »M. Pijade« iz Zagreba in mešani zbor »Koča Racin« iz Skopja.
V soboto se bodo tekme začele že ob 9. uri. Zvrstilo se bo kar 16 zborov. V tej skupini bo pel tudi moški zbor »Vasilij Mirk« s Proseka-Kontovela s pevovodjem Ignacijem Oto. Vsi ti pevski zbori morajo nastopiti z obvezno skladbo v latinščini in z dvema po svobodni izberi.
V soboto in nedeljo se pa bodo predstavili pevski zbori kategorije D, E, F s tremi skladbami na prostovoljno izbero. Tudi v skupini teh zborov bodo v soboto ob 16. uri na odru pevci in pevke iz Celja, Ajdovščine in Skopja. Zvečer ob 21. uri bo odlikovanje zmagovalnih zborov prvih treh kategorij in njih koncert.
V nedeljo dopoldne ob 9.30 bo tekmovalo 13 zborov. Med njimi tudi pevski zbori iz Zagreba, Skopja in Celja. Popoldne ob 15.30 pa bomo poslušali 15 pevskih skupin, med katere so uvrščeni tudi naša zbora iz Trsta in Proseka.
Zvečer ob 21.30 bo sledilo odlikovanje zmagovalcev in njihov koncert.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
 --- -- l.j!'!^-j..»e=—	.mi..	i'	..	TTrs'	"'vramuju	     *- -.—	  ■
Revija Jeste” o sodelovanju med tremi sosednimi deželami
Te dni je izšla nova, 87. številka revije »Trie- kako bi bilo treba z regulacijskim načrtom za-ste«. Uvodno razpravo je napisal Giovanni Vica-; varovati zeleni kraški pas okrog Trsta pred ' roje«).
florentinskega kneza Cosima dei Medici odpravil vladavino korumpiranega plemstva v Dubrovniku in ustanovil vladavino, v kateri bi bili zastopani tudi ljudski sloji in tujci, ki so se naselili v Dubrovniku. Cosimo pa ni niti odgovoril na njegova pisma. (Tržaško stalno gledališče bo izralo Držičevo komedijo »Dundo Ma-
rio pod naslovom »Trije oporniki mostu proti Srednji Evropi«. V mislih ima tri sosedne dežele: Furlanijo - Julijsko Benečijo, Koroško in Slovenijo. V njih vidi tri regije, ki so postopno našle primerne in uspešne oblike svojega sodelovanja, kljub vsem začetnim političnim in gospodarskim težavam. Političnim zaradi nasprot-stev med dunajsko in rimsko vlado glede znanega manjšinskega problema nemškogovoreče manjšine v Južnem Tirolu, gospodarskim pa zaradi različnega gospodarskega sistema v Jugoslaviji.
Toda odkar je bila v jugoslovanskem gospodarskem sistemu opuščena praksa togega načrtovanja od zgoraj, so se te gospodarske težave zmanjšale. Giovanni Vicario precej obširno prikazuje razvoj dosedanjih odnosov med tremi sosednimi avtonomnimi deželami, pri čemer postavlja republiko Slovenijo popolnoma na isto raven z deželama Furlanijo - Julijsko Benečijo in Koroško, neglede na to, da je po svojem bistvu, v okviru Jugoslavije in kot državna tvorba slovenskega naroda, nekaj drugega kot zgolj upravno-avtonomni enoti Koroška in Furlanija-Julijska Benečija. To slovenskega bravca nekoliko moti, Vicario pa, ki gleda na stvari od zunaj in neprizadeto, presojajoč zgolj objektivna pravna in gospodarska dejstva, pa se seveda na ta čustva slovenskih bravcev ne more ozirati. Verjetno mu ta razlika niti ni prišla v zavest.
Mitja Volčič je objavil reportažo o Nennije-vem obisku v Beogradu. Po znanih dogodkih v nekdanji enotni socialistični stranki in Nenni-jevem umiku iz vlade se zdi ta reportaža nekoliko zastarela in neaktualna, vendar ta vtis ni točen, kajti odnosi med državami niso odvisni zgolj od posameznih vladnih osebnosti in Nen-nijev obisk je nedvomno pomenil trajen prispevek k stalnemu boljšanju odnosov med obema sosednima državama.
S posebnim zanimanjem bo verjetno vsakdo prebral daljšo razpravo Livia Poldinija o tem,
gradbeno povodnijo. Poldini daje v tem pogledu j Claudio Magris objavlja esej o značaju trža-razne konkretne predloge, ki niso samo njegovi ške literature oziroma pisateljev. V tej številki domisleki, ampak se opirajo na dosedanje izkuš- sodeluje tudi znani mladinski aktivist in lite-nje pri zaščiti narave in z urbanističnimi ozi- | rat Rudi Rizman iz Ljubljane, s člankom »Inte-roma regulacijskimi načrti v Zahodni Nemčiji in lektualci in politika«, ki pa je napisan nekoliko drugje. Razpravo dopolnjujejo dogumentarne fo- preveč abstraktno in v težkem slogu. Aulo Ru-tokrafije kraške pokrajine.	j	bino je poslal reportažo o najnaprednejši južno-
Guido Botteri je prispeval tokrat zelo zani- ameriški državi Čile. Angelo Ara piše o tem. mivo razpravo o dubrovniškem komediografu kako je Trst pred sto leti reagiral na odprtje Marinu Držiču (z italijansko obliko njegovega Sueškega prekopa, Egidio Babile pa poroča o imena Marino Darsa). Iz razprave zvemo marši- j neuspelem poskusu reforme upravnega aparata kaj takega, česar doslej o Držiču nismo vedeli, v naši deželi. Med kulturno kroniko in ocenami na primer o njegovem nasprotovanju dubrovni ’ najdemo tudi daljšo oceno o novi knjigi Fulvia škemu plemstvu in o nameri, da bi s pomočjo Tomizze »Drevo sanj«.
Nova zbirka novel Pavleta Zidarja
Pri Cankarjevi založbi v Ljubljani je izšla nova zbirka novel Pavleta Zidarja. Zbirka ima naslov »Stanja« in vsebuje osemnajst novel. Nekatere so bile že objavljene v raznih revijah.
Pavle Zidar je danes najplodnejši slovenski pisatelj, kar ne pomeni samo, da največ objavlja, ampak da je tudi najbolj ustvarjalen. Njegova ustvarjalna umetniška moč s količino ne pojema, prej bi lahko rekli obratno, da mu namreč šele daje možnost, da izbruha iz sebe vse bogastvo motivov, idej, izkušenj in jezika, ki ga nosi v sebi, vse tisto, kar se je nabralo v njem in kar njegov duh premleva ter gnete v umetniške podobe.
Že naslov zbirke — »Stanja« — dokazuje, da je hotel Zidar s to zbirko novel prikazati neko osnovno duševno in čustveno razpoloženje ljudi okrog sebe, njihovo značilno ubranost na čas in probleme, ki jih ta prinaša s seboj. V tem smislu je Zidar pravi eksistencialistični pisatelj. Pri branju imamo občutek, da Zidar — razen v redkih izjemah — ne simpatizira z ljudmi, ki jih prikazuje in duševno razgalja v svojih novelah. Zanimajo ga zgolj kot pojavi in simptomi ali kot produkti dobe, kakor bi tudi lahko dejali. To so nesrečni, globoko nesrečni ljudje, ki pa se sami komaj zavedajo svoje nesreče. Zato pa jo tembolj čutijo. Njihovo življenje je nekam nesmiselno, neo-sveščeno, nezanimivo, vegetacijsko. Hkrati pa
bl&venbhih rjuaij'in{cw
Od 12. do 14. septembra so se zbrali slovenski geografi na 8. zborovanje v Ravnah na Koroškem. Zborovanje je velikopotezno in s skrbno natančnostjo organiziralo Geografsko društvo Slovenije in Geografski institut ljubljanske univerze ob vodilnem sodelovanju univerzitetnih profesorjev in docentov Ilešiča, Klemenčiča, Savnika, Medveda, Gamsa ter drugih. Kongresa se je udeležilo 140 profesorjev in strokovnjakov.
Delo je potekalo v treh sekcijah: regionalna geografija, splošna geografija ler metodika in didaktika geografije.
Vse dopoldanske ure so pa bile izpolnjene s strokovnimi predavanji. Prvi dan je bilo govora o obmejni regiji slovenske Koroške. Naslednje dopoldne je pa bilo važno tudi za zamejske Slovence.
Vrstila so se predavanja in referati o socialno geografskih procesih v zamejstvu. Dr. Zvvitter je govoril o koroških Slovencih. Profesor Rado Bednarik iz Gorice je predaval o socialno geografskih in etničnih procesih na Goriškem, na Krasu in v Beneški Sloveniji s posebnim poudarkom na emigra-
cijske in migracijske tokove. Franc Mljač iz Trsta je imel referat o Kanalski dolini in spremembah v sestavi njenega prebivalstva. Dodatno je referiral še dr. Pahor iz Trsta o strukturi tržaškega prebivalstva; prof. Olas pa še o Porabju.
To predavanje in referati so zbudili med udeleženci izredno zanimanje in tudi praktične sklepe za temeljito proučevanje in spoznavanje slovenskih zamejskih problemov. Znanstvene ugotovitve naj bi bile v prihodnje temeljna podlaga za medsebojne odnose naše etnične skupine z matičnim narodom in tudi za pravilno in življenjsko sožitje obeh sosednih držav. Prav v tem prvem temeljitejšem proučevanju strokovnjakov o problemih zamejskih Slovencev v Italiji, Avstriji in Madžarski je izredna pomembnost tega zelo dobro uspelega osmega geografskega kongresa.
Med zborovanji je bila tudi otvoritev Zemljepisnega muzeja, geografskih knjig in učbenikov, številne praktične ekskurzije ter gostoljubni sprejemi občinskih uprav Mežiške doline.
so lokavi, preračunljivi in zlobni, kakor psi, ki so zaprti v pregradah zavoda za zaščito živa-li, kjer se na smrt dolgočasijo, presedajo drug drugemu in se zato za prazen nič spopadajo io grizejo med seboj.
To so zgodbe o ljudeh, ki nevoljno prenašajo svojo eksistenco, a se je ne morejo rešiti, ker so ujeti vanjo kot v zanko, zgodbe o prostitutkah’ ki morajo hkrati služiti svoji državi kot vohunke; o upokojencih, katerih misli i® duše so obtičale nekje v pretekllosti in živi naprej le še njegova požrešnost; o policajih" vohunih, ki so privandrali z daljnega balkam skega juga v »bratsko« Slovenijo in se zda) počutijo v njej kot črv v siru; o bivših revolucionarjih, ki so postali upokojenci in vrtičkarji, s trebuhom in z mrežo za nakupovati!® v roki, a jih še vedno žeja po boju; o sestrah; ki so se imele kot majhne deklice rade, a se zdaj požrešno pretepajo zaradi dediščine in med; sebojne mržnje; o polizobražencih in skoraj analfabetih, ki se delajo izobražence; o zdol' gočasenih izobražencih, katerih duh melje prazno kot mlin brez zrnja.
Nekaj pisateljeve simpatije čutimo le tafl1' kjer spregovori o dekletu, ki jo ženeta želj® po ljubezni in nagon v fantovo naročje, a‘. ko govori o ljudeh, ki gledajo v obraz srni'1 in jo čakajo. Sploh bi mogli reči, da preveV® vse te Zidarjeve novele duh po trohnobi ,n smrti. Po trohnobi mu vonja celo ljubezen, ce' lo dekliško telo.
Težko bi rekli, da bravca Zidarjev pesimize^j in njegovo prikazovanje zadovoljita. Ne mor mu pa odreči priznanja, da je kar najbolj iskr®r in da predstavljajo te njegove novele danes ene ga izmed vrhov slovenskega pripovedništva.
UMRL JE PISATELJ JANEZ PREPELUH
V torek zjutraj je bila v farni cerkvi na Op1?1, nah maša zadušnica za umrlim pisateljem^ *. dramatikom Janezom Prepeluhom, ki je prejšnl teden nenadno umrl, zadet od srčne kapi. svojem delovnem mestu v San Franciscu. ^ Opčinah biva njegova sestra s svojo družino-
Janez Prepeluh je dopolnil 31. maja letos k° maj 46 let. Doma je bil iz Ljubljaie. Bil jf ,SL znanega slovenskega socialističnega public1®^ in politika Prepeluha. V Trstu se je mudil v 1«»* ob 1955 do 1957, ko je napisal za tukajšnjo ‘ dijsko postajo večje število radijskih dram novel, objavljal pa je tudi v »Mladiki«. Slove ski oder je uprizoril nekaj njegovih dram. L® 0 1957 se je izselil v Združene države. Članek njegovem literarnem delu, ki je za zdaj kropljeno, bomo objavili v prihodnji števn
ČESTITAMO	f
V nedeljo sta se poročila v Mavhinjah P1" Maks Šah, znani prosvetni delavec, in prof. Terčon iz Mavhinj. Mnogo sreče jima ^ V prijatelji. Voščilom se pridružuje tudi ništvo Novega lista.
Zadnjič smo pisali, da jo kakovost in dobrota vsakoletnega vinskega pridelka odvisna od mnogih okolnosti, od katerih smo posebej osvetlili pomen prave stopnje zrelosti, ki naj ga ima grozdje ob trgatvi in ponovili zahtevo, da sc vinski posodi posveti kar največ pozornosti. Danes se pa želimo ustaviti nekoliko ob kletarstvu.
kletarjenje se začne že pri trgatvi
Pobrano grozdje pred stiskanjem mečkajo. To začno opravljati že tedaj, ko ga sipajo v kadi, posebno če ga morajo dovažati bolj daleč. Drozgajo ga zato, da bi ga čimveč spravili v kadi. Seveda pa začne tako zdrozgano grozdje hitro kipeti. Prvo tazo kletarjenja predstavlja že trgatev sama. Okužbe se začno razširjati že v nepovsem čisti posodi. Najbolje je, če pride grozdje v klet nezmeč-kano. Jagoda ima namreč kožico, na kateri se nahajajo glivice kvasnice in bakterije. Pri Zmečkanem oz. zdrozganem grozdju se te hitro razmnože, kar ima za posledico, da se °kuži tudi mošt. Koristne kvasnice porabijo manj sladkorja ter proizvedejo manj o-cetne kisiine.
ŽVEPLO V KLETARSTVU
Brez žvepla ne gre. Dati ga je treba že na grozdje v kadeh, da sc preprečijo okužbe. Uporabiti ga je treba, preden slopi mošt v fermentacijo. Ni se treba bati uporabe žvepla; duh po žveplu izgine popolnoma že pri spontanem vrenju. Žveplo (kalijev metabi-sulfit in sorodni proizvodi) ovira bakterije in škodljive kvasnice ter omogoča razvoj koristnih glivic. Žveplo je treba torej daj a t i v Prvi fazi. S kal ijevim metabisulfitom vežemo raztopljeni kisik in izločimo ali preprečimo delovanje vseh drobnoživk, ki potrebujejo kisika. '
ROBKANJE GROZDJA
Če hočemo pridobiti specialno vino, mo-vtono odstraniti jagode od pecljev. To opralo imenujemo robkanje, ki ga dandanes izidemo z robkalnimi stroji. V primeru, da i še kdo robkal na roke, je potrebno upo-'abl jati nalašč za to pripravljene mreže, ki pa 116 smejo biti iz kositra, pa tudi ne iz železa an cinka. Železne ali cinkaste mreže kmalu l'niči kislina, ki je v moštu. Povrh pa taka J^reža škoduje vinu. Mreže morajo biti bazene ali iz motvoza. Stroji naj pa bodo aki, da bomo lahko robkali in mastili hkrati.
Že dolgo beremo o škodljivosti nekaterih j^otizajedavskih sredstev, vendar ostajajo le a še naprej v prodaji. Da bi se zavarovali Pred posledicami, ki jih povzroča uživanje ^rane, v kateri so ostanki škodljivih sred-Stev, izvajajo Američani natančno nadzorno nad uvoženo hrano. Tako so nedavno v New Yorku ustavili 500 ton uvoženega sira zahtevo Zvezne ustanove za nadziranje vrar,e. Njeni nadzorniki so namreč ugotovili nekaterih uvoženih sirih previsok odstotek .kodljivih snovi, ki izvirajo iz DDT ali DDT-^ Podobnih sredstev. Vrednost ustavljenega ,lra znaša okoli 2 milijona in pol dolarjev, l 9r odgovarja eni milijardi in pol lir. Pred- \
cah. Zdrozgano belo grozdje navadno brez robkanja čimprej, robkano in zdrozgano črno grozdje pa stiskamo šele potem, ko je krajši ali daljši čas vrelo na tropu. Vrenje, ki predstavlja pretvarjanje sladkorja v alkohol, izvajamo za rdeča in bela vina različno. Barvilo rdečih in modrih grozdnih sort je v glavnem v jagodnih kožicah. To barvilo se v vodi slabo topi, močno se pa topi v alkoholu. Zato morajo črne sorte grozdja vreti vsaj nekaj časa na tropu (na tropinah), če hočemo imeti lepo rdečo ali črno vino.
Vrenje naj traja 3 do 4 dni, tudi 5 dni, pač glede na to, kakšno črnino želimo imeti. Med tem moramo vsakih 8 ur potisniti droz-
ODBOJKA:
V priredbi športnega združenja Brda so bile tekme v dvorani župnijskega doma. Zmagala je pi BRITOVCEV. Za Končarje so igrali: Simo ekipa KONČARJEV z rezultatom 3:2 proti eki-Komjanc, Ivan Maraž, Miljan Maraž, Marjan Terpin, Robert Beretta in Mirko Humar.
NAMIZNI TENIS:
Ženske
1. Agata Komjanc, 2. Ida Komjanc.
Moški:
t. Edvard Hlede, 2. Rinaldo Dornik, 3. Simon Robert Beretta
Komjanc, 4. Rihard Komjanc, 5. Ivan Maraž, 6.
Ekipe moški:
1. Terpin - Maraž, 2. Hlede - Dornik, 3. Komjanc - Beretta.
STRELJANJE:
Tekmovanje je bilo zelo navdušeno, saj je tekmovalo preko šestdeset tekmovalcev:
Otroci:
1. Marij Beeciu, 2. Darjo Jakin, 3. Aleš Srebrnič.
Ženske:
1. Lilijana Hlede, 2. Jolanda Komic, 3. Alenka Komic, 4. Nada Škorjanc, 5. Avgusta Gravnar, 6. Agata Komjanc.
Moški:
1. Marjan Terpin, 2. Edvard Hlede, 3. Domeni-co Procacci, 4. Luigi Madotto, 5. Miljan Maraž, 6. Drago Komjanc.
Ekipe moški:
1. Hladnik - Hlede A., Hlede E., 2. Macus -Fattore - Rosso, 3. Maraž M. - Maraž I. - Terpin, 4. Vogrič L. - Klanjšček - Drago Komjanc.
stavniki uvoznikov so sicer izrazili sum, da je odločitev nadzornega organa sad pritiskov-ki ga izvajajo na zvezno vlado ameriški proizvajalci sira. Vodstvo omenjenega nadzornega organa pa je odgovorilo, da pregledujejo tako uvoženi kot domači sir in da pač ustavijo tiste pošiljke, pri katerih ugotovijo prisotnost škodljivih sredstev. To naredijo takrat, ko delež škodljivih insekticidov presega 1 gr na tri tone sira. Glede izvora insekticidov v siru pa domnevajo, da prihaja ta ali skozi kožo živali, ki jih škropijo z insekticidi ali pa da le li pridejo v živalski organizem preko okužene krme.
go v kadi pod tekočino mošta, da nam vrhnji del drozge (klobuk) ne gleda iz mošta, ker bi se na njej hitro naselile ocetne glivice, ki povzročajo cik. Po tem času odtočimo tekočino v zmerno zažveplani sod (1 azbestni trak na 3 hi), preostalo drozgo pa stisnemo in prašenec dolijemo š drugemu moštu.
Ker so tudi aromatične snovi zelo kakovostnih belih sort grozdja predvsem v jagodni kožici, je priporočljivo, da pustimo bele kakovostne sorte (iz zrobkanega grozdja) vsaj 24 ur na tropu. Mošt iz nezrobkanega grozdja pa pustimo vreti samo malo časa, od 12 do 14 ur.
NAŠA VOŠČILA
Časnikar g. Sergej Pahor in njegova žena Licia sta dobila krepkega sinčka, ki je dobil lepo ime Štefan. Staršema naše prisrčne čestitke, malemu Štefanu pa na življenjsko pot najlepša voščila.	Uredništvo
ATLETIKA:
Otroci:
Met krogle: 1. David Pintar, 2. Marko Škorjanc, 3. Stanko Škorjanc.
Tek 50 m.: 1. Kazimir Černič, 2. Franko Hlede, 3. Darjo Jakin.
Naraščajniki:
Skok v višino: 1. Klavdij Croselli 1,20, 2. Rinaldo Dornik 1,15, 3. Pavel Srebrnič 1,15.
Skok v daljino: 1. Klavdij Fattore 3,99, Klavdij Croselli 3,78, 3. Ivan Mužič 2,97.
Met krogle: 1. Rinaldo Dornik, 2. Darjo Jakin, 3. Marij Becciu.
Ženske:
Tek 60 m:
Tek 60 m-, t. Rosana Komjanc, 2. Elizabeta Kom janc, 3. Silva Pintar.
Mladinci:
Skok v višino: 1. Nevio Bulfoni 1.43, 2. Aldo Macus 1,40, 3. Bruno Hlede 1.35.
Mladinke:
1. Agata Komjanc 1,30, 2. Ida Komjanc 1,25, 3. Nada Škorjanc 1,20
Skok v daljino: 1. Simon Komjanc 5,20, 2. Bruno Hlede 4,90, 3. Aldo Macus 4,82.
1. Marjanka Srebrnič 3,90, 2. Ida Komjanc 3,50, 3. Nada Škorjanc 3,30.
Met krogle: 1. Simon Komjanc 11,69, 2. Boris Lutman 11,53, 3. Nevio Bulfoni 10,90.
1. Agata Komjanc 7,20, 2. Jolanda Komic 6,90, 3. Marta Komic 6,85.
Prejšnjo nedeljo zvečer je bila na vrsti štafeta z baklami. V ženski konkurenci je zmagala ekipa Dolenjega konca sestavljena s sledečimi atletinjami: Agata Komjanc, Iga, Rosana in Elisabeta.
Prav tako so v moški konkurenci zmagali tekmovalci Dolenjega konca: Ivan Maraž, Robert Beretta, Aleš Pintar in Albert Škorjanc. Sledita ekipi Britofa in Sovence.
Po štafeti je bila v veliki dvorani župnijskega doma kulturna prireditev in nagrajevanje. Prišlo je za to priliko veliko občinstva, kakor ni nihče pričakoval. Za kulturni spored so poskrbeli ansambel JANA iz Števerjana, ansambel MINIPE iz Gorice in števerjanski skavti. Medalje, spominske diplome in pokale, ki so jih darovali pokrajinska uprava, turistični pokrajinski urad, športna zveza CONI, števerjanska fe, so razdelili podžupan iz Števerjana Terpin ter občina, društvo SEDEJ in tvrdka Mattioni caf-odbornik Hadrijan Koršič, športni izvedenec prof. Kranner in predsednik goriškega slovenskega športnega združenja Olimpija, dr. Ivan Černič. Priložnostni govor je imel podpredsednik športnega združenja BRDA, Boris Hladnik.
To je bil res praznik mladine, ki je žel tak uspeh, kakršnega ni nihče pričakoval. Ves teden so se zvrstile navdušene borbe. In ves teden so Števerjanci sledili. Prav djestvo, da je bilo občinstvo zmeraj tako številno, je vplivalo na prelep uspeh tega prvega števerjanskega športnega tedna.
PRIPRAVE ZA TRGATEV
VRENJE
Zdrozgano grozdje stisnemo v sliskalni-
DDT je nevaren zdravju
ŠPORTNI TEDEN V ŠTE1VE1RJANIT
ŠPORT MED NAŠO MLADINO
11. SLOVENSKE ŠPORTNE IGRE
V plavanju ekipna zmaga Sokola
Kot vedno doslej so tudi letos plavalci in plavalke nabrežinskega Sokola zagotovili svojim barvam ekipno zmago. Vendar še nikoli se niso morali tako potruditi. Openski Polet jih je namreč do konca temeljito ogrožal in le po tekmovanju štafet je dokončno klonil.
Tekmovalcev je bilo letos manj kot predvideno, zaradi česar je bilo precej zastojev.
Zmagovalci letošnjih SŠI v posameznih disciplinah so naslednji:
33 m del. moški: Blažič (Sokol)
33 m prosto, naraščajnice: Mahne (Cankar) 33 h prosto naraščajniki: Cej (Breg)
33 m prsno mladinke: Rauber (Cankar)
33 m prsno mladinci: Jazbec (Polet)
33 m prsno ženske: Kodrič (Cankar)
66 m prsno člani: Starec (Barkovlje)
6 mm hrbtno moški: Jazbec (Polet)
33 m prosto mladinke: Jazbec (Polet)
33 m prosto mladinci: Jazbec (Polet)
33 m prosto ženske: Kovič (Cankar)
66 m prosto moški: Blažič (Sokol)
Štafeta 4x66 prsno moški: Sokol A Štafeta 4x33 m mešano ženske: Sokol tafeta 4x33 m mešano moški: Sokol A
Od vseh plavalcev sta se najbolj izkazala Branko Jazbec iz Rojana, ki je plaval za openski Polet, in Franko Blažič iz Nabrežine. Med plavalkami pa je bila gotovo najboljša članica šentjakobskega Cankarja Laura Kovic.
/jr OotIob
VPISOVANJE V OSNOVNE ŠOLE
Vpisovanje v vse slovenske osnovne šole goriškega in doberdobskega učnega okrožja bo od 22. do 27. septembra v dopoldanskem času od 9. do 12. ure. V prvi razred se morajo vpisati otroci, ki so rojeni leta 1963. Starši otrok za prvi razred morajo predložiti spričevalo o cepljenjih.
Stojan Udovič prvi v metu kopja
Preteklo nedeljo je tržaški CSI organiziral na tržaškem stadionu pokrajinsko atletsko tekmovanje za dečke, mladince in člane.
Med mladinci se je odlično izkazal Borovec Stojan Udovič, ki je zagnal kopje 50,73 m daleč in s tem tudi zmagal. V isti panogi je Lucijan Čadek zasedel peto mesto. Borut Kodrič je prvič tekmoval v teku na 400 m in dosegel čas 59”5, s čimer se je uvrstil na osmo mesto.
Bolj številna je bila slovenska ženska ekipa. Najbolj je presenetila Loredana Kralj, ki je v metu krogle z značko 7,79 m dosegla odlično drugo mesto. Evelina Jeza je tekla 60 m v dobrem času 9”9, Suzy Guštin pa nekoliko slabše v času 10”4. V daljino sta zadovoljivo skakali Patricija Krevatin in Rosana Sosič.
APATIJA ALI SPANJE SLOVENSKIH ZGODOVINARJEV
(Nadalj. s 1. str.) ski propagandi in menijo, da mora biti v njej vendarle nekaj resnice, če ji nihče ne ugovarja in jo pobija z dokazi.
V interesu našega naroda in naše narodne obrambe je torej, da slovenski zgodovinarji sproti in takoj odgovore na vse take lažne in tendenčne trditve v avstrijskem tisku z navedbo točnih zgodovinskih in drugih dokazov.
Mislimo, da bi bila to tudi naloga mladih koroških slovenskih izobražencev, toda ti so, kot vse kaže, preveč zaposleni z medsebojnimi ideološkimi polemikami, da bi se mogli in hoteli zanimati za takšne malenkosti.
Od nekdaj lepe so Slovenke slovele...
(Nadaljevanje s 3. strani)
je značilna poteza slovenske ženske lepote nekaka mirna uravnovešenost.
Po vsem tem se niti ni čuditi, če je bila Slovenka letos izvoljena za »miss Evropo«, najlepše dekle Evrope, in to kot prva Slovenka, ki se je sploh kdaj udeležila tega tekmovanja. Prejšnjo nedeljo pa je doživela lepota slovenskih deklet novo veliko mednarodno priznanje. Sedemnajstletna dijakinja Zdenka Marn iz Ljubljane je bila na tekmovanju za najlepšo filmsko lepotico Evrope (miss Cinema Europa) v Cesenaticu izbrana za eno izmed treh najlepših na tekmovanju. Ves čas je bila med favoritinjami,in časnikarji nekaterih velikih italijanskih dnevnikov (npr. «Corriere del la Sera» dne 7. t.m.) so pisali, da je ravno njen obraz naj-zanimivejši. Vendar je bilo prvo mesto prisojeno neki 16—letni Francozinji, verjetno bolj iz diplomatskih razlogov, ker ga niso mogli prisoditi Italijanki, če pa bi ga Slovenki, bi bila zamera prevelika. Tako sta bili Italijanka in Slovenka izbrani za »častni družici« zmago-
valke in sta bili tudi nagrajeni vsaka z zlato plaketo v vrednosti 100.000 lir. Kolikor vemo, je tudi to prvič, da se je kako slovensko dekle udeležilo takega tekmovanja.
Slovenski fantje torej nič ne tvegajo, če se poročijo s slovenskim dekletom. Naj se še toliko ozirajo po drugih, lepšo bi težko dobili.••
Izključeno tudi ni, da je ravno lepota slovenskih deklet (in seveda tudi fantov, da ne bomo krivični) eden izmed tistih vzrokov, da si hočejo Slovence vsi asimilirati, od Nemcev in Italijanov do nekdanjih oznanjevalcev »jugoslovanstva«. Medtem ko se morajo Črnci in ponekod tudi Judje na vse kriplje boriti »za integracijo«, je naš slovenski problem ravno v tem, da se take nezaželjene »integracije« po naših sosedih otepamo. V bistvu pa ta neprestana težnja, da bi nas asimilirali in nas vključili v svoje narodno občestvo in v svojo raso, pomeni za Slovence in posebno seveda za Slovenke neko priznanje, ki ni treba, da vzbuja v Slovencih manjvrednostni kompleks, prej obratno...
F.J. - 2 SMRT v POMLADI
»Ne vem, pa bova že zvedela. Pri tebi gre gotovo za pomoto.«
V levi roki je bilo težko nositi kovček, ker je držaj močno rezal v roke. Zato ga je Tine večkrat postavil na tla, da se mu je roka odpočila. Kovček je bil starinski, spleten iz olupljenih vrbovih šib. Nekdaj je bil materin, kupila si ga je bila, ko je bila še služkinja v Gradcu, mnogo prej, ko je bil on rojen. Odstopila mu ga je, ko je odhajal v bogoslovje. Še nikoli se mu ni zdel tako težak.
»Preveč knjig imam v njem,« je rekel, ko ga je spet postavil na tla. Trebušasti policist v uniformi in suhi civilist sta godrnjala zaradi teh počitkov; tretji policist se je bil že kar od vrat Kosovega stanovanja nekam izgubil.
Kos se je ponudil, da bi se menjavala pri nošenju kovčka, tembolj ker je imel on desno roko prosto, je rekel. Toda Tine ni hotel. Pljunil si je v razbolelo dlan in spet pograbil kovček. Končno so le prišli do glavne policije.
Odpeljali so ju v neko pisarno v prvem nadstropju, kjer jima je civilist odklenil spone, nato pa odšel iz sobe. Pri njima je ostal rejeni policaj v uniformi.
Morala sta dolgo čakati. Minevale so ure. Zdaj pa zdaj je prišel v sobo kak civilist ali po-
licaj v uniformi, vrgel pogled nanju in spet odšel. Tinetova zapestna ura je kazala že blizu deset, ko se je končno vrnil oni civilist in odpeljal Kosa s seboj.
Ko se je vrnil, je bil videti zaskrbljen.
»Zdaj ste vi na vrsti,« je pomignil civilist Tinetu. Odpeljal ga je na drug konec hodnika, naglo odprl neka vrata — na njih je bila tablica z imenom, a Tine ga ni utegnil prebrati — in ga odzadaj porinil v veliko sobo z dvema oknoma. Za veliko pisalno mizo je sedel gladko obrit, na prečo počesan sivolas človek ozkega obraza v civilni obleki, zraven njega pa dva policijska funkcionarja v uniformah. Civilist, ki je privedel Tineta, je ostal blizu vrat.
Tine je počasi stopil proti mizi. Vsi so upirali oči vanj. Bilo mu je neprijetno in moral si je priklicati v zavest, da ni ničesar kriv. Iz okvira na steni, ga je gledal skozi očala brez okvirov kralj Aleksandar. Z okvira je še vedno visel črn trak.
»Kdo ste?« je vprašal oni za mizo.
Tine Mlakar.«
»Poklic?«
»Študent.«
»Imate dokumente?«
»Imam.«
»Pokažite jih!«
Tine je potegnil legitimacijo iz notranjega žepa suknjiča in jo podal onemu za mizo. Pazljivo si jo je začel ogledovati.
»Ste to vi? Tu ste fotografirani v bogoslovni obleki.«
»Do letos sem študiral bogoslovje. Tu v Mariboru. Dve leti.«
»Kaj ste delali pri Kosu?«
»Začasno sem stanoval pri njem, ker nisem imel denarja, da bi si najel sobo kje drugje.«
»Zakaj ravno pri njem?«
»Ker je bil v gimnaziji moj sošolec in ker sva bila prijatelja. V Mariboru ne poznam nikogar drugega, ki bi bil pripravljen, da me vzame brez denarja na stanovanje.«
»Zakaj pa ste morali bivati prav v Mariboru. Zakaj niste ostali doma? Saj zdaj so vendar počitnice. Ali nimate doma nikogar?«
Tinetu je bilo neprijetno, da bi moral prip0' vedovati vsem tem nezaupnim ljudem svoj0 zgodbo in materino zamero, ker je izstopil iz bogoslovja. A videl je, da ne gre drugače. Skuša' je biti čimbolj kratek in stvaren.
»Ali niste vedeli, da je Kos komunist?« ga 'e vprašal oni za mizo, ko je končal.
»Nisem vedel,« je rekel Tine. »A po tem S11 tudi nisem vprašal. Do mene sta se pokazal0 on in njegova žena samo prijatelja.«
»Niste nikoli govorili z njim o komunizmu in o komunističnem delovanju ter o njihovi o? ganizaciji?«
»Nikoli.«	(dalje)