»■«m* PeTÜSca «fass« 2 kmtak
sa Ifòte: Ceio ìaft» SS dht* pd tei* SsÉci tela 9 dim. kv«a Jugoslavije: b 65 6*. j—irrnitt d oomiia «e
S3r
PoSteia« plaCana v goftm&l.
J^s«la* rafeejo T ponddjei, *F«<f© tei Uredništvo ia tpravnikho je v Koroška cest» Žte*. 5. Z urednfšfe**'* «S aoM govoriti vsak dan čamo od li. #9 12. m,« dopoldne. Rokopisi se ne Nezaprte reklamacije so poštnin«
Tdleioa inferarban štev. 115. ■CRMMiemeBaMHaMMWaHHMnMWMMMMHnBMaR^ Letnik XXV.
ISaMMnHBBBDHHMMiaHBBHnHHHIBaHBBEanMMMBnHHMMMRSlVJB
Razgover; z dr. Korošcem.
Clan našega uredništva je obiskal g. dr. Korošca po njegovem dohodu iz Bma ter mu stavil različna vprašanja o najnovejših javnih dogodkih. Razgovor je potekel takole:
Ali se čudite manifestu kralja Aleksandra na Sokolstvo? — Zakaj neki? Militarizem si išče zaslombe v narodu in jasno je, da jo more najti samo v narodni obleki. Pri nas si oblači sokolsko srajco. Potom sokolstva hoče militarizem pridobiti zase srbsko-hrvatsko-slovenski narod. Zato je tudi francoski senator Reonauld prinesel pozdrave ne francoskega naroda, ampak sedanje militaristične francoske vlade. V Brnu se je slavilo slavlje pobratimstva miru želj -n ih narodov, v Ljubljani slavlje zavednih in nezavednih militarističnih pristašev. Menim, da se ne bom motil, ako trdim, da je potekla pobuda za manifest ravno iz naših militarističnm krogov, kajti noben politik ne bi mogel svetovati, da tako kočljiv manifest, ki bo povzročil med katoliškim hrvatskim in slovenskim narodom mnogo pozornosti, ni protipodpisan od jednega odgovor nih minsitrov.Vsakdo zna,da je osnovana misel Sokolstva neprijazna krščansko-kulturnemu nastojanju in za to bi se morali vladarjevi manifesti, o katerih se s prvega početka zna, da v velikih masah naroda ne bodo našli zaželjenega odmeva, izdajati v odgovorni obliki. Sicer pa bodtie mirni, radi manifesta ne bo Orlovstvo izgubilo ne enega člana!
Ali se bo o manifestu govorilo tudi v parlamentu? — Sigurno. Vlado moramo opozoriti, da ji v bodoče daje vladar vse svoje javne izjave v proiipodpis.
G. doktor ste bili v B r n u. Ali seje t a m govorilo tuđio politiki? — Na shodih Orlovst-va ne, kajti tudi češko Orlovstvo je kakor lirvatsko-slo-vensko, nepolitična in kulturna organizacija, ali vspo-redno so bile kajpada tudi politične konference. Z voditeljem katoliških Čehov, železniškim ministrom Šrame-kom sva govorila o solidarnem političnem delu katoliških strank na češkem, Poljskem in v Jugoslaviji. Posve tovanja so došla do zaključka in v kratkem, ko bo vse pripravljeno, se bodo vršila v Bratislavi skupna posvetovanja vseh treh strank, jugoslovanske, češke in poljske. Že .danes se lahko trdi, da se bodo stranke složile v vsporednem postopanju glede miru in razorožitve, krščanske šole, socialnega zakonodajslva za vse delovne sla nove in gléde poglobitve prijateljstva med vsemi tremi narodi. Krog se bo pozneje skušal razširiti iz tega slovanskega jedra tudi na krščanske stranke drugih narodov, ako bodo soglašale s programom jugoslovansko-če-ško-poljske solidarnosti.
Ali res na jesen misli Jugoslovanski klub v, vlado, kakor piše jo nasprotni lis-. ti? — Ne govorite še mi Vi o vladi! Škoda je sekati les, dokler raste.
Zaščita držane,
Ko so pred dobrim letom pripravljali in tudi zgla-, sali zakon o zaščiti države, ko so v eni sapi ter z eno gesto govorili o komunistih in hajdukih, ko so delavsko in hajduško vprašanje metali v eni in isti koš, t vladna politika še do daleč ni bila tako razkrikana, kaokr je danes. Vladni možje so govorili o zaščiti države, mislili so pa na zaščito svojih strankarskih interesov svoje demokratsko-radikalne hegemonistične politike in mnogo jih je bilo, danes že davno iztreznje-nih, ki so verjeli njihovim besedam. Vladni možje so obljubljali državi red in mir, javno varnost in spoštovanje zakonov, mislili so pa na to, kako bi obdržali vlado v svojih rokah, kako bi lahko brez vseh obzirov izkoriščali delavstvo, kako bi se lahko otresli vseh obveznosti do delavskega razreda, kako bi obdržali v — strankarsko agitacijo prikrojene garniture upravnega osobja s celo množino ljudi, ki zakone teptajo, mesto da bi jih čuvali in spoštovali, govorili so o upornikih, kazali so na razne izgrede in nedostatke, p'ri tem so pa hoteli okrepiti in obdržati vse, kar upore in nemire, o-gorčenje in nezadovoljnost povzročuje in izziva. Enotna demokratska, stranka se je tedaj predstavljala kot edinstvena zaščitnica države, danes se pa cepi in nekdaj ta -ko složni prvaki drug drugemu očitajo, da je zavedel in zasejal korupcijo, nepoštenost, nezakonitost, nered in tudi zločine v državno življenje. Govorili so o komunistični nevarnosti, kazali so na razne upornike v Srbiji in Črni gori, mislili so pa, kako bi se dalo otresti vsake nevarne opozicije in kako bi se dali zadušiti glasovi narodne volje.
Lani je ves vladni tabor proslavljal Svetozarja Pribičeviča kot moža «močne roke«, kot pravega čuvaja re-äa in miru ter najboljšega in najsposobnejšega krmarja notranje-političnega državnega brodovja, letos se pa iz istega vladnega tabora čujejo vedno močnejši in šte-tvilhejši glasovi, da je baš Pribičevičeva «močna roka« toliko ljudi iz mirnih domačij pognala kot hajduke in komite v gozdove in planine, lani je beograjski «Balkan« poveličeval Pribičeviča kot «rešitelja države«, le-
tos pa pošilja svojega posebnega poročevalca v Črnogo-. to, da ira licu mesta izsledi in opiše protinarodno in — protidržavno delovanje Pribičevičevih «oprod« — uradnikov in strankarskih priganjačev. Lani so vsi beogra jski vladni listi pisali o strašnem netivu in strašni eksploziji, ki jo pripravljajo komunisti in drugi «protidr-žavni« elementi, letos pa piše posebni «Balkanov« poročevalec iz črnegore: «Demokratska stranka je po svojih upravnih organih ustvarila politično atmosfero, ki je polna elektricitete. Najmanjši pokret v tej atmosferi izzval bo eksplozijo ter vse spremenil v dim in pepel. Torej, Svetozar Pribičevič je začel mešati kvas, iz kate-; rega se bo razvila revolucija . . .«
j Saj ni čuda, da je prišlo do lakih ugotovitev. V nekoliko sicer res izvirajo iz strankarskega nasprotstvä, v glavnem pa vendarle odgovarjajo resničnemu zgražanju in ogorčenju nad vsem tem, kar se danes dogaja. Pred letom so se strankarski tìoji bili z orožjem mnogo manjših nepravilnosti in nedostatkov. Ali tedaj teh strašnih stvari še ni bilo, ali je bila pa zaslepljenost tako velika, d a so se složno prikrivale in zamolčale. Danes to ni več ! mogoče. Cela vrsta političnih in drugih sodnijskih raz-! prav nam razkriva veliko število vnebovpijočih sluča-I jev zlorabe oblasti in strašnega divjaštva od strani lju-I di, ki so bili poklicani, da čuvajo zakone in postave.
! Videli smo nečloveško zver iz beograjske ječe «glav-\ njače« poručnika Vukomana, ki je krvavo pretepal jet-j' nike ter svoje žrtve obešal v dimnik, srezkega načelnika i in pisarje ter žandarrnerijskega kapetana Aleksiča v ! Prijepolju, ki so jetnike tudi na bestijalne načine mu-I čili ter jim igle zbadali za nohte, videli smo dolgo in ! strašno vrsto drugih zločinov po zàporih in uradih, končno je pa «močiia roka« iz kake vladne stranke —
I strašno razočarala javnost, ki je pričakovala in zahte-: vala, da se zločinci strogo kaznujejo, s tem, da je te ; krivce odtegnila kazni ter jih. poslala v druge kraje, da j tam v večji varnosti nadaljujejo svoja divjaštva, j Poručnika Vukomana je ta «močna roka« stran-■ karskih «državnih« zaščitnikov poslala v Crnogoro in j Crnagora je baš ona pokrajina, kjer se najstrašnejše j stvari dogajajo v imenu «državne zaščite.« Politično od-I metništvo dr. Vukašina Markoviča so porabili policaj-I demokrati v nezaslišnp preganjanje vseh Markovičev iz I drugih strank in Markoviči so se začeli izseljevati v tu-I jino in še kosti svojih prednikov niso hoteli pustiti v 1 zemlji, ki se pustoši in onečaščuje pod terorjem zagrir ! «enih strankarjev, ki se imenujejo lažnjivo in licemerno j demokrati, državotvorni in zaščitniki države . . .
Divjaki so si nataknili krinko državotvornosti in * pošten človek, ki je branil svojo lastnino, svoje imetje,
I čast svoje sestre in žene, je bil proglašen za upornika in I rovarja. Od osvobojenja sem, pravi državniško razpo-j loženi «Balkan«, je v Črni gori sežganih in porušenih ! 5000 hiš, 5000 domačij ljudi, ki so zahtevali, naj bi bil zakon za vse enak in ki so dali dušica svojemu odporu proti uzurpatorstvu državotvornosti. 5000 porušenih domov in zato ni čuda, da velja v Črnigori prislovica: «Če, bi bilo dobro imeti svoj dom, bi ga tudi volk imel.« — Volk nima doma in tudi človek ga ne more imeti, ker j ni dobro in varno, če ne spada v aružbo onih, ki si la-j stijo moč, oblast in državotvorstvo. Kaj če ti dom, ko ! si samo nekateri lastijo zakone in državo, človek vzame puško, sam si išče pravico in kakor volk se potegne v goščavo. •
Državni uradnik — poštni blagajnik — izplača seljaku došlo svolo od 60.000 dinarjev in ko dovrši uradni posel, začne svoje roparsko postransko delo, — izplačanega seljaka počaka v zasedi ter ga — izropa. Ta uradnik-ropar je bil predsednik demokratske organi-I zaci je v Danilovem gradu. Drugi tipi, istotako v državni službi — organizirajo bande, da sredi dneva, sredi sela pobijajo svoje politične nasprotnike. In ljudje, ki to delajo, so znani in «pouzdani« v Beogradu, na njih poziv pride še vojska, ki jim pomaga. Ni čuda, da domačini pišejo vse, kar se dogaja, na rovaš srbstva in da eni bežijo celo s kostmi svojih prednikov v tujino, drugi, ki nimajo za to ne moči in ne sredstev, pa v planine kot u-porniki in komiti.
' «Ballcanovega« poročevalca Pantelijo Jovoviča so v črnigori že dejansko napadli in tako se danes po obletnici zakona o zaščiti države najširši krogi, ki so bih poprej tako zavzeti za to demokratsko reakcijo, na last-! ni koži in po lastnih ljudeh lahko prepričujejo, komu I je bila namenjena ta «zaščita.« Vsepovsod vstaja spoz-! nanje o pravem namenu zaščitnega zakona in nezadovoljstvo se veča in širi od dne do dne. Z izjemnimi zakoni podpirano brezvestno in brezobzirno izkoriščanje delavnih slojev, daje velekapitalistom sicer «elcstrapro-fite«, državi pa povzročuje veliko škodo, ker ubija produkcijo, strankarski eksponenti na državno upravnih mestih pa izzivajo ogorčenje med »radništvom s pravo moralno in strokovno kvalifikacijo in tako je država v resnici ogrožena ter nujno potrebna prave zaščite. To ! pa vidimo samo v močni in pošteni roki narodne veči-j ne, v prvi vrsti delavnih slojev, ki bi vrgla svoje izko-} riščevalce ter jim za vedno odtrgala krinko državotvor-; nosti in državne zaščite. Prava zaščita in pravi temelj I je samouprava onih narodnih slojev, ki vzdržujejo dril žavo z na j večjimi bremeni.
Politični položaj.
Kronski svet v Ljubljani. V palači pokrajinske u-prave za Slovenijo je zboroval dne 14. t. m. pod predsedstvom kralja kronski svet «Narod« poroča o razgovorih na kronskem svetu sledeča za javnost zanimiva dejstva. Kralj se je posebno zanimal in zelo mnogo razgovarjal o poslih ministrstva vojne in mornarice, kakor tudi o vojaškem položaju naše države. Zunanji minister je pojasnil kralju naše razmerje do Bolgarske. Po poročilu «Naroda« je sklenila vlada na kronskem svetu prepoved izvoza hrane in ostalih živilskih potreb ščin iz naše države. (Morda ne radi eventualnega gibanja vojaštva!) Po končani seji kronskega sveta so bili vsi ministri napram novinarjem zelo* rezervirani in g. minister pravde dr. Laziča Markovič je izpovedal «Narodovemu« informatorju, da se je razpravljalo na seji kronskega sveta o stvareh, ki niso za javnost.
O krizi v demokratskem klubu poroča «Jutarnji list« sledeče: Kriza v demokratskem klubu se razvija, akoravno so vsi skupščinski klubi takorekoč hermetično zaprti. Izza političnih kulis se dela s polno paro na tem, da izbruhnejo razne ideologije, ki so bile doslej nekako prikrite v klubu, z enim mahom na plan. Grupa dinastije Pribičevič, katero podpirajo jugoslov. fašisti in bankirji, je že pripravila vse, da stopi v javnost z novim listom, ki se bo imenoval «Preporod«. —• Ta list ima cilj, da bo nekako zaledje za Pribičeviča in njegove fašiste v trenutku, ko se razcepi demokratski klub. Pribičevičev «Preporod« bo dnevnik, ki bode začel izhajati dne 1. septembra v Beogradu. Pribiče-vičevo glasilo ne bo zasledovalo nikak političen preporod, ampak bo šlo za staro politiko, katero so vodili naprednjaki in črnorokci pred in med vdjno. List je pod pria z denarjem Uskočka banka, ki bo dala na razpolago kapital 1,600.000 dinarjev. Za denarno podporo pa bo pisalo Pribičevičevo glasilo čisto v bankokratskein smislu. Demokratski levičarji so se odločili, da bodo med 1. in 5. septembrom izdali svoje glasilo «Borba«, ki je tudi že financirana. Demokratski levičarji upajo, da se bo ustvarila z razcepom demokratov povsetn nova politična orientacija in da bodo oni lahko sodelovali z bosanskimi intelektualci, ki se zbirajo krog sarajevskega «Naroda« in s Hrvati krog «Slob. Tribune.« Kakor hitro se bo odstranil kmetaš pukovnik Milan Pribičevič iz demokratske stranke, bi se lažje približali levičarji tudi zemljoradnikom.
Demokratska stranka si je pripravila za prihodnje volitve nov program. Predvsem je uprt na novi program ra Narodno obrano in črnorokce. Volilno polje si hoče jo demokrati razdeliti na dve sferi: južna Srbija kot ena sfera, Hrvatska, Vojvodina in Dalmacija druga sfera, kjer bi naj delovala Narodna obrana pod vodstvom fašistov v korist Pribičevičevih pristašev.
Komedija z uradniškim zakonom. O uradniškem zakonu si izmisli vlada vsak čas kaj novega, vedno naglasa, kako je nujen in potreben in vedno ga tudi odlaga ter zavlačuje. Na skupščinski dnevni red ga je dala še le takrat, ko se je že večina poslancev razkropila na vse strani in tako tudi ni bilo kvoruma. Ker je uradništvo radi tega zelo ogorčeno, je vlada zopet zatrdila, da je zakon zelo važen in zelo nujen ter da se bo prav gotovo obravnaval že začetkom septembra v zakonodajnem odboru. Dali so ga tudi v tisk in da vlada prav posebno pokaže, kako ji je na srcu, zatrjuje tuđi. da ga bodo radi velike nujnosti stavili in tiskali — čez ure.
Bolgarija in Bolgari.
BOLGARSKA JAVNOST.
««L’Echo de Bulgarie«:	Dasi je udeležba Grške
v vojni bila samo navidezna, vendar ni nikogar iznenadilo dejstvo, da je Grčija dobila levji del vojnih koristi, ker uživa simpatije in pokroviteljstvo gospodarjev svetovne usode. Ravno to pa je njen pohlep le še bolj povečalo, kar ogroža mir in red na bližnjem vzhodu ‘.Grčija je šla celo tako daleč, da svoje poraze v Mali Aziji pripisuje svojim pokroviteljem. Želja, polastiti se Carigrada, je udarec velesilam, ki stremi zatem, da jih prisili, da se zavzema za čim hitrejši mir v korist Grške. Ni pa nobena tajnost, da so velesile poskušale pomiriti obe sovražni vojni sili v Anatoliji. Ali bodo velesile kljub vsemu temu nadaljevale s svojo naklonjenostjo grškim četam? V njihovem interesu in v interesu miru mi ne moremo verjeti v tako možnost.
Isti list: Že več tednov stoje grške čete, krog 20 tisoč mož, pred Čataldžo. Zastopniki velesil v Carigradu so izdali komunike, da ne bodo dopustile kršitev nevtralnosti Carigrada. Prvi spopad se je vršil dne 23. jul, V Carigrad je bilo pripeljano 150 ranjenih Francozov, večinoma senegalskih zamorcev. Po teh drznih dogodkih je glavni poveljnik zavezniške vojske v Carigradu izdal drug komunike, da zadnjič opozarja, da ne bode trpel nobenih poskusov izzivanja nemirov in kršitve kateregakoli dela nevtraliziranega ozemlja. Dne 30. julija je prišla proklamacija avtonomije Smirne, kar se je v Carigradu smatralo za prikrit umik Grkov iz Male
Azije. Kralj Konstantin je ponudil krono nove avtonomne države svojemu bratu, grškemu princu Nikolaju,
«Slovo«: Mogoče je, da Anglija podpira Grke, da o-slabi turške nacionaliste, ki pa niso osamljeni. Kriza, ki jo je izzvala grška zahteva po Carigradu, še ni končana. Nekatere stvari dozorevajo izza zastor ja. Vsekakor pa je gotovo, da čete kralja Konstantina ne bodo potisnile Senegalcev (Francozov) izpred vrat Carigrada.
«Dnevnik«: Predsednik angleške vlade Lojd Žorž je že drugič pohvalil Venizelosa kot največjega evropskega diplomata. Težko je razumeti to hvalo bivšemu predsedniku grške vlade, kateremu je narod tako odkri to obrnil hrbet. Vsekakor mora imeti Anglija tehtne raz loge, da daje poguma grškim pustolovščinam. Ravno v tein pa se pokazuje vsa slabost predsednika angleške vlade.
«Dnevnik«: Ustanovitev nezavisne Albanije je dejstvo, ki bo dokazalo velesilam, da ima tudi Macedonia pravico in sposobnost za samostalno avtonomno vlado.
«L’Echo de Bulgarie«: Dva zastopnika srbske vlade Ninčič in Boškovič, sta oficijelno izjavila, da v Jugoslaviji ni bolgarskih manjšin. Taka trditev je ovržena •celo od srbskih pisateljev in zgodovinarjev. Že Karad-žič je pisal o «bolgarskih pesmih« v Macedoni ji. Leta 1844 so «Srpske narodne novine« pisale v dolgem članku o veliki premoči bolgarskega življa v Macedonici. D. Davidovičev zemljevid iz leta 1848 ima Skoplje kot bolgarsko mesto. Srbski učenjak Cvijič piše o macedons-kih Slovanih, ki se priznavajo k bolgarski narodnosti. ; Isto trdi tudi prof. Belič. To so samo nekatera imena, j ker nam prostor ne dopušča navajati naaaljne dokaze o j obstoju bolgarske narodnosti v Macedoniji.	!
Isti list: Predsednik francoske vlade Poenkare je po j slal predsejam londonske konference izjavo, v kateri na ; znanja nepopustljivost Francije napram Nemčiji. Ni j izključeno, da bo prišlo na površje pri tej priliki tudi I vprašanje bolgarske vojne odškodnine. Mala in širo- j ahašna Bolgarija ima čisto vest. V njej vlada red in mir j
^Krivce vojne je postavila pred sodišče. Kot popolnoma j razorožena orzava nima niti najpotrebnejših elementov v varstvo svojih meja, kar daje povoda rekrimmacijam njenih sosedov. Z ničemur se ni pregrešila pri zmanjšanju vrednosti svojega denarja. Nobenih pretiranih stroškov nima*v svojem proračunu, dasi bi potrebovala novih železnic, potov itd. Uvedla je dolžnost dela, da popravi, kar je vojna uničila. Kljub temu se zaveda svojega podpisa nh mirovni pogodbi. Bolgarija drugo ne želi, kakor časa, da zaceli svoje rane.
«Slovo«: Vest o vojaškem gibanju v Macedoniji se tiče vprašanja, ki je v okviru meja kraljevine SHS. Dogodki v Macedoniji so neločljivo vezani za balkanski in evropski mir. Za pomirjenje Macedonije bi se mora- *i la rabiti uspešnejša sredstva za pridobitev simpatij pre j hrvatstva. Treba zadovoljiti opravičene zahteve ljudst, 1 va,
'l	SVETOVNA JANOST.
«Daily News« (Amerika): (Razgovor z Radičem): j Zveza s Srbijo je sprejemljiva edino na podlagi prizna- j nja hrvatske državne suverenosti na ozemlju Hrvatske, Slavonije, Dalmacije itd. Hrvatska mora imeti svoje finance in svojo vojsko. Vsaka druga rešitev, posebno pa sedanji centralistični režim, stvarja težke preizkušnje za Hrvate in fatalno vodi Srbe v popolno osamljenost. Od sedanjega režima ni mogoče pričakovati trezne in miroljubne politike napram Bolgariji; od režima, ki je v stalnem borbenem stanju ne samo s hrvatskim narodom, ampak tudi z večino prebivalstva izven Hrvatske. Pribičevičev fašizem mora dovesti do novih krvopreli-tij med Bolgarijo in Srbijo in celo do nove evropske vojne. Rešitev hrvatskega vprašanja na podlagi kompromisa z Beogradom je izključena. (Na to odgovarja beograjsko «Vreme«, da Radič poskuša napraviti blok z Bolgari in Nesrbi proti Srbom. To fatalno vodi do hoja. Gre zato, da dokažemo, kdo je močnejši, ali mi ali Hrvatje.)
«Kathimerini (Grčija): Mi smo si osvojili Traci jo in sedaj lahko rečemo tistim, ki preže na izhod na Egejsko ; morje (Bolgarom), naj si pridejo vzeti te pokrajine.
«Radikal« (Beograd): Naravni izhod Bolgarije na morje je preko Tracije. V naših odnošajih z Bolgarijo moramo imeti vedno pred očmi dve stvari: 1. da smo z Bolgari en narod in 2. moramo voditi napram Bolgariji praivčno in razumno politiko. Vsaka narodna ali teritorialna izguba za Bolgare je izguba tudi za nas. Ko bo Bolgarija vstopila v meje Jugoslavije, bodo izgube Bolgarov naše skupne. (Prosimo, to piše list srbskega državnika! To naj si zapomnijo tudi tisti, ki nas ovajajo zaradi edino pravilnega in državi koristnega našega stališča napram Bolgarom, ki je tudi stališče pametnih in treznih Srbov. Morda pa ima tudi «Radikal« «tajne ] zveze z Sofijo«? Hvaležen posel za policajdemokratski «Tabor.« — Op. ur.
Železniška konferenca v Beljakn. V Beljaku se je vr- j šila te dni konferenca, katere so se udeležili jugoslovanski, avstrijski in bavarski železniški delegatje. Na konferenci se ! je razpravljalo vprašanje o spremembi voznega reda za o-sebne vlake. V vseh vprašanjih se je dosegel sporazum.
Obupen položaj Avstrije. Plenarna seja zaveznikov je ; razpravljala dne 15. L m. o avstrijski noti, katero je predal j avstrijski delegat. V svoji noti prosi Avstrija za kredit 15 ! milijonov funtov šterlingov. Vsi delegati velesil so bili složni glede dejstva, da ne more nobena država jamčiti za av- ' strijski kredit, dokler se zavezniki natančno ne poučijo o razmerah v Avstriji. Vse države so pa tudi prepričane, da ne morejo ravnodušno gledati finančnega poloma Avstrije in njenih posledic. Poincare je predlagal, naj pojasni Zveza narodov avstrijski vsestranski položaj, temu mnenju se je
pridružil tudi Lloyd George, ki je še pripomnil, da je vsaka terjatev od Avstrije izključena.
Londoska konferenca se je zaklj'učila brez uspeha,
francoski in italijanski delegati so London zapustili. Italijanski zunanji minister je zastonj skušal posredovati med Lloyd Georgom in Poincarejem. Francozi so celo predlog 6- do 8tedenskega odloga za izplačilo nem ških obrokov kratko malo odklonili, o daljšem moratoriju ni niti govora in francoski delegati so se dovolj jasno in ostro izražali, da Nemčiji ne zaupajo, da ne morejo dopustiti kakega internacijonalnega posojila, ' češ, da bi z njim prišla Nemčija v položaj, ki je boljši od položaja zaveznikov-zmagovalcev. — Francosko časopisje zopet napada Lloyd Georga, češ, da je cela konferenca samo njegov fingiran manever in da ima ! z Nemčijo že davno sklenjen sporazum o moratoriju j brez garancij. — Francoski ministrski svet se je bavil j s položajem, ki je nastal radi nesoglasja med zavezni-j ki glede smernic, katere bi se moralo dati zastopnikom j v reparacijski komisiji v zadevi nemške prošnje o mo-! ratoriju. Poincare bo francoskemu zastopniku v repa-j radijski komisiji Duboisu ponovno naročil, da se upre j dovoljenju moratorija.
Konferenca za rešitev orientskega vprašanja. Zavez-j niški vrhovni komisarji so razpravljali v skupni seji o ■ skorajšnem sklicanju neke konference, ki se ima baviti z ; vprašanjem bližnjega vzhoda. Predlagano je, naj bi se ta I konferenca vršila v Benetkah.
Škodovi zavodi na Rusko. Kakor poročajo dunajski listi,
I sklenejo Škodovi zavodi 441etno pogodbo z neko izmed največjih Ivornic za gospodarske stroje v Rusiji. V tej ruski tovarni je že sedaj zaposlenih nad 8000 delavcev, obrt se pa zelo naglo in uspešno razvija.
Beležke.
Kralj Aleksander je naslovil 15 .t. m. iz Ljubljane na
jugoslovansko sokolstvo manifest, v katerem se povdarja, da se bo na temelju edinstva in sokolstva razvijil nadaljni napredek narodnih in državnih sil. Manifest se je prebral j na sokolskem telovadišču ob javni telovadbi v torek 15. t. m. ; med navdušenimi vskliki: «Živel naš kralj Aleksander! Živel kralj Sokolov! Na zdar Sokol kralj!» (Slov. Narod 17. avgusta).
Kako se razkrivajo? Beograjska «Politika« priobčuje uvodnik pod naslovom «Vojska in Sokolstvo«, v katerem se spominja I. jugoslovanskega zleta v Ljubljani. Pri tej priliki opozarja «Politika« na sklep sokolskega zbora v Novem Sadu na Vidov dan leta 1919, ; katerega so se udeležili tudi zastopniki vlade in vojvoda Mišič in na katerem se je izvedla organizacija jugoslovanskega Sokolstva. Pri tej priliki se je formuliralo, da se zgradi sokolska organizacija po načelih, katere zastopa vojska z ozirom na delo v širokih masah. V povračilo za to bi imel vsak sokolski vojak novinec pravico na skrajšano .službeno dobo v vojski in na hitrejše napredovanje. Dasi so bili tedaj vsi nastopili za to, se to še do danes ni uresničilo. — Ob neizpolnjenih obljubah se torej razkrivajo zahrbtni dogovori med vojaškimi, vladnimi in sokolskimi predstavniki na rovaš ljudstva in v posmeh vsake enakopravnosti v tej državi. Sokoli naj bi imeli skrajšano in olajšano vojaško službo, Orli in drugi pa vse, kanor je bilo doslej, dolgo službeno dobo, vse šikane, škandalozno prehrano in oskrbo, cenzuro listov in pisem in ker državo -tvorci itak ne znajo skrivati svojih «enakopravnih« nakan, naj vsaj odkrito povedo, da se bodo rekruti-Soko-li vozili v salonskih vozovih v udobne kasarne, dočim bodo vse druge rekrute razni Zečeviči prevažali kakor lansko zimo v bolnišnice in na pokopališče.
Princ brez doma. «Jutarnji list« je prinesel po beograjski «Epohi« sledeči brzojav, katerega je odposlal dvorni maršalat iz Bleda in je datiran od dne 13. t. m.: Njegovo Veličanstvo kralj je zabranil kraljeviču Jurju vstop na dvor, uporabo avtomobila, konj, voz in bencina. Prinčeve konje so izgnali iz dvomih hlevov.
—	Na brzojavki je podpisan pukovnik Josipovič
Ogledalo državotvorstva. Beograjski «Ratni invalid« piše: «Naš državni proračun je najboljše ogledalo «državotvorstva.« Pazljivo ga je treba čitati in najde se polno takozvanih proračunskih pozicij, ki predvidevajo kredite v interesu obstanka države in ki tako zgo- j vorno govorijo o krivicah, ki so se narodu storile. Tako je v budgetu določeno sto tisoč dinarjev za vzdrža- j vanje «službenih psov«, za podkove žandarskih konj 300.000 dinarjev, za pomoč došlim in odhajajočim invalidom v niške toplice in surduliški ortopedijski zavod pa samo 10 tisoč dinarjev. In za propagando materinstva in oskrbo dojenčkov tudi samo 20 tisoč din. živeli državotvorci!
Ostanejo samo še komiti ... V Bitolju je umrl stari učitelj in šolski nadzornik Vladimir S. Vemič in ob njegovi smrti piše bitoljska «Južna ^vijezaa«, za njo pa beograjska «Politika«: «Umre državljan in po 27-letni vzorni službi za narod ga pokopljejo z milodari njegovih prijateljev in stanvskih tovarišev. Ta sramota ne pade na pokojnega Vernica in njegovo družino. Pokojni je s svojo družino živel samo od svoje plače in komaj je izhajal, za zadnjo pot — za pogreD ni prav nič oštalo. Vsa sramota pade na državno upravo, ki se še danes ne zaveda, da se drži samo še na plečah poštenih uradnikov, kolikor jih je še. Naj še ti uradniki jutri zapustijo službo, tudi država neha funkcijonirati
—	ona umrje. Ono kar ostane— nesposobno, korumpirano uradni štvo, to ni več država, to ni več upravni aparat, to je navadna komitska banda, ki bo s svojim ropom in terorjem kmalu tako daleč pripravila na- 1 rod, da vstane in napravi čisto situacijo. Tako je bilo
s Turško, tako je bilo z Rusijo . . .
Uradniätvo v črnigori nam opisuje sarajevska «Pravda» ; takole: Policijsko osobje v Crni gori se malenkostno razli- j kuje od onega v južni Srbiji. Sreski črnogorski načelniki
nimajo nikake intelektualne kvalifikcije. Vse ono, kar je bil© nesposobno, da se preživlja potom znanja in dela, je doma
nastavljeno pri upravi. Razni detravdanti, cestarji, bivši žandarji in amerikanski rudokopi reprezentirajo danes ti-pravno oblast v Črnigori. Ako bi vodili v Beogradu vsaj nekaj računov o interesih in željah Črnogorcev, bi že bili davno odpustili vse nekvalificirane in uradnike brez vsake prakse, ki so se vrinili na upravna mesta 1. 1918, kam v južno Srbijo, v Crno goro pa bi poslali ljudi, ki bi vsaj nekoliko upoštevali želje in zahteve črnogorskega naroda. Edin©, kar je Beograd doslej storil glede škandaloznega postapanja črnogorskega uradništva je to, da prestavlja nezmožne uradnike batinaše iz enega črnogorskega kraja v drugega, meste da bi jih pognal od prvega do zadnjega iz državne službe in jih nadomestil s količkaj za upravno službo zmožnimi močmi. Za južno Srbijo je upravni državni aparat najbolj smrtno bolan v tužni Crni gori.
Gdovsfc® zmagostovje v 8r«u.
BRNO, na Veliko Gospojnico 1922
Zmagoslavni sprevod.
Krasno nedeljsko jutro je pozdravilo predvčeraj slovansko orlovsko armado, pripravljeno na zmagoslaven sprevod skozi mesto Brno. Modrina neba se je zlivala z modrino čeških Orlov in Orlic v prekrasen sklad. Že na vse zgodaj je vse prebivalstvo Brna ulice, skozi katere je imel iti sprevod — 1 in četrt ure daleč — natlačeno napolnilo in napravilo velikanski špalir. In ko se je orlovska vojska pomikala skozi mesto, jo je spremljalo viharno pozdravljanje. Vzorno urejen je bil sprevod: Del vojaštva z godbo kot predvoj; Orli jezdeci, kolesarji, do 500 slovaških žen h« deklet V pestrih, bogatih narodnih nošah, orlovski in or-liški naraščaj; inozemski gostje: Angleži, Belgijci, Francozi, Rusi, Poljaki, Švicarji, Američani, Holandci, Danci. Za njimi 1200 Jugoslovanov z dr. Korošcem na čelu, ki jih je občinstvo nad vse viharno pozdravljalo. Za inozemskimi gosti se je vrstila ogromna četa Cehov in Moravanov — na čelu kakor poveljnik zmagoslavne vojske okusno okrašen z venci državni starosta ■ Orla minister Šramek «v avtu, Sprevoda se je udeležilo nad 55.000 ljudi, samo v kroju jih je bilo nad 25.000. — Na sletištu, čegar tribune so bile že dolgo pred prihodom sprevoda napolnjene z občinstvom, je služil sv. mašo ob asistenci 5 škofov papežki nuncij v Pragi nadškof Micara, pridigoval pa nadškof dr. Stojan. Nepozabljiv ostane vsakomur trenutek, ko se je blizu 200 orlovskih praporov poklonilo pred oltarjem. Med sveto mašo je vse ljudstvo glasno pelo cirilomelodijsko mašno pesem: «Ejhle, oltar Bospodinuv žari» (Glej, oltar Gospodov žari). Po maši je nuncij Micara blagoslovil dva orlovska prapora: ameriškega, ki so ga darovali Američani brnens-kemu Orlu ter jugoslovanskega. Mašno slavnost je končala orlovska zaobljuba. Nad 55.000 katoliškega ljudstva je dvignilo roke k prisegi, da hočejo ostati zvesti katoliškim idealom, kojih čuvar in poosebljenost je slovansko orlovstfo! v	Stadion.
Popoldne se je spremenilo sletište v bujno cvetoč vrt, ki se je skozi 4 ure igral v najpestrejših barvah, neprestan«! se izpreminjajočih. Telovadbo so otvorile proste vaje Orlic. Ko se je ogromna četa nad 3000 Orlic tesno sklenjena pomikala na telovadišče — tedaj nisi videl v njej šibkih» nežnih ženskih bitij, ampak eno mogočno silo, eno združeno mlado voljo, sposobno, da brezobzirno podere vsakogar» ki bi ji delal oviro. In ko so se vrste razvile, v prekrasne arabeske, križ, zvezde in nazadnje razpostavile po celeira telovadišču za nastop: to je bilo, kakor da bi prišel v bajen vrt — tribune kakor pisane gredice, telovadišče samo z Orlicami, napolnjene s 100 tisoč do 120 tisoč ljudstva kako* poljana, napolnjena z rdečim makovim cvetjem, žarečim v ognjenem solncu. Med vajami pa so se barve rdeča, bela» modra kar prelivale medsebojno in ustvarjale najfinejš« nijanse. — Sledile so vaje čsl. Orla na orodju, proste vaje jugoslovanskega Orla (64), vojaštva (112), inozemskih gostov: Belgijcev, Švicarjev, Francozov; najbolj so ugajale naravnost umetniške, a vendar priproste vaje in skupine Belgijcev.
Višek, več pravi triumf nedeljskega popoldneva in orlovskih praznikov v Brnu sploh na telovadišču so bile proste vaje mož. Nastop blizu 4000 telovadcev je moral vsakemu gledalcu neodoljivo silo vtisniti prepričanje, kak© močen, življenske sile poln je naš Orel, ki razteza svoja krila že skoro nad vso slovansko zemljo. Orlovski rod, kipeč v najzornejši mladosti in sili ne more izumreti. Nastop Orlov je napravil podobno kakor Orlice križ in zvezdo, toda V drugi kombinaciji (sestavi) in se je končal z vzornimi kolonami četverostopa. Ce smo primerjali nastop Orlic z vrtom, je spremenil nastop Orlov telovadišče v ogromno njivo, blestečo zdaj v belem cvetju, a v siju se žarečo v; dato rumeni pšenici. Njiva slovanskega orlovstva, vedno cvetoča, a hkrati bogate sadove plodeča !
še eno misel je izrazil nedeljski nastop, proizveden od združene slovanske mladine: Nekdaj smo se Jugoslovani in severni Slovani komaj spoznali, le voditelji so bili med seboj v stiku. Danes nele da se poznamo in ljubimo, več: danes mladina, cvet obeh narodov nastopa skupno, deluje skupno, oba vodi ena skupna volja, eno skupno delo! Dal Bog, da bi se stiki med nami ne zrahljali, nasprotno, da bi postali še ožji, še tesnejši, da bi prodrla oba naroda prav do zadnje koreninice!
Tri dobe češke zemlje.
Včeraj popoldne je na telovadišču nastopil dijaški Orel in Orlica. Dijaški Orlovski naraščaj z zastavicami je uprizoril z igro barv (modro, belo, rdeče) krasno sliko, še lepša «Tri dobe češke zemlje», pri kateri je godba igrala krasne» skladbo orlovskega skladatelja brata profesorja dr. Šetine. Vaja ima tri dele, vsak izmed njih po dva oddelka: I. del, 'Sv. Blagovestnika Ciril in Matod prideta na Moravsko» Rastisla? ju pozdravi, sv. brata oznanjata sv. evangelij, ki ga ljudstvo sprejme in blagoslavljata narod, molita zanj in darujeta sv. daritev. Slava češkega imena se širi po celi Evropi in sega do zvezd. Zlata doba kralja Karla IV. j© dala narodu razcvit slovstva in umetnosti, blagostanje, sreč© i nmir. II. del: Toda bratomorni verski boji husitske dobe (po 1. 1415) so omračili nebo češkega kraljestva ter jo zalili s krvjo in ognjem. Uničeni so kulturni spomeniki, cvetoči kraji so izpremenjeni v puščavo. Jok sirot in vdov se razlega k nebesom. Država krvavi in propada, končno prada sama sebe tujcu s Falske, ki dovrši njeno ponižanje. Češka zemlja je oropana celo svoje češke narodnosti. Na tisoče sinov zapusti slabotno mater, gre v tujino in se tako izgubi za narod za vedno. Češka zemlja zaspi grobno spanje.
Le prošnja pravih njenih sinov neprestano trka na vrata nebeška za usmiljenje. III. del: Narod se vzdrami vzbujen •d svojih probuditeljev. Stre okove svojega suženjstva in se divi in raduje nad svojim vstajenjem. Strah pred sovražniki gineva in češki sinovi se ne sramujejo več svoje uboge češke matere. Spominjajo se svojih slavnih prednikov in slave češke države in pozdravljajo jo prosto in svobodno, z radostjo in vriskom. Vsi ji zopet prisegajo zvestobo, zahvaljujejo Boga in z zaupanjem zro v bodočnost.
Mednarodna telovadna akademija.
Sinoči se je vršila v mestnem divadle (gledališču) mednarodna telovadna akademija. Nastopili so telovadci vseh narodov, zastopanih na orlovskem zletu: Čehi in Slovaki, katoliški Sokol iz Amerike, Francozi iz raznih mest, Belgijci, telovadci in telovadke, ki so se zopet odlikovale po eleganci v proizvajanju svojih vaj in skupin. Švicarji, mojstri v telovadbi na orodju. Hrvatski Orel je proizvajal simbolične vaje: delo za domovino; Slovenske Orlice so z vajami in petjem narodnih pesmi in slovenski Orli s simboličnimi vajami: Naprej zastava Slave, Lepa naša domovina in Bože pravde, izzvali navdušeno odobravanje. Mednarodno telovadno akademijo šo zaključili Belgijci z belgijskim narodnim plesom. Akademija je bila za nas vse najlepša šola, kako je treba da. vzgajamo ljudstvo tudi za umetnost. Ravno telovadba, ki jo naj gojijo naši Orli do zadnje vasi, nudi za to najlepšo priliko. Poleg skrbi za zdravje in čilost telesno in duševno bodi cilj telovadbe vedno tudi ta: sebe in ljudstvo vzgajati za umevanje prave umetnosti in umetnin, ki so le podoba najlepših umetnin, v vsej naravi, ustvarjenih od Boga, Umetnika vseh umetnikov
Dnevne novice.
«Incognito« . . . «Novi list« piše: «Iz dobro informiranih virov smo doznali, da sla potna lista za kralja m kraljico, ki potujeta v strogem incogniti! v Marijine Lažni (Češko), že gotova in da se glasita na imeni grofa in grofice od Avale (conte et contesse d’Avala). Doznali smo tudi, da je avstrijsko poslaništvo potna lista kralja in kraljice že vidiralo. Kralj in kraljica odpotujeta v teku prihodnjega tedna.« — In to se pri nas naziva «incognito«? ... Na Balkanu vladajo res čudni nazori!«
Dr. Žerjavova in «Jutrova« blamaža z afero Jadran ske banke. Italijanska vlada je obvestila našo vlado oficijelno, da ni bil italijanski erar prav nič oškodovan vsled poslovanja Jadranske banke v Trstu. Dr. Žerjav je res velik s prirejanjem lastnih afer, a v odkrivanju afer njegovih nasprotnikov se je doslej še vedno blamiral, ker laž ima kratke noge tudi za korifeje nepoštenosti, ki se zbirajo krog «Jutra.«
V Beogradu je umrl dne 15. t. m. bivši minister in predsednik srbske liberalne stranke Stojan Ribarac v 69. letu svoje starosti. Kot edini poslanec nekdaj najmočnejše sfebijanske stranke se ni udeleževal parlamentarnega dela v sedanji narodni skupščini. Po neslavni dobi policajdemokratske Davidovičeve vlade je Ribarac prevzel zavoženo dr. Kramerjevo zapuščino v trgovinskem ministrstvu. V znamenitem svojem govoru v prejšnjem narodnem predstavništvu je kot minister trgovine brezobzirno odkril korupcijo, nepoštenost in izvoz-ničarstvo v trgovinskem ministrstvu pod ministrom dr. Kramerjem. Zlasti je ožigosal zloglasno devizno centralo kot leglo koruptivne policajdemokratske politike. Pre paden in bled je poslušal dr. Kramer Ribarčeve obtožbe, ki so padali kakor udarci s kladivom. Na vsé to je dr. Kramer odgovoril z obupnim medklicem: «Edino, kar še imam, je moja osebna čast, vsaj to mi pustite!« — Stojan Ribarac je bil po poklicu odvetnik. V letih 1880 —1890 je izvršil reorganizacijo svoje stranke in bil izvo ljen za poslanca. Leta 1892 je postal prvič minister in sicer notranjih zadev. Nato je bil član vlade še v raznih drugih kabinetih. Kot podpredsednik skupštine je leta 1903 odšel v Ženevo po pok. kralja Petra, da mu ponudi srbsko krono. Ribarac je igral vidno vlogo v u-sodi nekdanje kraljevine Srbije. Bil je — poleg Protiča — eden izmed redkih srbskih —ravnikov čistih rok. Kut tak je tudi umrl v skromni pritlični hišici v Zorini ulici. Sina-edinca ie zgubil na bojišču, ko je Pašičev sin tihotapil platin iz Francije v Švico. — Bog mu dušu pro sti! Večen spomin poštenjaku!
Nad Pribičevičem se hudnje poseben poročevalec «Slob. Tribune« iz ljubljanskega sokolskega zleta, ker se je kot nesokol oblekel v sokolsko obleko v svojih težnjah za populariziranjem svoje osebe. Dopisnik pravi, da so se vsi stari Sokoli, tudi taki, ki pripadajo demokratski stranki, nad tem zelo skandalizirali, ker jih Pri-bičevičeva parada in njegovo samovoljno prisvajanje sokolske obleke in znakov tako živo spominja na nekdanje avstro-ogrske Erzherzoge, ki so ob vsaki paradi nosili drugo uniformo, zdaj kirasirsko, zdaj ka Valeri j -sko, zdaj infanterijsko. «Sokol« Pribičevič se je vedno silil v ospredje in svojo osebo je očividno tako postavljal, da so jo vsi filmski fotografi vjeli. Pribičevičeva neokusna vsiljivost se že v najširših slojih in krogih opaža, pravi dopisnik, in bil bi že skrajni čas, da prestane.
Zapet Pašičev sin Rade. Večkrat se je že razprav- j Ijalo po listih o ponudbi nekega francoskega društva j ra zgradbo radio-postaje v Beogradu. S to ponudbo je r zvezi tudi Pašičev sin Rade. Ponudbo te brezžične postaje je financijski odbor že enkrat odbil, ker je telepatski in telefonski promet po zakonu izključno dr-monopol. Glasovi o «zaradi« in posredovanju madega Pašiča so se nato polegli, sedaj pa, ko so člani mančnega odbora že dolgo na počitnicah, je minis- J trsji svet sam vzel francosko ponudbo v roke ter na- , roči» poštnemu ministru Miladinoviču, naj napravi o : tem Voj referat. Ministri so se menda zarekli in pobo - j tali, d hočejo ustreči privatni špekulaciji mladega Pa ; šiia intako hočejo s posebnim zakonom sprejeti to po- j nudbo, sa druga določila, ki ne dopuščajo takega po- j stopanja pa razveljaviti. — Zakulisna mešetarija in
politika gre sedaj v skupščinskih počitnicah prav po sebno v klasje.
O paševanju Wranglovcev v slovenskih obmejnih krajih prihajajo žalostna in nad vse ogorčena poročila. Vvranglovci-graničarji se smatrajo za popolnoma samostojne in nikomur odgovorne oblastnike naših krajev, ki lahko tudi prosto razpolagajo po svoji volji z življenjem in imetjem našega človeka. Koliko ljudi so že nečloveško pretepli ti divjaki, koliko žen posilili' in koliko drugovrstnega nasilja izvršili! V hišah, kjer so se nastanili, se obhajajo divje orgije, ničvredne ženske in razni sumljivi tipi hodijo ven in noter, često se pa vlačijo v graničarske brloge tudi razne žrtve, da se o-goljufajo, pretepejo in posilijo. Domači varnostni organi so brez moči proti tem divjakom. Saj je na glavnem mariborskem kolodvoru grozil Wranglovec policistu, da ga ubije! — Wranglovci si razlagajo vse predpise in naredbe po svoji prosti volji, ene izpuščajo brez pro-pustnice, drugih pa tudi s pravilno izkaznico ne pustijo. Vsako utemeljevanje in razlaganje je zaman, — I Wranglovec pravi na vse, da ».e ve kaj dela, če člove-j ka sploh že brez besed ne osuva in ne pretepe. Mari-! boržan gre v Št. Ilj obiskat svoje starše, Wranglovec j ga ustavi in če mu tudi kaže na komaj za par korakov j oddaljeno hišo, ga vendar ne pusti naprej. Drugi, sum-; Ijivi, verižniški tipi se z Wranglovci lepo domenijo t'*5* neovirano hodijo svoja pota. Med graničarji so Rusi, Nemci in Mongoli raznih vrst, eden te nagovori v neznanem jeziku, drugi pravi, da je «.Deutscher aus Ru;s iiu-d« in če se takoj ne moreš domeniti z njim, ti že pri-ti udarce s pestjo ali pa s puškinim kopitom. ,— Od ! državnih jezikov so si Wranglovci prisvojili ie znane j srbske psovke in te psovke se v celih plohah iz-! livajo na vsakega, ki ima s temi graničarskimi divjaki opravka. —- Wranglovci nas spominjajo na divjaštvo soldateske iz 301etne vojne, vsepovsod, kamor pridejo,
: jih spremlja nemorala, korupcija in nasilje in zato se ne smemo čuditi, da je v Bolgariji vskipeio proti njim toliko narodnega ogorčenja..
Bogoslovci vseh veroizpovedanj oproščeni vojaške službe. Na intervencijo katoliških škofov je izdal naš voj : ni minister odredbo, s katero se bogoslovci vseh veroizpovedanj oproščajo od obvezne vojaške službe.
O žrtvah garnizijskih zaporov v Kragujevcu smo ne 1 davno poročali v našem listu. Strašni položaj vojaških jetnikov je orisal najprej «Svobodni dom«, za njim so ga pa posneli drugi hrvatski listi in sedaj prinaša list «Slobodni dom« popravek, izpostavljen od zagrebškega namestništva. Ta opravek je prav značilno delo ser-i vilnih in brezdušnih oblastnih organov, ki nočejo, da j bi se spoznala resnica ter nedostatki odpravili. V popravku ni nikdo iz Kragujevca naveden, nikdo ni podpisan in na konkretne podatke poprej objavljenega po ročila se niti ne ozira, temveč na splošno vse taji in zanika. V prikrivanju resnice in v popolnem neuvaževan ju navedenih dejstev gre celo tako daleč, da slika zapor kot nekak hotel in tako mora biti jasno, da se ta popravek roga javnosti in resnici, ki jo vsak vojnik tako dobro pozna. V popravku se priznava, da večina jetnikov odgovarja za beg iz komande. Ali zna popravljalec, kaj je s tem zapisal in potrdil? Potrdil je, dà bežijo vojaki izpod zastave. A zakajo to? Mar zato, ker je tam tako dobro? Tudi tega se menda popravljalec ne zaveda, da je s svojo trditvijo, da v brani ni razlike med onimi vojaki v trupi in onimi v zaporih, čudno o-svetlil vojaško prehrano in vojaške razmere. Torej je v tropi vojakom istotako, kot vojakom v kragujevaš-kih zaporih. Enake «popravke« daje tudi vojni minister v svojih govorih in odgovorih na razne interpelacije o konkretnih slučajih nezdravih vojaških razmer. Na navedena dejstva se ne ozira, kvečjemu, obljubi pre iskavo, po največ pa natrosi nekaj splošnih izgovorov ter še trdi, da ima premalo — kreditov in premalo o-ficirjev.
Vsi komiti so — importirani. Novi policajminister Timotijevič ima čudne pojme o razmerah v državi in o svojem delokrogu. V razgovoru z dopisnikom beograjskega «Novega lista« je osvetlil tudi hajduško ali komits ko vprašanje ter trdil, da cela hajdučija ne izhaja iz krogov naših državljanov, temveč da je rezultat akcije, ki se od tujih strani vodi proti naši državi. Odmetnike, kačake, komite podpira tuji svet ter jih pošilja v naše kraje, lako torej, vsi komiti so tujci, pa naj bodo v ministrstvu policije, ki ocenjuje njihove žive in mrtve glave, še tako točno opisani kot domačini. — Ob isti pri h ni govori minister tudi o tem, da uradniki zakonov ne spoštujejo in da med narodom zato ni vere v upravo in zakone. To vendar ustvarja domače komite, vsak to uvidi, samo ministru se uozdeva, da so vsi uporniki importirani iz tujine.
Javno varnost južne Srbije hodi iskat tudi policajdemo: kratski šef Ljuba Davidovič. Mož se je že napotil v južne kraje, da vidi, kako je to, da o javni varnosti ni ne duha ne sluha. Pred njim je pa poslala Narodna obrana dvoje prostovoljnih čet v južno Srbijo. V narodni obrani prevladujejo demokrati in črnorukci in ta ekspedicija ima isti značaj kot ona Koste Pečanca in majorja Ljube Valpviča, ki sta na svojih pohodih že zadno betvico javne varnosti — zatrla. Demokrati hočejo1^ južni Srbiji pobrati tudi denarja za svoje organizacije in dobro je znano, da se po teh krajih denar nabira s haračem, kontribucijo in z drugimi vzori turške in SOletne vojske.
Te dni je izišel «časopis za zgodovino in naravo-pisje«, 2. snopič, s katerim se 17. letnik končuje. Odbor Zgodovinskega društva je prinesel s tem svojim članom veliko žrtev, ker stroški letnika presegajo daleč letni do nesek članov. Predsednik in urednik dr. Kovačič je zbral in spopolnil zapiske pokojnega dr. Stegenšeka v spisu: «Historični portreti na oltarni podobi župne cerk ve na Črni ali Ptujski gori«, dr. Fr. Ilešič pa v članku
«Maribor in Ljutomer« zasleduje prvi pojav teh slovenskih oblik in kaže, da je obe imeni stvaril Stanko Vraz. Dr. Fr. Kotnik objavlja «Predigro kostanjske pasionske igre.« Potem še sledijo manjša «Izvestja« (4 članki); «Slovstvo« (7 člankov) in «Društveni glasnik.« Letnik je narastel na 112 strani. Posebni kras pa je svetlotisko-vana priloga čmogorskegaMarijinega oltarja, o katerem razpravlja prvi članek tega snopiča. — M. L.
jwgaBacaaagaRaiiaiwiMiBHiiiiiiwiiwiliaHMiiiiii'iyi ■ urtniM'WWM inni
Iz Maribora.
Mariborčani — katoličani! Bliža se dan, ko bodo impozantne trume katoliškega kmetskega in delavskega ljudstva v Mariboru manifestirale svoje nezlomljivo krščansko naziranje. Javno in pred vsem svetom bodo katoliški Slovenci dne 20. avgusta v Mariboru izpovedovati svoj iz vsega srca prihajajoči credo v moralni in duhovni prerod današnje generacije. To ne bo politična manifestacija, kakor zatrjujejo ob vsaki priliki naši boječi nasprotniki, ne, to bo zgolj verska manifestacija, vzvišena daleč nad ostrostjo pouličnih bojev. — Spored katoliškega shoda je: Ob pol 8. uri se zöero na Slomškovem trgu društva, korporacije in ostali udeleženci shoda. Ob 8. uri krene sprevod skozi Stolno ulico, Glavni trg in Gosposko ulico na zborovališče v vrtu. dijaškega semenišča. Ob pol 9. uri bo pridigoval č. g. kanonik dr. Vraber. Po pridigo pontifikalna sv. maša. Po maši govorijo: g. dr. Anton Korošec «o položaju kat. cerkve«, urednik g. Kremžar «o katoliškem tisku«, g. dr, J. Leskovar o «veri v praKiičnem življenju« in g. profesor Vesenjak «o katoliški vzgoji v šoli.« Po zborovanju litanije, posvetitev božjemu srcu, zahvalna pesem in sv. blagoslov. V slučaju slabega vremena se vrši sv. maša ob istem času v stolnici, zoorovanje pa v Götzovi dvorani. — Katoličani našega Maribora, udeležite se katol. snoda v častnem številu!
VSPORED KATOLIŠKEGA SHODA V MARIBORU.
Zbirališče je na Slomškovem trgu pred stolno cerkvijo. 1. Godba pride ob 7. mri zjutraj in zavzame prostor pred kazino na vogalu Gledališke ulice. 2. Župani in občinski odborniki se zbero pred kapitljem na vogalu Gl ■-dališke ulice. 3. Kmetska zveza in SLS, možje, se pribi rajo pred škofijsko palačo do Šolske ulice. 4. Jugoslov. strokovna zveza in Društvo katoliških pomočnikov z zastavama čakajo pred policijskim komisarijatom. 5. Mladeniška zveza, mladeniči, se zbirajo pred vhodom v mestni šolski svet do Lekarniške ulice. 6. a) Orli sloje pred parkom s čelom proti stolni cerkvi; b) naraščaj se postavi v dveh vrstah izza Orlov; c) Orlice zavzame jo prostor pred pošto od vhoda do Stolne cerkve; č) gojenke izza njih. 7. Marijina družba, dekleta, se zbero od poštnega vhoda k Orožnovi ulici. 8. Dekliška rveza in Poselska zveza pa se razporedi takoj poleg Marijine družbe v smeri k Orožnovi ulici. 9. Društvo krščanskih žena, žene,’ se zbirajo v parku pred mestno hranilnico.
Odhod je točno ob 8. uri. Razpored skupin v sprevodu se izvrši v istem redu, kakor so navedene. Godba odkoraka v smeri k Šolski ulici in pred policijskim ko -misarijatom zavije v Stolno ulico. Za godbo se tak >j priključijo župani in občinski odborniki, za njimi koraki Kmetska zveza in SLS, dalje JSZ in Društvo kat. pomočnikov ter Mladeniška zveza. Nato se priključijo k sprevodu Orli, ko bo sprevod že v Stolni ulici, za njimi pa Orlice in druge ženske organizacije,
Sprevod se vije v štiristopu po Stolni ulici, Glavan trgu, Gosposki ulici v Koroščevo ulico.
Udeležence se opozarja, da se morajo brezpogojno pokoriti na zbirališču, v sprevodu in na zborovalnem prostoru navodilom rediteljev, ki bodo nosili bel širok trak na levem rokavu.
Slovenske nižje državne uslužbence preko meje. — Na mariborski kolodvorski pošti že vladajo čisto poli-eajdemokraško batinaške razmere. Kdor ni demokrat, nima veljave in še manj prava. Pred nedavnim časom se je spozabil g. poštni uradnik zgoraj omenjene pošta polica j demokrat N . . . tako daleč, da se je izrazil ob priliki razgovora poštnih uslužbencev, da treba vse s sedanjim obupnim stanjem nezadovoljne državne u-službence natirati preko meje. Torej domačini Slovenci, ki so se osobito na mariborski kolodvorski pošti s tako nevarnostjo borili za našo osvoboditev, za slovenski Maribor, bi naj romali čez mejo, njih mesta pa bi naj zavzeli Wranglovci! Izgon preko meje bi naj bila torej ona nagrada, katero ste zasigurale svoječasna deželna vlada in poštna direkcija za požrtvovalnost poštnim uslužbencem ob preobratu! Tako brezobzirno obsojanje vsega pomilovanja vrednih poštnih uslužbencev od strani policajdemokrStskih postnih uradnikov na kolodvoru v Mariboru je pač vse obsodbe vredno in ga bo treba zavrniti in strogo prepovedati od poštne direkcije. Blagor, blagor poštnim uradnikom demokratom, ako so zadovoljni s sedanjo draginjo; a gorje nižjim poštnim uslužbencem, ki ne bodo mogli letošnjo zimo in pomlad preživeti svojih družin niti s kruhom, kaj še le, da bi jih obuli in oblekli!
Podružnica SDZ v Mariboru: Pozivam gospođe na čelnike posameznih sekcij, naj ne pozabijo na poročila o delu, ki so jih dolžni tajniku. — Tajnik.
Izredni občni zbor Društva jugoslovanskih državnih uslužbecev in vpokojencev v Maribora se vrši v petek, dne 18. avgusta, ob z0. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma.
Mariborsko gasilno društvo ima v nedeljo, dne 27. avgusta t. 1. ob pol 2. uri popoldne gasilno vajo z vsem gasilnim orodjem pri skaldiščh gilavne cannarne v Melju. Društvo je že davno naročilo ogromno brizgalno na turbine ki bo stala nad 1 milijon kron Brizgalna je že gotova in je gasilno društvo že zaprosilo za carine prost uvoz te brizgalne v Maribor. Upamo, da vlada
—
vsakovrslne poljedelske stroje in priprave kakor : vitle, mlatilnice, žitne čistilne mline, trijerje ali odbiralnžke, slamoreznice za ročni ter pcgon na vitel, sadne in grozdne mline, stiskalnice, reporeznice, drobilne mlina za izdelovanje vsakovrstne moke, koruzne rob-karje, sesalke in pocinkane cevi, gnojnične črpalke, Sackove pluge, k o sila e st roj e, dvorezne koruzne sejalce stroje, ckopalnike in osipalnike, izborno pocinkane braspar:!* nike v velikosti 50 do ! 20 1, brzoparilne lonce in slamorezne ncie i t d naj se obme zaupno ca znano domačo tvrdko
otoestaje od Novega leta naprej navadne
vloge po
Tsafss© in večje vloge pa po dogovoru.
PH. M AVfART H o C1. WIE N
ne bo delala nobenih tozadevnih ovir. Ugotovljeno je, da bo naše mariborsko gasilno društvo v doglednem času opremljeno z vsem v taki meri, ..ukor nobeno drugo gasilno društvo v Jugoslaviji. Tudi disciplina m organizacija tega društva je naravnost vzgledna.
Vaovično pomanjkanje vode v Mariboru. Malenkostna padavina v pretekli zimi in spomladi, kakor tudi nepsenehljiva suša v poletju je povzročila, da je izdatnost mestnega vodovoda dospela na ono točko, po kateri ni več mogoče potrebi prebivalstva v polni meri zadostiti. Ce ne nastopi v kratkem času izdatno deževno vreme, bo mestni magistrat primoran izdati glede uporabe vode stroge odredbe. Za enkrat se opominja, da je strogo prepovedano iz mestnega vodovoda odvzelo vodo prepeljati, oziroma prenesti iz enega zemljišča na drugo. Proti onim, ki bi ravnali nasprotno, se bo ivedlo kazensko postopanje ter se jim bo vodovod brezpogojno zaprl. Občinstvo se vabi, da z vodo kolikor mogoče štedi.
mmaiaaniHTìt»^	r-airrjnnrriTrflTiT^^	■ m
GLADIATORJI.
138. nadaljevanje.
Vojščakov imamo, orožja imamo, pa manjka nam tega, kar edino usposoblja vse druge za odpor in brambo, — vztrajnega, neustrašenega zaupanja v samega sebe in v vero nam manjka, in iz tega črpa narod svojo moč in svojo odpmost kakor iz vsakdanjega kruha. Koliko jih je v mestu, ki so pripravljeni, vsak dan izročiti Jeruzalem poganom v roke brez vsakršnega boja, brez vsakršne nadaljne hrambe —1»
«Sramota nad nje!» je toplo odgovoril Eska. «Barbar, (tujec sem, pa zavežem se, da rajši umrjem, predno bi noga rimskega vojaka onečastila tempeljski prag!»
«Vojak si!» mu je rekel Eleazar. «In danes spet si to dokazal. In kot z vojščakom se posvetujem danes s teboj o naši obrambi. — Videl si, kake uspehe si je rodil boj pod gradom. Videl si, kako deluje deseta legija. Dokler naše zidovje ni temeljito popravljeno, ne vzdržimo niti ene-takega napada več! Časa moramo pridobiti. Na vsak način m za vsako ceno — časa moramo pridobiti!
«V dveh dneh bi se dala odprtina zamašit in nanovo utrditi,» je dejal Eska. «Toda Tit je izkušen vojščak. Opazoval nas je danes z vrha svojega stolpa. Težko, da bo odlagal z napadom do pojutrišnjem!»
«Mora!» je odgovoril Eleazar strastno. «Vse imamo pripravljeno in v dveh dneh bo mesto iznova spet nepremagljivo.— Poslušaj no Eska! Ni ti znano, koliko nasprotnikov imam in kako me sovražijo, ker sem jih skušal ukrotiti. Poiskal sem sredstva, da vsestranski zavarujem mesto ped sovražnikom in dal sem jim s tem v roke orožje, ki me bodo z njim za vsako ceno skušali ugonobiti. Ali nisem vzel poslednjega olja, ki se rabi pri daritvah, in sem a, > vrelega vlival na glave napadalcem in ali mi ne bodo Janez iz Giskale in njegovi roparji vrgli tega bogoskrunstva v zobe, kakor hitro bodo zanj zvedeli —? Pred par trenutki sem zasegel še tisto malo rezanice, kar je je še bilo v mestu, in napolnil z njo Žaklje, da jih obesim na zidove in jih zavalu ga imenujejo «Victorija». Niti zrna pšenice ni več in marsikateri lačni želodec bo moral nocoj zaspati celo brez tiste siromašne večerje, ki si jo je obljubovai iz rezanice v zameno za pšenico. — Ljudje bodo kleli Eleazarja v svo-jh molitvah. Krut posel je to, krut posel —! Ampak ne, — jaz ne zapustim svojega mesta in potomci Jakobovi bodo drug drugega klali in jedli na ulici, preden izročim Sveto mesto poganom v roke —!»
Nekaj kakor solza se je zablesketalo v očesu tega jeklenega fanatika, ki je govoril zadnje besede. Toda njegov sklep je bil neomajljiv n resnico je govoril, ko je priznal,
Nove sode !
Ramšak, .sodar, Ruše. Isti sodi bodo v "soboto, I9 avgusta v Maribor« na meroizkusnem «raduna pogled.	365
fn rnimn se priden ter le iz apreime boljše kmečke kilte fant kot učenec v trgovino z mešanim blagom Ponudbe pismene na naslov: Franc Fijavž, trgovec, Št Jurij ob juž. želez. 3-1	364
stare poštne CndlllKB kupuje Makso Sikošek, Sv. Lenart v Slov. gor. 3-3+ 345
SENO
slamo, drva ter premog, žito, krompir, sadje n druge deželne pridelke — kupuje in prodaja —
OSET ANDREI, MARIBOR
Aleksandrova cesta štev. 57, telet 88.	12— 323
da je glad v svoji najstrašnejši podobi zanj manj osovražen prizor ko Čelada rimskega vojščaka na obzidju jeruzalemskem.
Hudo si je lomil možgane, ko se je vračal domov iz neuspešnega boja, in naredil si je načrt, ki bo, kakor je upal, zavladal Titov napad za toliko časa, da se bo mogel še enkrat uspešno ubraniti Rimljinom. Toda izvršiti ga je mogel le s pomočjo drugih in s pomočjo izdajstva in verolomstva. In s tem pomočkom se je celo sam težko sprijaznil in bal se je, da ga bo odklonil njegov pomočnik.
Dobroznana milosrčnost rimskega vojskovedje in njegova iskrena želja, obvarovati lepo mesto pred razdejanjem je bila že večkrav vzrok, da je potrpežljivo poslušal na predloge Judov o premirju. Tit ni rad prelival krvi, pa se je tudi izredno dobrosrčnega kazal do sovražnika, čigar vero je spoštoval in čigar beda je vzbujala njegovo odkrito pomilovanje. In kolikokrat je že odložil končni in najbrž nevzdržni napad, ker je še vedno upal, da se bo mesto samo predalo in da bo izročil svojemu očetu lepo plen nerazdjan in nepoškodovan. Veliki Rimljan ni bil samo najspretnejši vojskovodja svojega časa, ampak tudi moder in daleč v bodočnot zroč politik ter velikodušen in plemenit značaj.
In Eleazar je dobro poznal njegov značaj, udušil si Je vse pomisleke o nečastnosti svojega naklepa v eni sami misli, da je njegova prva dolžnost rešiti mesto in narod. Toda v njegovem srcu je le še tlela iskrica poštenja in strah se mu je zbujal v duši, da bo zadel na odpor, ko bo razložil Eski svoj načrt.
«Dva dni,» je pravil in iznova stopil nemirno po sobi gbr in dol, «dva dni — to je vse, kar potrebujem, kar zahtevam. Dva dni moram imeti. — Poslušaj, mladi junak! Preskusil sem te, vem, da ti smem zaupati — pa usoda Judova zavisi od tvoje zevstobe. Priseži mi, pri Bogu Izraelovem mi priseži, da ne boš nikoli izdal skrivnosti, ki ti jo bom sedajle razodel. Poznajo jo edinole moj brat, moja hči in jaz. — Tebe sem vzel za sina pod svojo streho. — Priseži mi!»
«Prisegam!» je slovesno dejal Eska in njegovi upL s® svetleje zasijali, saj je s to prisego stopil v še ožjo zvez» z družino svoje ljubljene Mariamne.
Eska je pogledal skozi okno in skozi vrata, zagotovite se je hotel, da ga nihče ne posluša.
Nato pa je zopet napolnil Britančevo čašo in nadaljeval:
«Krog tistegale posušenega vodnjaka,» je pokazal skozi okno na vrtne terase, ko je na njih stala njegova ponosna palača, «leži sedem marmornatih plošč. Položi konico svojega meča" pod levi ogel srednje plošče in dvignii ploščo toliko, da moreš vtakniti v špranjo svojo roko. Odstrani ploščo in pred teboj ležijo stopnice. Pojdi p® stopnicah navzdol in našel boš podzemeljski rov, visok dovolj, da se lahko vzravnaš v njem. Idi po rovu in priseli boš na njegovem koncu do gostega trnjevega grmičja., Zlezi iz grmovja — in znašel se boš daleč onstran gradu Antonia in komaj petdeset korakov oddaljen od rimskega! tabora. — Ali se upaš med sovražnike za sveto stvar Judovo»
. «Bliže sem bil Rimljanom ko na petdeset korakov!» je odgovoril Eska ponosno. «Ni mnogo, kar zahtevaš. In čeme tudi zgrabijo in obsodijo kot pobeglega sužnja n« križ, lcaj zato! Storil bom svojo sveto dolžnost kot vojak. — Kedaj naj grem?»
Eleazar je za trenutek preudarjal.
Brezobzirna, brezpogojna Eskina zvestoba je zađe)®, celo njegovo trdo, neizprosno srce do živega. Odposlanec je šel brez vsakega dvoma v gotovo smrt. Kljub njegovi poslaniški nedotakljivosti bi ga skoro gotovo prijeli in. obesili kot begunca —.	| ,
Toda nekdo je moral nesti Titu njegovo ponudbo za premirje — in kdo drug bi naj.to toril kot Eska —?
Eleazar je klonil z glavo in nadaljeval s trdim glasom:
(135. nadaljevanje.)
„Marija zvezda“ pristen trapistovski
prodaja
MUTUA LAH, Maribor
na Glavnem trgu. 6—6 342
Cnra ima se P™ takojšnem sprejme nastopu kuharica, ki je vešča tudi vsakega drugega dela, mesečna plača 600 do joO kron. Ponudbe na naslov: trgovina Franc Fijavž, SÌ. Juri ob juž. žeL 3—3 363
pozor:
Al. Gniušek, Maribor Glavni trg štev. 6,
i	prodaja
žičnate žimnice (Drateinsatz) po K 520 —, afrik-žimnice 3 delne po K 1900 —, impregnirane plahte za vozove, mlatilnice, konje kvadratmeter po K 250’—, vrvi za zvonove studence, seno in perilo, v«aka debelost in dolgost kg K 100 —, I40 —, Strange za konie par K 44‘— do K 90-—, uzde navadne in pletene po K 30’— in K 36'—, zaloga hla« čevine, žamet rižasti, platna, racmošlina, plavo tiska, lincer-druk, cajghlače, spodnje hlače, srajce vsake vrste, predpasnike iz klota in plavotiska, obleke za dekleta, moške predpasnike, robce, slamnjače po najnižjih 9 -10 cenah.	333
Modele čevljev
v celih serijah is lepenke, po modernih kopitnih oblikah ali atnerikaaskih oblikah izrezane, dobavlja za tvornice obuvala in čevljarje. Apartne, elegantne oblike. Velikanska izbira novitet za vsako sezijo.
Zgornje dele
izdelujem iz od naročnika mi doposlanega materijala, prvovrstno, hitro in poceni. Posebna delazmožnost v montiranju zgornjih delov, za
tovarne obuvata.
Nakup, reparatura in prodaja
čevljarskih strojev.
Zahtevajte prospekte od
Ralph F. Richter,
Subotica VI.
Poučevanje
v vseh strokah modeme, mehanične izdelave obuvala. Zahtevajte prospekte I 8—33'stL
Ivan Hajny, Maribor, R 45,j
x*Etspx»otii sflsfevr.
Spodnještajerska ljudska posojilnica
MMHBPmggvgg"?-»■ji-jea-"".-'”.: "	.r—  .’Mii'. ' - —»-  ---
v Mariboru, Stolna ulica štev. 6, r. z. z n. z.
AV-
VESTNA KUHARICA
* boljšo izobrazbo za vodstvo'gospodinjstva se sprejme takoj. Ponudbe na: G. docent dr. Matko. 3%
KUHANO MASLO
kupim vsako množico po najvišji dnevni ceni skozi celo leto. — Ponudbe na:
Karl Robaus, pekarna, Maribor,
Koroška cesta štev 24.
344
3-3+
Zadružna gospodarska banka dd.
£=3 Podružnica v Mariboru. se==~
Mama: Rarefila cesta 1A — Telefon 311. — inaiavi: Gespobaaka.
Centrala: ijstsij» Podružnic«: Ujakove, Sarajevo, Santa, SpRt, Šibenik. Ekspozitura: iteli.
Interesna akupaest s Sveopdo Sanacijsko fenato 4 4L v Zagreb« In njen© podruRnfe* V Karlovo« i« Gospodarske banko liv Novem Sadu.
Kapital la rmrtg skapne i dlfliaciìam! g®z K 50,000.008'--®
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja vaiate ia devize, sprejema vloge v tekočem računu m na vložne knjižice ter preskrb«)« '
vae bančne in borane transakcije pod najugodnejšimi pogoji.	, »
Pooblaščeni predafiiec s rečic državno razredne ictoiis. * f?
, _____________________________ ■ _
Izdajatelj in založnik: Konz.fStraie«.
SCbk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.