Stev. 26 Posamezna številka 20 stotlnTč 1921 I UJUIlIVIiIIH k7»V » im leto L 60.—. — Telefon uredništva In uprave Stev. 11-57. EDINOST Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 stotfnk. — Oglasi se rsčunajo v JUrokosti ene kolone (72 mm). — OgIa3i trgovcev tn obrtnikov mm po 40 stot., osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po ») stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije se poSiljaJo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv Frančiški Aslškega žtev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57 Razkol komunistov in Slovenci Razkol, ki se je izvršil v italijanski se* cialističiii stranki, kaže že svoje posledic ce v naši deželi. Čisti komunisti- naska? kujejo na celi črti skupne delavske na* prave. Vdrli so v uredništvo »Lavora? tora«, sc polastili s silo tiskarne in kmalu bodo začeli ljuti boji v strokovnih orga? nizacijah. Ni izključeno, da so zanese razkol v zadružništvo. Ker so slovenski komunisti in socialisti kot člani italijan* fvkih strani? pravzaprav italijanski komunisti in socialisti, je bilo naravno, da se zanese razkol tudi v njihove vrste. Slovensko komunistično in socialistično delavstvo stoji namreč pod vodstvom italijanske centrale v Rimu. Italijanska centrala ne priznava nobene samostoj? nosti našemu ddavcu in kmetu, ker zanjo obstoja le ena stranka, to je italijanska socialistična ali italijanska komunistična stranka. Zato so se morali sklepi v Livornu izvesti tudi med slo? venskim delavstvom. Zanesti se je mos ral razkol prepir in razdor tudi med Slovence. Če bi bilo naše stališče tesno strankam sko stališče bi se morali mi tega razkola veseliti. Če bi hoteli Ijiti ozkosrčni stran* kari i, bi morali biti zadovoljni, da se je začelo v nasprotnih vrstah klanje. Če se nn povzpemo nad strankarske koristi in se vprašamo, kaj je v korist na? šemu ljudstvu, moramo izjaviti, da je vsako slabljenje delavskega stanu Slo* vencem škodljivo. Našemu teptanemu ljudstvu, ki se bori proti italijanskemu Kapitalu, ne more biti koristno, da sc njegove sile cepi i o! Nas kmet in dela? vec bi morala poskusiti vsa sredstva, da ostane njuna moč nedeljena. Le v skups nem in enotnem nastopu vsega našega delavnega ljudstva leži naša rešitev. Naš kmet in detavc-c bi morala vedeti, da je da mora združiti naše kmetsko In delav? sko ljudstvo vse svoje sile v enotno boj s no fronto, ki bo peljala naše delavne slo* je do zmage nad ital. kapitalom. O ita'li j anski komunistični oziroma socialistični stranki pa moramo izjaviti, da ne dela drugega kakor prepir in raz« dor med slovenskim delavnim ljudstvom. V času. ko postaja italijanski kapitali* £em od dne do dne nevarnejši in pre* drznejši in živi noš delavec v neprestani nevarnosti, da ga vržejo na cesto in prevzame njegovo mesto tujec, vpnzarja italijanska komunistična stranka med slovenskim ljudstvom ogaben bratomor* ni boj. Sovražniki delavnega ljudstva vlečejo iz tega prepira svoj profit, ki ga z visokimi obrestmi plačata sloven. kmet in delavcc. Komunistična stranka v Itali? ji lahko sklepa in ukazuje preko volje slovenskih trpinov! Saj stvar ne gre na njen račun! Škoda, ki bo nastala, bo pla? čana z žulji slovenskega delavca! Kako računajo s slovenskim proletariatom ita? lij anski socialisti in komunisti, se je naj s bolje pokazalo te dni v Trstu, ko je šio za zasedbo lista »Lavoratore«. Italijan? ska socialistična stranka je dala v jav* nost razglas, v katerem je pred celim svetom izjavila, da slovenski delavci ni« majo nobene pravice do skupnega glasiš la stranke. Ko gre za vplačevanje člana? rine, tedaj vas poznajo. Pri plačevanju ste enakopravni z italijanskim delav? s tvom, toda ko gre za delitev premožen nja, tedaj slovenskega proletariata ne poznajo več. V takih prilikah ga zata* jijo in izdajo brez vsakega pomisleka. Slovenski delavec je dvakrat udarjen. Prvi udarec mu da kapitalist, drugega dobi od italijanskih komunistov. Iz vsega, kar se je zgodilo, izhaja veli« le enoten organiziran nastop vseh izkoc ka resnica: Slovenski kmet in delavec rlščanih Slovencev jamstvo za našo go? j zanašajta se le na lastno moč, Če si sa? spodarsko in socialno os vobojenje. Če j ma ne bosta pomagala, vama nihče na opazujemo, kako prodirajo v našo de? j svetu ne bo pomagal. Združita se v enota želo italijanske banke, kako se odjeda no, složno organizacijo teptanega slo? našemu delavstvu na njegovi lastni1 zem? venskega ljudstva in dajta slovo italijan? fji kruh, tedaj mora priti vsakdo, ki ima ski komunistični stranki, ki je stranka f:Iavo na pravem mestu, do zaključka, prepira, razdora in zdražbe. IZ JUGOSLAVIJE Sfcališče strank glede poslovnika. — Pri* prave za volitev ustavnega odborp - BELGRAD, 28. Za danes je sklicana seja konstituante. Na dnevnem redu je poročilo odbora za izpremembo poslovi nika ter volitev ustavnega odbora. Kar se tiče poslovnika stoji opozicija na sta? fišču, da dobi novi poslovnik pravomoč žele tedaj, ko bo v zbornici pri glasova? liju sprejet. Stari vladni poslovnik pa da nima več veljave, odkar se je sestavil po* seben odbor za njegovo izpremembo, in 6© torej tudi ne more zahtevati od po? klancev, da bi prisegli tako, kakor zalite* va stari poslovnik. Vladne stranke pa stoje na stališču, da velja stari poslovnik neoporečno vse dotlej, dokler novi ni odobren. Torej se imajo držati poslanci, ako hočejo govoriti in glasovati, starega poslovnika, to se pravi, da morajo tudi priseči. Veliko zanimanje vlada za voli? tev ustavnega odbora, ker je predloga ustavnega načrta v veliki meri odvisna t:«d sestave ustavnega odbora. Računa se, da stopijo pri glasovanju o ustavi slo? venski in hrvatski zemljoradniki na stran vlade, ki z gotovostjo razpolaga s 1S7 poslanci demokratskega in radikalnega kluba. Opozicija šteje približno 143 gla? 6 o v. Ako se ji pridružijo še Radičevci, opozicionalni srbski zemljoradniki in Protičeva struja radikalnega kluba, tedaj se zna zgoditi, da propade vladni ustav? ni načrt. Ker pa je malo upanja, da pri? dejo Radičevci v Belgrad, bo najbrže vlada uspela s svojimi predlogi. Radičevci ostanejo doma BKLGRAD, 28. Iz Zagreba je došla vest, da Radičevci ne gredo v Belgrad. Jugoslovenski klub je določil svoje stališče v ustavnem vprašanju LJUBLJANA, 28. »Slovencu« javljajo \?. Belgrada, da je Jugoslovenski klub za^ kij u čil svoje razprave o ustavnih vpraša? njih in določil svoje stališče napram po? eameznim točkam. Razprava in glasovanje o poslovniku BELGRAD, 29. Na včerajšnji pred? poldanski seji konstituante se je raz? pravljalo o izpremembi poslovnika. Navzoči so bili zastopniki zapriseženih .skupin polnoštevilno, dočim je manjkam lo veliko število poslancev opoziconal? nih strank. Radičevcev pa sploh ni bilo. V imenu muslimanskega kluba je izjavil đr. Spalio, da Muslimani odklanjajo po? slovnik. Tudi republikanec Milovan La? zarević se je izrekel proti poslovniku. V imenu Protičeve opozicionalne skupine v radikalnem klubu je govoril Ljuba Jova^ novič. Izjavil je, da bo glasoval z vlado, dasi se ne strinja z njenim predlogom. Za zemljoradnike je govoril Dušan Po* povič. Rekel je, da zemljoradniki sprej? mejo poslovnik, četudi ni izpremenjen falco kakor so želeli oni. V imenu radi? kalnega kluba je predlagal dr. Ninčić, raj se poslovnik sprejme. Za socialne demokrate je govoril Etbin Kristan in se izjavil proti poslovniku. Na popoldanski seji se je razprava o' izpremembi poslovnika zaključila. Pri glasovanju je bil poslovnik sprejet. Zanj so glasovali demokrati, Tadikalci in zem? Ijoradniki. Ostale skupine so glasovale proti. Po glasovanju so komunisti pri? segli, dočim še niso prisegli poslanci Ju? goslovenskega kluba, ker niso bili polno? številno navzoči. Prihodnja seja je napovedana za da? ne3 dopoldne ob 10. uri. Na dnevnem redu je volitev ustavnega odbora. Pogajanja med vlado in zemljoradniki LJUBLJANA, 29. »Jutru« poročajo iz Belgrada dne 28. t. m.: Na željo zemljo? radničkoga kluba so se zopet obnovila pogajanja za vstop zemljoradnikov v ka? binet. Vlado zastopata po sporazumu med demokrati in radikalci ministra Trifkovrč in Pribičevič. Ta dva se sest a? ne ta z zemljoradniki jutri dopoldne ob 10. uri. Zemljoradniki so odposlali v ta pogajanja tri zastopnike, namreč poslan? ca Puclja, Laziča in enega Bosanca. Pašićeva bolezen LJUBLJANA, 29. »Jutru** poročajo iz Belgrada: Naš poročevalec se je infor? miral na Pašičevem domu in izvedel, da je potek Pašičeve gripe povsem norma? len in da je mrzlica popolnoma poneha? la. Zdravniki z gotovostjo pričakujejo, da bo Pašič v štirih do petih dneh že na nogah. Novi finančni minister BELGRAD, 28. Novi finančni mini? ster demokrat Kumanudi je včeraj na* stopil svoje mesto. Trije poslanci izstopili iz upravnega odbora Narodne banke LJUBLJANA. 28. Ljubljanski dopisni urad javlja iz Belgrada: Dr. Voja Velj? kovic, dr. Momčilo Ninčič in dr. Vel iz ar Janlrovič so odstopili kot člani uprav? nega odbora Narodne banke iz razloga, da kot narodni poslanci ne morejo biti člani upravnega odbora pridobitvenih podjetij in bank. Zborovanje Hrvatske zajednice LJUBLJANA, 29. Ljubljanski dopisni urad javlja iz Zagreba dne 28. t. m.: Predsedništvo Hrvatske zajednice je sklicalo sestanek stranke za 2. februar z dnevnim redom: razprava o ustavi, po? Iožaj Narodnega kluba na konstituanti in razmerje do drugih strank, rapallska pogodba in naš mednarodni položaj ter naša gospodarska in notranja politika v naši državi. Trboveljska družba premesti sedež v Zagreb ali Belgrad? ZAGREB, 28. »Jugoslovenski Lloyd« poroča iz Ljubljane, da ss v informiranih krogih govori, da namerava Trboveljska družba prenesti svoj sedež z Dunaja v Zagreb ali Belgrad radi neprestanih na* padov v »Slovenskem Narodu«, vsled česar bi Ljubljana izgubila na davkih, ker Ki ca ii irntJnfVk nsivp.'!« R«£ka vladt proti odtaBjanskemu kapitalu REKA, 28. Začasna reška vlada ozna* nja z ozirom na vesti ustanovitve angl^š? ko s ameriške družb« za razširjenje reš? kega pristanišča, da ji ni bilo nikdar nič znanega o kakem taksnem načrtu. Zu<* panstvo izjavlja« da nima nobenih sti? kov z inozemskim kapitalom, Začasna vlada in občinska uprava pribijate, da ne sprejmete nikdar načrtov, s po? močjo katerih bi se mesto usužnjila tuje* mu kapitalu. ____ Iz Češkoslovaške Nekdanji avtonomiat Hlinka zagovarja enotnost Češkoslovaške PRAGA, 29. Bcncšev govor jo napram vrl v zbornici velik vtis. V imen« Ijud? ske stranke je govoril Hlinka, v imenu socialnih demokratov Markovič in v imenu nearodne agrarne stranke Hodza. Vsi trije govorniki so svečano izjavili, da je trianonska pogodba pravična in da nimajo do madžarske duševnosti prav nobenega zaupanja. Hlinka je zlasli pov? darjal, kako strašno je tlačil stari režim Slovake, in je primerjal položaj Madža? rov, ki žive v Češkoslovaški s položajem ogrskih Slovakov. Dočim ima 500.000 Madžarov v češkoslovaški republiki 9 poslancev v narodni zbornici in veliko število šol nimajo ogrski Slovaki niti enega poslanca v parlamentu, nimajo niti ene šole in jih madžarska vlada bolj preganja nego jih je preganjala pred osvoboditvijo njihovih srečnejših bratov, lilinka obžaluje, da se odstopita spiško in oravsko ozemlje, ki da sta popolnoma slovaška. Poljski. Govornik zagotavlja, da je politika njegove stranke lojalna, in izjavlja, da je zamišljena izvedba slo? vaškega avtonomistižčnega programa sa? rao tiiko, da bi dobili Slovaki avtonomi? jo v okvirju češkoslovaške republike. Hlinka je zaključil svoj govor, ob bur? nem odobravanju cele zbornice z izjavo, da se popolnoma strinja z izvajanji mi? nistra Beneša, Politična konsolidacija Češkoslovaške PRAGA. 29. Pogajanja med češkoslo? vaško in nemško agrarno stranko so se zaključila. Dosegel se je sporazum in sc je sklenilo, da se ustanovi enotna agrar? na stranka brez razlike narodnosti, ki bo imela nalogo* da zastopa skupne in? terese vseh agrareer, Masaryk predsednik mednarodnega sociološkega zavoda PRAGA, 29. Predsednik .eškoslovaške republike je prejel od gen. tajnika so? ciološkega zavoda, profesorja Wormsa, pismo, v katerem mu tajnik naznanja, da ie imenovan za predsednika od »Institut International de Sociologica za ieto 1921. Masarvk je član tega zavoda že od leta 1894. Leta 1908 je bil izvoljen za pod? predsednika. Letos so izvoljeni za pod? predsednike Wiison, Poincarč in bivši predsednik portugalske fepnblike Ma? chado. Pomladanska razstava vzorcev v Pragi PRAGA, 29. Kakor je bilo v zadnjem času končnoveljavno določeno se vrši pomladanska razstava vzorcev v Pragi, od 28. februarja do 14. marca. Stala bo pod pokroviteljstvom češkoslovaške vla? de in praškega diplomatičnega zbora. Razen drugih je priglasijo tudi 45 j a? ponskih podjetij svojo udeležbo pri tej razstavi. bi se ji izognilo največje industrijsko podjetje v Sloveniji, Iz stare in nova Rusije Nesoglasje med Leninom in Trockim BERLIN, 29. Zadnje vesti i z Rusije potrjujejo, da je prišlo med Leninom in Trockiin do nesoglasja. Lenin je za to, da se pogajanja z Anglijo obnovijo. Najnevarnejša točka v tem nesoglasju pa je vprašanje delavskih organizacij. Trocki bi jih hotel odpraviti, dočim je Lenin za to, da se te organizacije ne od? pravijo. Zakasnitev podpisa rusko s poljskega miru RIGA, 29. Vsled bolezni ruskega po? oblaščenca Wolfa se bo sklenitev rusko poljskega miru zopet zakasnila. Glasom vesti iz poučenih krogov se mirovna po? godba podpiše šele 10. februarja. Kaj vidijo Ukrajinci v Južni Rusiji Šola za jugoslovenske agitatorje? DUNAJ, 27. Ukrajinski tiskovni urad javlja: Neki Rus, ki je odpotoval iz Ki? jeva koncem mesca decembra je pove? dal nekemu sotrudniku lista »Volja Ros? sii«, da razsaja sedaj v Kijevu »črezvi? čajka« pod vodstvom Pavlova. Ves čas boljševičke zasedbe je prebivalstvo do? bilo le 2 metra oblečenlne na osebo. Po? Iožaj se poostruje vsled množitve veriž? ništva, ki ga uganja uradništvo. Prebival? stvo je zelo sovražno razpoloženo na* sproti novi vladavini. Isti urad javlja da? Ije: »Pravda« piše, da je bila ustanovlje? na šola za komunistične agitatorje iz Ju? goslavije. Ob koncu poluletja je bilo 265 izučenih agitatorjev. En dei njih je bil poslan v Jugoslavijo, drugi del je bil spre? jet v rdečo kadetsko Solo, Finska priznala Lotvinsko RIM. 28. Lotvinska delegacija v Ku mu javlja: Finska vlada je pravno pri* znala lotvinsko državo. Ruske priprave na Kavkazu DUNAJ. 29. Iz Moskve javljajo: Blo? kada črnomorske obale, katero so odre* dili ljudski komisarji, je v zvez 1 z vojni* mi pripravami na Kavkazu, Priznanje Gruzije PARIZ, 28. »Journal« piše: Konferenc ca je izjavila, da je pripravljena priznati Gruzijo, ako bo ta poslednja uradno za to prosila. Gruzinski minister je vložil včeraj tozadevno prošnjo. Obsedno stanje na Romunskem BUKAREŠT, 29. Vlada je odredila, da se imajo meje zapreti ter je proglasila obsedno stanje v vsej državi. Medzaveznitti sestanek 9 Parizu Sporazum o vojni odškodnini dosežen PARIZ, 29. Diplomatični sotrudnik priobčuje sledeče podrobnosti o uspe? hih medzavezniške konference: Po zelo napornih razpravah je pristo v ožjem odboru danes zvečer do končnega spo? razuma, ki se sprejme na jutrišnji ple? narni seji konference. Sistem za plačeva? nje povračil bo ta? le: Plačilo se razdeli v 42 letnih obrokov, ki se bodo začeli šteti od 1. maja 1921. Prva dva obroka bosta znašala 2 milijardi mark v zlatu, naslednji trije po tri milijarde, naslednji trije po štiri milijarde, drugi trije pet mi? lij.ard in zadnjih 31 obrokov po 6 mili? jard. Zraven tega bo morala Nemčija plačati prva štiri leta v zJlatu 12% tno pristojbino »ad valoremo: od izvoza. To pristo jbino bo iztirjevala reparacij ska komisija, ki bo pozvala Nemčijo, naj se čimprej reši svojih obvez. V to svrho se ji dovoli eskontiranje letnih obrokov do 8% v prvih dveh letih in do 5% za ostala leta določene dobe. Nemčija ne bo mogla dobiti nikakega posojila v ino? zemstvu brez .predhodnega dovoljenja s strani reparacij ske komisije. Konferenca bo imela plenarno sejo jutri ob 11. m bo brezdvom.no potrdila sklepe, ki so bili sprejeti danes v ožjem odboru. Kcnfe? renca izvedencev, ki se je vršila prej v Bruselju, bo začela kmaiti zopet pošlo? vati. Njena naloga bo, da določi način iz? vršitve sklepov o povračilih in da odlo? či še o nekaterih vprašanjih, ki so bila postavljena NemčijL Zastopniki zavez? niških vlad se ne sestanejo z nemškimi zastopniki v Ženevi, kakor je bilo prej določeno, temveč v Londonu koncem februarja po rešitvi vzhodnega vpra? sanja. Turška in grška vlada sprejeli povabilo na londonsko konferenco LONDON, 27. Reuterjcva agencija javlja, da je turška vlada pripravljena poslati svoje zastopnike v London na konferenco, ki jo je predlagal vrhovni svet. Tudi Grška je sprejela povabilo in njen zastopnik bo ministrski predsednik Rhallj's. Grki pravijo, da niso bili tepenl RIM, 27. Grška legaeija poroča agen? eiji Štefani: Grška legaeija zanika izrec? no in odločno vesti, ki so bile objav? ljene in ki pravijo, da je bila težko te? pena. Te zlonamerne vesti prihajajo iz G'arigrada ter so popolnoma neutemelje? ne. Uradna poročila grškega povelj ni? štva ugotavljajo, da je grška vojska pri? zadala kemalis tovskim četam strašen udarec, najbrže najstrašnejši med vsemi dosedanjimi. Vsled tega poraza je so? vražnik neosposobljen za prccej časa. Italijanska zbornica Rim, 28. januarja. Kakor smo že poročali, bi morala državna zbornica rešiti pred vsem ne? kaj zakonskih načrtov, katerih namen je postaviti obupni položaj državnih financ v ravnovesje. Tozadevno ima zbornica odločiti o žitnem zakonu, katerega namen je zvi? šari. ceno kruhu in žitu. Na dnevnem re? du stoje tudi davek na vino. Za oba na? črta bi vlada po sedanjem razpoloženju v parlamentu dobila potrebno večino, če ne bi socialisti grozili z obstrukcijo, s katero so deloma že pričeli. Proti vinske? mu davku bodo nastopili, dasi le formal? no, poslanci ljudske stranke, medtem ni? majo socialisti nič proti temu davku, ker pravijo, da ne spada vino med življen? ske potrebščine. Ce vzamemo v poštev veliko število opozicionalnih poslancev, bi utegnila obstrukcija onemogočiti sprejetje krušnega zakona. Sredstva ob? strukcije so čitanje in razprava dnevnih redov, interpelacije, poimensko glasova? nje i. dr. Vidimo torej, da je tudi v po* slovniku italijanske zbornice primerno poskrbljeno za poslance, ki hočejo ovi? rati parlamentarno delovanje. V ta na? men je politični tajnik socialistične par? lamentarae skupine Morgari poslal vsem svojim poslancem okrožnico, ki dolo? čuje, kako naj se vrši obstrukcija. Okrožnica pravi: Vsi člani morajo predložiti svoj dnev* ni red. Vodstvo bo objavilo v »Avanti? jua imena vseh onih poslancev, ki bi se ne ravnali po tem ukazu, ter jih bo žigo* sailo s pečatom političnih dezerterjev. V ta namen je bdi izvoljen tehnični odbor za izvajanje obstrukeije. Z ozirom na obstrukcionističen smoter, nadaljuje okrožnica, sc morajo govori kolikor mo?' več brigati za zboljšanje splošnega go# goče zavleči z obširnim utemeljevanjem, razlaganjem in citiranjem, kakor tudi s počasnim govorjenjem. Vse medklice je treba upoštevati ter odgovarjati nanje. Triinosemdeseti odstavek poslovnika dovoljuje govorniku, da sme čitati svoj go? vor, toda samo četrt ure. Čitanje odloma kov in dokumentov, ki izpopolnjujejo govor, pa niso omejeni. Govorniki naj se pogosto poslužujejo teh zavlače valnih sredstev. V ponedeljek bo zbornica raz* pravi jala o najnovejših fašistovbkih iz« gredih, zato se bo razprava o žitnem za* konu precej zavlekla. Četudi je vlada trdno odločena, da spravi omenjeni zakon pf>d streho, ven* dar ni izključeno, da preprečijo sociali* sti njegovo sprejetje. Tudi komunistična skupina jih bo v tem delovanju pod« pirala. Nekateri časopisi in parlamentarci sve« tuje jo vladi, naj si pomaga začasno s kakšnim dekretom, ali pa. naj obširni zakonski načrt skrajša na en paragraf, ki kratkomalo določi odstotek povišanja kružne cene. Drugi bi hoteli, da kaznuj vlada socialistično obstrukcijo s tem, tla prepusti žito in kruh svobodni trgovini. Ta odredba bi na mah zvišala ceno kru^ hu na več kot 3 lire za kilogram in te* daj bi p roleta reke množice uvidele po* trebo zvišanja ter obsodile postopanje socialistov. Poslednji predlog ugaja tudi komunistom, ker pravijo, da bi bila to najkrajša pot k revoluciji. Seveda vise vsi U predlogi in nasveti še v zraku, vendar pa nam dokazujejo, da je vlada in njena večina v resnih skr^ beli zarndi nepopustljivosti socialistov, ki so razkačeni na vlado vsled postopa? nja njenih varnostnih organov povodom znanih požigov v Modeni, Bolonji in 1'i* rencah. V slučaju, da bodo socialisti vztrajali na svojem stališču, bi prišla v poštev še ena možnost: razpust parlamenta in raz? pis novih volitev. ;Nekateri p ari amen? tarči vidijo v tem edini izhod iz zagate. Poslanska zbornica bi se tedaj izpopok nila s poslanci novih anektiranih nokra? jin, a razkol socialistične stranke bi mo* gle vladne čete izkoristiti v svoj prid. Socialisti pa pravijo, da se ne boje novih volitev. Vzrok razpusta bi bilo najboljšo agitačno sredstvo za stranke. Za sobotno sejo so se pojavili nasledi nji obstrukcionistični govorniki: Bisogni, Buggino, BeJiagarda in Ramella. Originalen je dnevni red, ki ga je predložil Belfagarda: Ker je prodajna ce* na kruhu pod kupno ceno, predlaga zbor? nlca, naj se v svrho poravnanja izgube odpravijo stroški za bogočastje, razpu? ste verske družbe, katerih premoženje zapleni država. Na petkovi seji 28. t. m. se je morala zbornica vnovič baviti z neko častno za? devo socialističnega poslanca Vacirca. Pri neki razpravi zadnjega, zasedanja zbornice, mu je posk Drago očital, da Je Vacirca posredoval pri neki kupčiji v svoj dobiček. To očitanje je povzročilo teda j v zbornici silen hrup. Končno so sa stranke sporazumele v toliko, da so izro* čile zadevo posebni komisiji, sestavljeni od parlamentarcev. Ta komisija je imela nalog, naj do prih. zasedanja dožene, koliko je resnice na Dragovih obdolži« tvah. Komisija je izročila zbornici akte ter podala poročilo o izidu svojih poiz« vedeb, ki je obtežilen za posl. Vacirco. komisija je izdala svoj pravorek, ne da bi se izrekla o moraŽni odgovornosti posl. Vacirca. Ker je posl. Vacirca pro* testiral proti takemu postopanju, je pred« lagal Modigliani v imenu socialistično shranke, naj se vse tozadevne listine in pravorek komisije natisnejo ter objavijo, kar je bilo tudi sprejeto. K razpravi o žitnem zakonu jo bilo pri* javljenih več dnevnih redov, med temi omenimo sledeče: Scoti (ljudska str.): Zbornica ugotav* lja, da sc primanjkljaj, ki ga povzroča politična cena kruha, zamore odpraviti, brez novih davkov na vino, z intenzivo nina in smo treni m obdelovanjem zem« Ijišč, ki se da doseči s primernim stroškovnim kmetijskim poukom. — Vlada jo kriva, da se nahaja kmetijstvo v tako kritičnem položaju, ker je ubrala napač* ne poti za povzdigo produkcije. Obdela? la so se za žito neprimerna zemljišča, na* mesto da bi se zvišala produkcija na pri* mernih zemljiščih s potrebnimi gnojili. Žitne rekvizicije so v škodo kmetijske« mu razvoju ter pospešujejo spekulativno razsipanje žita. Glede vinskega davka pravi, da jc krivičen, ker bodo po njem prizadeti tisti kmetski sloji, ki morejo vedno žrtvovati, kadar išče država novih dohodkov. Zanardi (socialist): Zbornica je za tov da se odtegne žito zasebni trgovini. — Zbornica naj se zaveda težkih po^ledio, ki bi jih prinesel žitni zakon v mzdra« pano gospodinjstvo širokih ljudskih slojev. Očita ljudski 6tranki £n reformi« ■ stom, da prelamljajo obljubo, ki so jo 1 dali svojim volivcem* ako glasujejo za i zakon. Govornik je prepričan, da zi>or» ' niča ni še izčrpala davčne sile dežele, ker jo ostalo mnogo bogatinov, zlasti pa voj« nih dobičkarjev nedotaknjenih. Pripo« roča naj se razpiše prisilno posojilo^ s katerim naj se pokrijejo Izdatki za Bud« sko oskrbo. Da ni imelo žitno obdelo* vanje zaželjenega uspeha, je kriva ne« marnost onega stanu, ki bi se moral naj« UUMI1 11' ^ Vrstu, dne 29. januarja 1921. ipodarstva. Pšenica naj bi se razdelila tamo neposrednim obdelovalcem, ne pa posestnikom, ki žive v mestih. palo v korfet špekulantov. Ugotavlja, da bi zvišanje krušne cene zadelo zlasti ljudstvo južnih pokrajin, katerih glavna Ciccotti (socialist): Zbornica izjavi, da 1 hrana so kruh in testenine. Predno se le dolžnost vlade pred izpreminjanjem krušne cene v svrho vzpostave državne* ga proračuna, da takoj in energično iz« Brja davek na vojne dobičke in opusti do tedaj vsakršno izdajo novih »bankov* cev. — Izjavlja, da je socialistična stran* ka nasprotna temu zak. načrtu ne samo iz tehničnih raziogov, ampak tudi iz po? litičnih. Tudi njegova stranka se zaveda važnosti državnih financ in ve, da bi gos spodarski polom države ne zadel le me-6čart3tva, ampak tudi delavstvo, vendar pa ne more na noben način glasovati za takšen zakonski načrt, ki se protivi prejs Snjim zborničnim sklepom. Tudi pri li* kvidaciji vojnega materiala se je posto* prično reševati gospodarska vprašanja Italije, se je treba odločiti, ali naj bo naše gospodarstvo zgrajeno na industri* alni ali kmetijski podiagi. Vpraša, kaj se je ukrenilo proti onim bankirjem, ki so špekulirali z valuto. Fašistovsko giba* nje, ki ga vlada ščiti, vzdržuje duh na^ silja in nestrpnosti. Giolittijevo posto* panje v notranji politiki je bridko razo* čara'o vse one, ki so upali v njegovo do* bro voljo. Vladni poglavar naj si nikar ne domišljuje, da bo zaustavil socializem na potu njegove zmage. Seja se je zaključila ob 21. V soboto 29. t. m. ob 15 se nadaljuje razprava o žitnem zakonu. Se nekaj o našem zadružništvu O tem predmetu je bila objavljena v »Edinosti« vrsta člankov. Dovolite g. urednik, da spravim tudi jaz par misli na papir. Vse nase zadruge se v glavnem dajo razdeliti v tri vrste —« in sicer v: a) pridobitne ali produktivne zadruge; b) potrošne ali konsumne zadruge in cj denarne zadruge. Ravno tako bi se moralo naše osre* dotočenje, naša centralizacija razdeliti na tri posamezne samostojne panoge in Jele te tri naj bi imele skupno matico. Produktivne ali pridobitne zadruge. Sem spadajo različne naše zadruge in podružnice na deželi, kakor razne gospo* darske zadruge v Istri, mlekarske zadru* ge po .Notranjskem, Goriškem in Istri, vinarske, poljedelske, vrtnarske in dru* ge zadroge, fci streme za uravnavo in čiščenjem rek, potokov in hudournikov. Mnogo že obstoječih zadrug bi bilo tre* ba preosnovati; predvsem mi prihajajo ki se bavi jo s krčmami, potrebujejo te* meljite preosnove. Mnogo takih zadrug je moralo likvidirati, ker so bile podobne v mali lonček vsajenemu drevesu in že ob ustanovitvi niso imele pravih živ* ljenskih pogojev. Potrošne zadruge po* trebujejo za svoje vodstvo trgovsko in zadružno izobraženih oseb, dočim potre* bujejo pridobitne zadruge kmetijskem zadružno izobraženih ljudi. Denarne zadruge so pa vse naše hranilnice in posojilnice v mestih in na deželi, naj si bodo usta* novljene po Schiilze*Dclitschevem ali Raifeisnovem sestavu. Te imajo že svoje sredotočje v Tržaški zadružni zvezi, h kateri sta se — če sem prav poučen — pridružile tudi Goriška in Istrska ziu družna zveza. Ti naši denarni zavodi -so ustanovljeni največ po celjski in obeh ljubljanskih zadružnih zvezah. Tržaška zadružna zveza je osredotočila svoje za= druge, če se r.e motim, šele med okupa* na misel gospodarske zadruge v Istri, si* cijo, dasi je bila že prej ustanovljena, cer pa tudi podružnice kmetijskih družb Zadružna centrala bi se morala orga? na Kranjskem in Goriškem, ki nišo niz"rati na ta način, da se združijo za= osnovane na zadružni, ampak na dru* druge po svojih smotrih. Vsaka, vrsta Stvoni podlagi. Povsod, kjer takih usta* zadrug imej svojo posebno centralo. Vse nov še ni, bi jih bilo treba osnovati. Vsaka zadruga naj bi imela že vnaprej določen večji, točno odmerjen delokrog, ki bi se ne raztezal samo čez posamezno vas, temveč čez celo občino ali celo več občin skupaj. Delokrog zadruge naj bi obsegal 5—6 tisoč prebivalcev in sedeži i________________ _J___ naj bi bil tam, kier se nahaja naravno j menila, kmet m delavec hočeta imeti središče, zbirališče, križišče cest itd.! vajeti v svojih rokah tri centrale skupaj naj se pa združijo v vrhovno centralo slovenskih zadrug. Pri tej priliki povdarjam, da se mora skih in delavskih zvezah« in v »Edinosti^, izvršiti osredotočenje v sporazumu ? !a bodo mogli voditelji govoriti v imenu biček brez poštenega dela. Zivinav les, živila se izrabljajo po tujem kapitalu in domačem veriŽništvu. Zlasti promet med Jugoslavijo m Italijo je po velikem delu v rokah te vrste ljudi. Če kdaj, smo danes zoper vse te kri* vice vezani le na samopomoč. Prvi korak v tej smeri je združitev vseh naših sil — političnih in gospodarskih — v narod* nem okvirju. A ta narodni okvir ne sme ostati v obliki nekdanje površnosti, am* pak mora imeti kar najglobljo kultur* no, socialno iii gospodarsko vsebino. Zato z veseljem pozdravljamo pomlaje* no smer pisave v »Edinosti«, ki je zad* nje čase pokazala umevanje za te ljud* ske naloge. (Klici izmed zborovalcev: Se premalo!) Ako resno hočemo priti nasproti po* stavljenim ciljem v okvirju naroda, mora storiti dolžnost vodstvo, pa tudi ljud* stvo. Za osrednje narodno vodstvo smatramo politično društvo »Edinost«, ki se mora odločno in brez omahovanja orientirati po ljudskih plasteh delavske? ga in kmetskega stanu! (Zborovalci pri* trjujejo!) A tudi ljudstvo 6amo mora storiti doli* nost, otresti se lahkomiselnosti, kramar* ske dobičkaželjnosti z verižen jem, a se lotiti dela za vzajemno narodno blagi* njo. Ven iz krčem, pa nazaj v hiše, ki smo jih pred vojno postavili izobraže* valni in zadružno * gospodarski organi* zaciji! Posebno prosti večeri in nedelje ljudskemu delu! Zbrani narod je te misli z odobrava* njem sprejel m izvolil »Kmetski del a v* ski zvezi« nov odbor, ki bodi v našem okraju vodnik na označeni poti. Nato je nastopil g. dr. Podgornik, od* vetrtik iz Gorice. Ljudstvo še pomni nje* Novega sedemmesečnega trpljenja v ita* lijanskem ujetništvu in ga je toplo po* zdravilo. — V govoru je v imenu dru* štva »Edinosti« dal poudarka mislim, ka* tere je bil razvil prejšnji govornik. Ugo* Trvil je, da je bilo društvo pač ustanov* Meno v drugačnih časih, za omejene na* mene in le za Trst in okolico. Zdaj so se mu naloge nepričakovano razrastle na Širino in globino, pa voditelji skušajo vse storiti, da jim bodo kos. A društvo potrebuje tudi trdne opore v narodu, ki naj se organizira v »Kmet* ljudstvom. Naš kmet in delavce morata imeti pri vsej stvari važno, odločilno be* sedo. Svetovna vojna je ljudstvo spre* rrsocev in stotisocev organiziranega na* roda. Tedaj glas društva ne bo prošnja, ampak odločna zahteva pred vlado. Govornik je posebej*razpravljal o kri* vicah. ki se gode narodu v šolah in ura* fznabiti kier ie sedež občine sedež fare).! Kdkor po ceIem ^^ fako je kmetMu. Izmed poslušalcev se burno oglasi .naj . ' ovala le v svo* nidi pri nas nckojiko nezaupljiv. Ne* | zahteva po »Kmetijski šoli« v Gorici, jem delokrogu in naj bi ne posegala v delokrog druge. Predvsem treba povdarjafcr, da se ni* kakor ne dajo stlačiti v eno skupno vre* čo pridobitne, potrošne in denarne za* druge, kakor to hoče med nami gotova struja, ker se interesi enih in drugih če* •»tokrat križajo. Posebno pa ne gredo vsporedno skupai koristi pridelovalcev* tmefov in potrošnikov*delavcev. Najti je treba pripomoček in pota ter sredstva, da se ustanove stalni in dobri stiki med posameznimi vrstami zadrug. Edino na zaupljivost izvira iz dobe grajščin, iz j kakor smo jo imeli. T a . 7__________a___ t _ _ _ * * • / (»/t V* r T .-11 časa kmečkih puntov, ko so se kmetje borili za svojo osvoboditev. Tudi danes >e vrše pnnti in nemiri kmetov v Italiji, Rusiji, na Irskem. Ponekod se je nezaupljivost kmeta med svetovno vojno še povečate. To ni nič čudnega. Zadostuje, da se spomnimo na našo Istro, kjer je med vojno t,ve-tovnoznani orožniški polkovnik Vogel* hiiber trpinčil kinctsko ljudstvo. Priza* dejal je kmetu milijonske škode in spra* vil marsikaterega istrskega trpina v smrt. in delavca. .__„ Potrošne ah' konsumne zadruge. Sem spadajo razne konsumne zadruge na deželi in v mestih, posebno v delav* skih središčih. Za vzor takih zadrug nam lahko služijo »Delavske zadruge za Trst, Istro in Furlanijo« in tudi Idrij* bko konsumno društvo. Razne konsum* ne zadruge na deželi — posebno pa one, mnogo po Julijski BeneoijU. Nekateri se še nahajajo med nami. Ena največjih nalog je utrditi v kmeti" zaupanje. Zato je treba resnega, vstraj* nega dela, predvsem pa poštenosti in sporazuma. Popolnoma pa se more iz* ključiti izkoriščanje in zloraba. Upam. da se bodo te moie misli uvaževale in se ne bodo krivo tolmačile. Izvesten komunist. Zborovanje „Kmetske in delavske zveze za ajdovski okraj" Lep dan je bil v nedeljo na Vipav* skem, a pomenljiv je postal po dobro uspelem zborovanju prenovljene »Kmet« kke in delavske zveze za ajdovski okraj«, ki se je izvršilo v znanem središču spod* nje Vipavske doline na Goričicr. Zbralo se je kakih 300 Vipavcev, kmetov in de* Iavcev, vmes zlasti mnogo mladeničev, kar so govorniki z veseljem ugotovili. Zastopana sta bila, kakor tiče, tudi du* hovski in učiteljski stan. S posebnim za* nimanjem so bili prišli zadrugarji, ker je naloga zadružništva v ospredju javne razprave v deželi in je vabilo, priobčeno v »Goriški Straži«, obetalo govor o smotrih gospodarske organizaciie v de* želi. Govorila sta g. župnik Rejec iz Sv. Križa in g. dr. Podgornik iz Gorice. Vkljub deloma izpremenjenemu pro* gramu dan ni bil izgubljen. Za poglavitni uspeh dneva smatramo pomladitev »Kmetske in delavske zveze«, ki je do? bila večinoma nov, iz mladih mož se* stavljen odbor. Za predsednika je bil izbran g. Ivan Bajec iz Skrilj, pošlo* vodja najbolj delavne zadruge v okraju, ki je »Vinarska zadruga« v. Dobravljah. Posamezne občine so dobile zastopnike v odboru. Na prvi seji bo odbor nasta* vil še zaupnike po vaseh, ki bodo potem sistematično nabirali članov in organi* zirali podrobno delo po namenu »Zveze«. Za javnost pa se mi zdi mnogo važ* nejše, sporočiti vam o miselnosti in tež* li j ah, ki so se javljale in odobravale na zborovanju. Župnik Rejec je skušal raz* kazati največjo rano na narodnem telesu tukajšnjega jugoslovenstva: mnogovrst* no pronicanje italijanskega življa v na> Se narodno telo. Tujstvo siii med nas: državni aparat z uradništvom, Šolstvo, vodilne delavske moči — zlasti pa italb janska komunistična organizacija in or« ganizirani italijanski kapital. Ta dva po^ •lednja sovražnika sta daleko najbolj ne? varna, ker bosta najbolj pri koreniki za> jela življenske pogoje naroda, ako se ju ma nakane posrečijo. Komunistična organizacija, stoječa popolnoma pod italijanskim centralnim vodstvom, očitno namerja priličenje (asimilacijo) tukajšnjega slbvanstva ita= lijanstvu. To je razvidno iz njih ravna* nja: iščejo pač posameznike in male organizacije, izločajo pa močnejše in na? rodno zavedne slovanske organizacije (primeri slučaj učiteljstva!), ker jim je na poti vsaka slovanska samostojnost. To včasi tudi izrecno priznavajo, baha* joč se pred nacionalistično italijansko javnostjo, češ, da za poitalijančenje slo* vanstva v deželi več store od samih na* cionalcev. Tako ravnanje komunistov tudi nujno sledi iz njih kulturnega in gospodarskega programa. Zakaj " ideal komunistične družbe je, da nasproti vse* mogočni centralni vladi stoji kar moči atomizirana, to je v posameznike raz* cepljena množica. Niti družina, ta osnov* na celica vse družbe, v idealni komuni* stični državi nima prostora. — Ako bi italijanski komunisti res uspeli, da bi ne samo po vnanje, radi kakega trenutnega dobička, ampak tudi po srcu zajeli naše ljudstvo, bi to bila naša narodna smrt. Prav tako nevaren kakor komunizem, je narodu italijanski kapitalizem. Zaje* da se v naš narod z aparatom imperia* listične italijanske države, ki je poslala nad nas kot kobilic italijanskih uradni* kov in vojakov. A vštric z državo izte* za nešteto kremplje v deželo tudi kapi* tal italijanskih bank in Zasebnikov. S prav preračunano zlobo se je istočasno vezal naš domači kapital, ki so ga pošte* ni varčevalci večinoma naložili v hranil* nicali. Italija zavlačuje izmenjavo tega denarja, da so italijanske banke tembolj neovirano razpašajo po dežel?. Brav posebno moramo obžalovati in najstrožje obsojati verižništvo domačih ljudi, ki stisko in zaostalost naroda iz« rahljajo sebi v nerealen in krivičen do« Zastran bodočih volitev je' Opozoril, -Ta bomo morali pred vsem biti na straži, "la ne bomo oškodovani po volivni geo* metriji, ker je nacionalistično italijansko časopisje že nasvetovalo vladi, kako naj bi nas žrtvovala laški večini in nas prikrajšala v številki mandatov. H koncu je g. učitelj Paljck iz Lokavca nredložil zboru sledeče resolucije, kate* rih prve tri so naslovljene na kr. vlado, za dni a pa na pol. društvo »Edinost«. 1. Stotine kmetov in delavcev zbranih na zboru »Kmetske in delavske zveze za ajdovski okraj«, dne 23. jan. t. 1. pozivlje kr. vlado, da se ovej vsaj toliko pravič* nosti nasproti tukajšnjemu jugosloven* skemu narodu, da mu vrne v šoli in ura* Hiti tiste narodne in jezikovne pravice, katere je imel pod nekdanjo Avstrijo: 2. da nemudoma obnovi v Gorici po? 'eg ostalega nekdanjega šolstva tudi biv* šo slovensko kmetijsko šolo; 3. naj pri nakladanju davkov ne vali na liudstvo samovoljnih in brezmeinih bremen, kakor že začenja s terjanjem dohodnine v obliki in izmeri, kakršne liudstvo tukaj nikdar ni poznalo. 4. Pozivamo politično društvo »Edi* nost«, kot nase priznano osrednje vod* stvo, da se kulturno, gospodarsko in so* cia^no brez pridržka orientirai v smeri širokih narodnih plasti delavskega in kmetskega ljudstva ter skušaj dobiti v službo naroda mož, z moderno socialno izobrazbo. Resolucije »o bile soglasno odobrene. V mraku smo se razšli z željo, naj bi se ljudstvo povsod po deželi podobno oglasilo zoper kapitalizem in komuni* zem ter se na osnovi naših socialnih na* čel strnilo v »Kmetskih in delavskih zve* zali«. Tudi I. L. P. namerava •klicati a evojo stran! shod atranke Veliki noči. Vodstvo angleške komunistično stranice upa. da pride na. tem ah odu do razkola, tako da bi levice I. L. P. pomnožila vrste komunistov s svojim pris-iopom k III. internacio-nalL Vklub ogromni agitaciji in organizaciji, ki jo pri komunistih vzornejSa hi trdnejša kot pri zmernih socialistih, Šteje sedanja komunistična sdranka na Angleškem največ 10-12.C00 vpisanih članov. Rusija in muslimanski svet. Odkar se je v Rusiji pojavila sovjetska vladavina, so se izprcmenila vsa naziranja o nalogah In ciljih ruske zunanje politike. Najzanimivejša pa jc gotovo izprememba ru ske zunanje politike narproti Turčiji in vsemu rao-hamedanskemu evetu sploh. Turki, ki so bili vedno najbolj zagriženi sovražniki Rusij'e, štejejo sedaj med njene najboljše prijatelje. Isio velja o vseh drugih mohamedanskih narodih in državab; o Pei-zaji, Afganistanu, Indiji itd. Odnošaji imd Rusijo in mohamedanskim svetom so zelo tesni. Moskovska vlada je poslala pred kratkim v Teheran veliko odpos!anst%-o, katerega j>rihod se pričakuje v perrijanskem glavnem me stu z vsakim dnem. V Moskvi pa se nahaja že več mesecev perzijsko cdposlans'vo, kateremu nače-luje biv&i perzijski poslanik v Carigradu. Namen teh odj>oslanstev je ta, da pripravijo tla za novo rusko-perjizsko pogodbo, s katero se odpravijo vse obveze, ki jih je bila Perzija podpisala svoj čas nasproti carski Rusiji. Zveze med Rusijo in Kcmal pilo niso nič manj tesne. Keinal pafa je poslal s privoljenjem rusko vlade v Buk ur o od-poslanstvo častnikov turškega glavnega stana. Ravno tako v Afganistan. V Trapezuntu jc bil povabljen na neko turško svečanost ffovfziaki konzul. Med kristjani in mohamendanskimi Kurdi na Kav kazu jc prišlo pod pokroviteljstvom aovjet'k^ vlade do sprave in sporazuma, kar se ni zgodilo nikdar prej. To postopanfe ruske vlade odgovarja kajpada popolnoma temeljnim načelom ruske revolucije. Toda čistih načel ni nikjt-r na tem svefu in tucu v odno.-atjih sedanje Rusije nasproti m t^limanokcmu svetu ne. V tem cin-raju nas moreio izjave so ;et-skega diplomata -itvinova, ki in jo da', poročevalcu angleškega lista r Dai!y ITcralda*, le prtrditi. Litvinov je rekel msđ drugim; Cilj politike ruske vlade je, da osvobodi n irode izpod imperialističnega jarma in da jim da možnost svobodnega razvoja. Druga glavna naloga sovjetsko vlade j^ da uniči vpliv zaveznikov v obmejnih državah. Dokler Anglija ne bo hotela skleniti sporazuma z Rusijo, se bo smatralo njeno vmešavanje v zadeve obmejnih držav za škodljivo ruskim koristim. Končni cili te ru?ke politike pa Je, prisiliti Anglijo, da uradno prizna sovjetsko vlado, čim bi Rusija izsilila od Anglije ta korak, bi izvojevala največjo zmago vseh zmaj&, kar jih je dosegla od revolucije sern. - Pečem je kruh v posameznih državah. Cene kruha niso od začetka vojne pa vse do dandanes samo zadeva zgolj gospodarske narave, kakor prej. temveč je to vpraSanje zadobilo v vseh državah veliko notranje-politično važnost. Ako «o n. pr. Frailcrzi jedli bel kruh ves čas vejne, je morala francoska vlada plačati za ta luksus lepe milijarde ameriškim dobavateljem bele moke. V Italiji se sicer kruh ob času vojne ns tako belil kot na fran-ctwkem, toda vlada je morala tudi v te} deželi skrbeti za kruh iz strahu pred ljudsko nevoljo in plačati milijarde £n milijarde za to, da jc bil brah vsaj kolikor toliko i-dober kup*. Tako je bilo povsod razen morda ▼ Zedinjenih državah. Takšna krušna politika, ki je bila ob vojni s-pretno in izdatno blažilno sredstvo, je povzročala vsako leto vojne in povzroča tudi sedaj dobršen del milijanfnih priman kl jaje v v proračunih posameznih držav. Naravno fe terej, da so vse prizadele države začele počasi tn polagoma opušča- tane, fe vdrlo kakih 15 komunistov v tiskarr. •Spazzal«, kjer eo list stavi, ia je naailco ra^ru-ijo strani. Sinoči jc bilo rečeno, da iaidc danc» V^'. V občo so položaj ni izpremeruL Dobro kaže! Včerajšnji poziv ra svetoiva: ' -fn druge dame, da kaj damjrjo za paviljon, ki sr bo postavil na Svečnico v našem Narcdncni tL m-v prid domačemu vrtcu, ni naletel n.i gluha Danes kroži po sv. Ivanu glas o obljubljenih s.L-ščkah, poticah fn drugem finem pecivu. Dame, kf so vsled dolgotrajne vojne skoraj pozabile, kal.f« se ta ali ona slaščica pripravi, baje pridno šli Jj-rajo najnovejše in najboljše »kuhinjske bukve . Največje presenečnjc ic nam obeta iz hiše št. 511. — Tako naše damef Kaj pa mi tuožki? Kulian." res no znamo sukati, da bi tekmoval: z nežnim spolom, zalo pa imamo dober nos za razne pijače! Dajmo, vsak po svoji moči, da ne h< do rekle našo ljubeznive: »Glejte, takšni so ti naii možki! Slabo bo so izkazalil« — Vse moške darove spre! cm a »Karlo« v svetoivanskem »Narodnem donim. Sv. Križ. Tudi v našem zavodm^m Krržu (Sv Križ) s o je mladina prav pridno lotila kulturnega delovanja. Dramatični krotek prireja dobre in izbrane predstave. V nedeljo pa nas je iznenadi!j mladina z piireditvijo. na kateri je nastopal tudi nanovo ustanovljeni orkester. Orkester je številen, in je izvajal vse točke prav dobro. Žel je od strani ljudstva obilo pohvale. — Hvaležni smo naši mladini, ki se je z nepopisnim trudom popriiela težkega dela, da le nudi našim v&ščancon užitek boljša glasbe. Križ je s svojim orkestrom lahko jvonos»..j. Mladina, lo tako napreji Prireditev ft&ntjakobskega otroikc£a vrtca, ha Svečnico dne 2. februarja t. 1. se bode vršila v dvorani D*lav«k^a konsurr.ncga društva pri Sv. .Ta«vObu prireditev, pri kateri bt do sodelovali gojenci o:ic škega vrlca, a med dejanji bo svirala iz \>r ijaznnsSi mandolistićna skup?na »Viktor Parma«. PrireHitev bo trajala od 4. do 6. ure pop. — Od 7. ure ivečtr do 11. se bo pa v isti dvorani vr"i! ples pri katerem bo istotako sodeloval orkester Viki* r Parma«, Čisti dohodek obeh prireditev je v kori* t šentja-kobhtke podružnice CMD; zato ni nobeni.dvema, da se bedo Šentjakobčani, kakor tudi drugi tržaš i SIcvenci polnoštevilno udeležili teh prireditev. Vodnikova lOOletnfca, katera bi *e imela vršiti pred dvema letoma, a ee je mcruJa vsled nastalih razmer preložiti, se vrši letos, in .*■ irer na Svečnico 2. febr. t. I. v svetoivanskem »Narodnem domu«. Toliko na znanje. V kratkem sledi natančon vspo-red slavlj'a. Tečaji za angleški, francoski, italijanski, nemški ta slovenski Jezik, stenografijo tir pt>sebni tečaji za deco v Tratu. Opozarjajo 6e vsi eni, ki so se /o vpisali kakor tudi eni, ki se še želo vpi^ti, da se prične pouk e prvim februarjem. Naduljr.e pr'-javc se sprejemajo vsak dan od 12 do 22 v ulici Gicvanni Boccaccio št. 3, vrata 14. — Našim ljudem priporočamo naj topleje učenje teh velovažniu svetovnih jezikov. Šolska prireditev, ki se vrši v Gerdo'ovi dvorani pri Lovcu dne 2. februarja (na Svečnico), ob* s.ga sledeči spored: 1. Žirovnik: »Prišla bo pomlad zelena«, troglasni dekliški zbor. 2. Zupaneič! »Pripovedka o nosku«, prizorček. 3. Adamič: Ločitev«, troglasni mešan zbor. 4. Zupančič: v Dro basni«, dvogovor. 5. Žirovnik: »Venček nar. pciinl., dvoglaani dekliški zbor. 6. Gregorčič: »Rabeljsl > jezer©*, deklamacija. 7, a) Zupančič: »Ciciban, Ci-cifuj«, b) Utva: »Prvi krajec«, deklamaciji. 3. * >Koie«, kuplet. 9. Kome!: »Maks«, enoglasmi dekliški zbor j spretnije vanjem glasovir ja. 10. Ribk »Skrati«, veseloigra s petjem v 2 dejanjih; pev.k. del priredil Ivan Grbec. U. Volarič: »Domovina , enoglasni zbor s epiemljevanjcm glasovirja. — Pij-četek je točno ob 15 (ob tieh), ker je poznajo d. -> rana oddana. — Nastopajo otroci katinarbko i.J • le — Čisti dob:čck j© namenjen domači šolar ti krušno politiko ki šo jo trdile ob vojnr. Vsled I knjižnici. Glede na dobrodelen namen priredi* v: tega je kruh povsod močno podražil, ker vlade pri-j vabi k obilni tdlcžbi — katinarsko učiteljevo. Politične vesti Komunistično gibanje na Anglelkem. Revoluci-jonarne (proletarske organizacije na Angleškem so bile do 1. 1920 te-le: I. L. P. (Independent Labour Party), B, S. P. (Britij, Socialist Party) in S. L. P. (Socialist Labour Party), h katerim je treba prišteti še \V. S. F. (\Vamen Socialist Federation — ženska fioiijaistićoa zveza). Kakor £ievscd drugod, tia ee pojavili tudi na AngleSkcm ruelj revoluciji dve etruji, zmernejša in revolucionarna. Do razkola pa ni prišlo, dasi eo se vršilt stalno Cesti sestanki, na katerih ,ste obe ledenci udarjali bolj in bolj hudo ena proti drugr. Kljub vsem nesoglasjem pa so se vse stranke vendar zedinile v tem, da »o pristale na sklicanjc posebnega shoda. Ta shod, katerega so so tideleEle vse geri amenj'ciie stranke razen W. S. F., fie Je vrSil 1, avgusta 1920. Posledica tega razkela fe bila ustanovitev posebne angleške komunistične stranke, h kateri pristopila B. S. P. in največji del S. L, P. fa mnogo članov I. L. P. Od tega časa obstaja v Angliji uradna komunistična stranka, to cs pravi »Iranka, kl je bila potrjena od izvršilnega odbora III. ialeraacijonale in sprejeta vanjo. Medtem pa se je začela razvijati močna propaganda za III. intemacionalo tudi med pristaši tistih organizacij, ki s ko vstopile v komunistično stranko. Moskovski fcsvr&lsi odbor, ki fe vedno točno obveščen o vseh pojavih proleterskoga gibanja rssh dežel, (a ukazal sngleSkemn oddelku komunistična Intcmacionale, naj skliče nov shod, sa katerem aa| pride do popolnega ©dinstva med vsemi anglcSkizuJ kmnuokti, T shod as bo vršil 29. in 30. t 3L v Leedsu. spevajo vedno manj in manj zanj iz državnih sredstev. Sledeči pregled nam kaže, po čem fe kruh nekaterih državah, ki so bile posredno ali neposredno prizadete po vojni: Za kg navadnega kruha se plača na Angleškem 3*50, na Francoskem 2'20. v Belgiji 2'40, na Španskem 2*80, v SvicI 3'40, na Švedskem 11"20, v Zedinjenih državah 7'40 fn na Nemškem 2'40 lir. — Že ta kratek pregled nam kaže, da }e uradna cena kg kruha, ki jo italijanska vlada namerava vzakGniti in ki bi znašala 1'40 lir, precej ume tna ter da ne bo mogla veljati za bogve koliko časa. Socijalizacija zdravnikov na Ruskem. Neko poročilo iz Moskrve pravi, da je ljudski komisar za narodno zdravje izdal csdlok, s katerim prepoveduje svobodno izvrševanje (zdravniške prakse v ru pred nekolikimi dnevi čitali v Edinosti razveseljivo vest, da hočejo naša narodna druitva pri Sr. Jakobu delati in živeti! Dvorano Delavskega kon-sumnega društva si hočejo urediti tako, da bi tuv-dostevalo najnujnejšim potrebam za vpriz ritev dramatičnih .predstav, šentjakobska naredna društva prosijo v ta namen denarno prdporo. Veti., ki iele, da ostanemo tu, da se krepimo in ii\i.mt;( da no klonimo tilnika pred silo, bodo gotovo v polni meri zadostili narodni dolžnosti In pripomogli našemu kulturnemu delu. Denar je pošiljali na »Trgovsko obrtno zadrugo« za gledališki oder pri Sv. Jakobu. Kdo ve kaj? Kdor v© kaj o Francu V*tovec is Brezovice v Istri, ujetnik v Sibiriji, naj blagovoli javiti druži ni Valoveč v Brczovki št. 62. Uradne vesti Zvišanje brzojavnih tarif. Agencijo Štefani javlja z dne 29. t. m.: Kr. odlok, ki bo v kratkem objavljen, odreja, da se tarife za notranje brzojave zvišajo s 1. februarjem tako, da bo znašala pristojbina za vsako besedo 25 slotiink. Najkrajša brzojavka mora šteti vsaj esem besed. Za brzojavke n posebnim dostavljanjem jo zvišanje pristojbin odmerjeno v sorazmerju z navadnimi brzejavk'* ,r. Za nujno brzojavke velja trikratna pristojbina. Tarifa za č-asniške brzojavke ostane neizrrcmt-njena, t. f. ipristcjbina znaša za vsako beri do 10 stotink. Najkrajša brzojavka mora šteti vsaj 16 besed. Za brezžične brzojavke Ln za ladje ©o določene sledeče pristojbine: za eno leto 120 lir. za pol leta 75 Kr, za ca mesec 15 lir, za 14 dni 10 lir in za 3 dni 2 liri. Premog. Mestni magistrat naznanja: Izredni komisar je s svojim ukrepom z dne IS. jan. 1921, bt. VIII -84-1-21 ustanovil pri občini -»Odbor za dobavo premoga^. Namen tega odbora je. da osredotoči dobavo premoga za v*e občinske naprave. — Vsi prizadeti, zlasti trgovci s premogom lahko poizvedujejo in ponujajo pri tajništvu imenovanega odbora (strojni oddelek otrčinskega tehniškega u-rada). — Trst, 29. jam 1921. — M».-?tai magistra! tržaški, Pomilostitev v iinačnih prestopkih. Finančno ravnateljstvo za Primcrsko naznania: V*i prizadeti se opozarjajo, da poteče 6. februarja 1921 rok, Li je bil postavi-jen s kr. odlokom od 26. okt. 1920. Gre za pomilostitev radi prestopkov finančne raravc. Dct.čci odlok je bil objavljen v Ur j d nem. listu dno 6. dec. 1920 pod št. 1688. — Trst, 29. jan. 1921. "— Finančno ravnateljstvo. Odlok o državljanstvu (Konec) Pravne osebe; Razen javnim zavodom in drugim pravnim r>-sebam, ki imajo sedež v novih provincah, se pr,-zna italijanski značaj s posledicami, ki izhajajo ir. Člena 75. si. germainske mirovne pogodbe, tudi sledečim pravnim osebam: 1. Trgovskim družbam, v katerih tvorijo oscln\ ki so že ali pa postanejo italijanski državljani, dvi* tretjini vseh dru2abnikcv, in v katerih sta najinr.nj dve tretjini družbino glavnice last onih ^eg>iti-i-, ranih družabnikov, ki ali so £e ali pa postanejo italijanski državljani; 2. delniškim družbam, v katerih tvorijo tri četrtine upravnega sveta osebe, ki ali že imajo ali pa dobijo italijansko državljanstvo, in v katerih se gla- . zjutraj ckoli 5. ure, ko so bile strani že impagi- sijo vsaj tri četrtine poimenskih delnic, v katere V Trstu, dne 29. januarja 1921. »tUUNUbK ttev. -fe- stran lii, f® krv »tirana glavnica, ta ime takih oaei\ ki ali eo te ali pa postanejo italijanski državljani; 3. registriranim konsorcijem z omejeno' Zavezo (zadrugam), v katerih tvorijo tri Četrtine vodstva csttc, ki že Imajo italijansko državljanstvo ali p* Ju dobijo, in v katerih se glasiti dve tretjini deležev na ime takih oecb, ki so že ali pa postanejo italijanski državljanih Člen 10. V primerih, o katerih govori premoći člen, odločuje deželno pol. efeJgMvo. Ako gre zs. registrirane družbe ali konsorcije, pove prej svoje mnenja sednra- — Preti tej odločitvi deželnega poj. oolastva ia. preti njegovim odločitvam v drugih primerih, ki eo zapopadeni v členu 75. st. germain-fcke pogodbe, ae lahko vloži tekom 15 dni priziv na osrednji urad za nove province kraljestva, kateri odloči končnoveljavno, in sicer na podlagi poročila VI. oddelka državnega sveta. Sploioe določbe: Člen 11. Priznanje ali podelitev državljanstva v smidu te naredbe ima v polnem obsegu posle dice. ki iziiajafo iz. zakona z dne 13. Junija 1912, tt. 355, in zapepade uživanje vseh političnih pravic. Cten 12. Po st. germainski pogodbi in naslednjih notranjih tn mednarodnih ukrepih ee imajo smatrati vwe naravne in pravne c«ebe, katerim je bilo na podlagi tega odloka podeljeno italijansko državljanstvo, dumi niso imele do njega polne pravice, za italijanske državljane s polnim pravom. č!ci. Kar «c tiče te naredbe, velja za ženo to, tar za moža, tn za otroke, ki Se niso izpolnili 18. leta, to, kar za etariže. — Otroci, ki *o dosegli ob razglasitvi tega odloka 18. leto starosti, «e smatrajo xa samostojne ln nastopajo tudi kot l-dki bodisi v proinji za primanje državljanstva v polnem j-ravnem obsegu bodisi pri izjavi, da si izberejo it al. državljanstvo, bodisi pri reklamacji, prizivu in drugih nastopih, ki $ih predvideva odlok. — Sirote ia druge osebe, katere so iz kakršnegakoli vzroka nezmežne, da fbi same poduzele kak korak, ali pa so odsotne, zastopa v v«eh nastopih, na katere se canaia ta cdlok. njihov varuh ali uskrbnlk po krajevnih zakonih, člen 14. Izjave, pro5nje, reklamacije, prizivi in druge listine, ki so potrebne za izvedbo tega odloka, eo proste vsake pristojbine, koleka in drugih izdatkov. Člen 15. Ministrski predsednik in ministerialni tajnik za notranje posle izdata določbe, po katerih »e ima ta odlok uveljaviti. Odlok stopi v veljavo na osmi dan po dnevu, ko je bil objavljen v uradnem listu kraljestva (Gazzetta Ufficiale del R^gno). — Zaukazujemo, naj se ta odlok zapečati z državnim pečatom in uvrsti v uradno zbirko za-! .mor in odredb italijanskega kraljestva, in naročajem©, naj ga vsak, ki Je v to poklican, upošteva in gleda, da se upošteva. Izdan v Rimu, dne 30. decembra 1920. Vitiorio Emanuele — GiolittL DruStvene vesti Pevski zbor vrdelskega Sokol« ima skupno vajo v torek 1. lebr. ob 8 zvečer. — Za danes ob 2 pop. rapovedana vaja ženskega zbora odpade, ker je podpisani zadržan. — Prihodnjo sredo nastop. zi: j torej v torek nihče ne manjka. — Pevovodja. V rojanskem konsuninem društvu je danes ob 20 družinski plesni v en ček. Iz tržaškega ilvllenla Nevaren padec. Pretekli večer okoli 11. ure je I zdravnik rešilne postaje telefonično obveščen. 5a se nahaja na parnikt« »Monte Nevoso«, ki je zasidran v prosti luki =Emanuelo Filiberto«, mla i' ,;ič. ki potrebuje nujne zdravniške pomoči. Krna lu potem je prišel na lice mesta zdravnik, ki je mogel ugotoviti, da so «e mladeniču pretresli žgarii vsled padca. Mladeniča, ki se piše Mihael Brandl, star 22 let stanujoč v ulici S. Maurizio ;t. 1, »o odpeljali v mestno bolnišnico. Najdena bomba. Včeraj zjutraj je našel me*rtni stražnik na travniku, ki je last tvrdke Cimadori ulici Cologna medeno škatljo, v kateii se je ns-lajala bomba. Nesel jo je v bližnjo stražnico :n i tam obvestil telefenično viteza Carusija. Poli-< isJđ age nt je zasledujejo onega, ki je bil pustil bombo na Cimadorijevcm travniku. Nesreča. Včeraj popoldne okoli i. ure sc je prhal 37letni Ivan Vodopivcc, stanujoč na Greti št. 12. s kolesom po isti ulici. Ker je vozil prehitro, se mu je sprednje kolo obrnilo Ig kolesar je tro 5čil v zid. Z ranjeno glavo je šel na rešilno postajo, kjer so mu dali prvo pomoč. Žrtev žennih tatov je postal včeraj popoldne Ivan Raudich. ko fe čakal na južni postaji v vrsti jr*d blagajno, da si kupi vozni listek. Odnesli so mu r.amrcč listnico * 750 lirami. Ni mu kazalo dru-gega, ket naznaniti tatvino kvesturi. Majhen por ar. Sinoči okoli 10. ure je izbruhnil v drvarnici, ki se nahaja v ulici Giambatista Nicolini št. 2 majhen požar. Ogenj, ki je nastal iz neznanih vzrokov, so ognjegasci kmalu pogasili škeda tu ceni nad 100 lir. Vesti iz Goriške Kudajužn* - -Obleke. Meseca decembra smo se domačini zepet vzdramili iz svojega dolgoletnega spanja, pc vzročene^a po vojni ter obnovili in oživeli svoje tiaro Izobraževalno društva*. V odbor smo volili same sveže in čile moči, sesteječe u, samih fanlov in deklet, ustanovili znanstvene večero, fantovski in dekliški odsek. Odbor našega izobraževalnega društva javlja svojim član cm ia vabljen-ccm sledeče: Na Svečnico, čne 2. februarja t. L. ob 3. popclđne eo priredi v prvič veselica s sledečim vsporedom in sicer v prostorih * Gospodarskega dema : 1.) Nagovor. 2.) Deklamacija ^Solnem iz Aškerčevega Zlatoroga, 3.) Petje a Večer«, Skrjanček pojo žvrgoli. 4.) Kuplet »Krojač in čevljar«. 5.) Petjo *2alcst in O mraku**. 6.) Igra sPo-gc-dfcac, burka v dveh dejanjih. 7.) Srečkanje. — Po veselici ples in prosta za.bava v prostorih gostilne -Kemperle . — Odbor. »Narodna čitalnica * pri Sv Luciji ob Soči priredi danes, v nedeljo, dne 30. t. m. ob 16 popoldno v dvorani gostilne Mikuž veselico- s petjem in igro. Po veselici presta zabava ia ples, pri katerem svira gedba iz Prvačine. Vesti iz Istre Učiteljska skupština u Matuljama. Učiteljsko društvo za po!, kotar Volcsko-Opatija. o-bdržavat čc dne 3. £ebr. o. g. u Matuljama u 10 6ati pred-pedno u pučkoj školi glavnu skuštinu sa sledečim dnevnim redom: 1. OUcrenje skupštine. 2. Čitanje zapisnika zadnjeg sastanka. 3. Biranje odbora (po ćori m pravilima). 4. Ljudski život z pesma. Raspravlja kol. g. V. Ličan. 5. Slučajnosti. — Odbor. Vesti iz Notranjske f Matija Petrič. V nedeljo, dno 23. t. m„ snio v Postojni poli opali moža, znanega po svojem delu v blagor bližnjega daleč naokoli Ta mož je bil Matija Petrič. Matija Petrič, rojen I, 1844, v Ravnali nad Cerknico, je prišel v Postojno ž& v mladsh letih fca portal tu urar. Kot tak znan, osebno pa odkrtosrčne>-ga značaja ter dobrega erca, je bU povsod čislan družabnik. A Petričcva glavna zasluga je bila njegova velika skrb za gasilstvo. Za gas&kivo je živel fen — u- inrl. Kct *asi!cc fo 1>?1 vcllLI čuva; na£e£a merta ia okolice, pripravljen -vsak hip pohiteti bližnjemu BRINJEVE jagode, rudeČe v poljubnih množinah na pcmoč z — dejanjern. Tekom tolikih let tegaj Ima nft proda) J. Sandalj, Lupoglara, Istra. (47 defa fe s svojimi vrlimi gasilci_ pogasil MOTOR na 4 kon^dh dL, združen , dina-" požarov — <-=* Gasilna društva, ta «o v njem videla ' * ' ' nad vse zasluženega moža, so ga zato povrsti častila: Bil je načelnik gasL'nega društva Postojna mom za razsvetljav^ sč prod« M^cfjeudch, Via S. Franceseo 10. 133 in to celih 32 let, odbojnik Deželne gasilne zvezer^^E^^^IKE za v"iidacje, raake velikosti, solidno v Ljublfi^tr načelnik Notranjske ga*ilae zveze;- domače delo. Izdeluje i dalje častni član Gaailf«^ Postojna, Ljub*- Ijana, Senožeče in c ustanavlja! je gasil- na društva, jih * delal zanje t.iko, da mo- ramo Slovcr"-' -eni polju Matijo Pelriča šteti med prve or^unizatorje in zaslužne može. Postojna je zaslužnemu možu oddolžila z veličastnim ^grobom, kakršnih je ista videla še malo. i'od vodstvom vrednega blago pokojnikovega naslednika so domači gasilci svojega načelnika spremili na zadnji poti nad vse dostojno. Pridružili so 6C jim zastopniki gasilnih društev iz okolice, občine, Čitalnice in učiteljstva, nakar se je strnila nepregledna množica meščanstva in okoličanov, da pospremi in počasti tadnjlč moia, ki mu je dolžna hvaležnost. Ziullti aproulzscilske komisije za teden od 30. jan. do 5. febr. 19 I (Preščipne se štev. 2. živilske izkazcicc) Na odmerek: Testenine: 40 dkž po 1'90 lir kg: Pšenična (amer.) moka: 40 ciku po 2'40 lir k^; Riž: 40 dkg po 2'20 lir kg; Češki sladkor v kockah: 20 dk.4 po 2 15 Jir porcija; Koruzna moka: 40 dkg po 90 siot. kg; Olje: poljubno po 8'80 lir liter. Posestniki uhožniških izkaznic imajo pravico samo do nakupa sladkorja^_ ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU Ulica Renia vogal bL Kazzlai, — UM P2lać3. Delniiks glavnica In rezervni zaklad K C. SK 22>.®JC.0J0 iufiiije kaiaumc vse inačai ia senjaisitie tiaasakuia. ===== Uradne ure e sedanjega poslovanja in referenc n& ŠIVALNI STROJ »SINGER« za krojača za moške j obleke ter manjši iivalni stroj ae predata. Ul. Molin a Vento 5, I. Marcon. 171' KUHINJSKA oprema, moderna, solidna z mr..moram, belo lakirana «e proda v \ ia Ferriera 5, mi-zar. 158 Trs^ vojcl Via Hueva - S. Csterina. Vol ka iibt-ra. vsakovrstnega bla^a za moike iutens-'e. — Biai^o zasukuje, žamet,ba-hant, s ile, etamin ter rajnih pieJiiiotov za okras oblek. Vse po znižsa h k.">nkurenčn.ih cenah. 4kwwm sveže kupi vsako množino PLESNi&utv.m.Giuiio,iifi«jBiiinijnsžrfrBjtB v „Edinosti nooe šiumne stroje. !!!. T12M UercellKt 11. vr. 1 PFflFF Hi Slr?l za l\m]z io vezaojs pravi nemili Seldel & Neumann In »Singer* Gast & Oasser . , . . ,,, Tvrdka d«tanovl]en 1. FRAHCESCO BEDHftR paprtvliMjt. Trst, ul. Campanil® Id POROČNA eoba, nova, se proda za 2000 L, ali pa posamezni ko^i. Campo Belvedere 1. Semolicb. ] 159 KRASNO POHIŠTVO za poročno sobo, Jedi'nicoj in kuhinjo sc proda. Via Boccaccio 7, pritličje. | desno. I**1 j Zlato In srebrne Krone plačam več kot drugi kupci. Al&ert Pooii, urer, Hazzliil 46 SLUŽKINJO, veščo veeh hišnih del, iiče druiina z dvema odraslima otrokoma. Plača in hrana dobra. Šalita Trenovia 331, III„ vrata 10. (164 KANARČKE, original Harz - Seifert, izvrstni pevci, prodam. Commcrciule 329, IV., vrata 20. (168 (v bližini drvenega trga; .rižmančičl | Trst — Via Hasslni štev. 40 — Trst. | S Vel ka skladišča iranifaktumrga blaga Velika Izbera blaga 5 za mo^ke in ženske obleke. Oprava za neveste. Drobnarije g (28) ŠIVILJA za gospe sc priporoča slavnemu občinstvu za obilen obisJc.. Kareja obleke za sprehod, ples, za poroko ter za otroke. Ulica Pieta H. 4, IV., vrata št 9. 169 GOSPA, ki jo absclvirala obrtno Solo umetnega vezanja, sc priporoča cenj. damam za vezenje vsakovrstnih meno^ramov. Ulica Cologna 13, I. n&dstr., levo. 170 UČITELJ poučuje otroke ljudske gole. Ceno zmerne. Naslov pove uprava. 116 HIŠNO za vsa dela sprejme mala družina. Via Ros- selti 8, desno. Zirnich. 154 REDKA PRILIKA za nasc-ljcnjc v Slovenijo. Krasno postesivo: zidana hiša s petimi eobami in postranskimi prostori, gospodarsko poslopje, vinograd s pcaebno hišo za viničarja, sadovnjaki, gozdi, njive, travniki, 15 minut od železniške po-Staic oddaljeno, v bližini kopališča Rogaška Slatina na Štajerskem, se proda za 150 tisoč lir. Naslov pove upravništvo pod »Nov dom«. 153 KROJAŠKEGA ptvnočnika, spretnega, izurjenega za boljža dela, sprejm® krojačnica Feliks Curk, Vipava. 148 POPRAVLJANJE ognjišč in štedilnikov vsake vrste sprejme Cainero Forlunato & Co. v ulici Erom o št. 4. 146 KLADIVA za kamnolom po L 1'50 kg, klanlc na dve osti za stavbnike in po tik v a prodaja Micheu-cich, via S. Franccsco 10. 135 ŽELEZO novo, okroglo 5, 7, 10 milimetrov, tn vog-ljato železo 30 X 30 X 5 ž L 210 kg proda Mi- cheucich, via S. Franccsco 10. 134 VRAG ME VZEMI, Ce sem pil te tako vipavsko vino, kakor ga toči Suligo) Josip, td. Giov. Boc-caccio št. 4L Pojdi, ga greva pokusit. 132 DETEL JNA, travna in vsa zel en jadna semena prodaja tvrdka Sever & Kom p., uL MachiavcUi 13. 86 Pevsko društvo „VENEC" na Kozini priredi 2. mifine 9 srosterlb hotela ns Kozini VESELICO s petjem, Igro in plesom. (97) Začetak ob S« url zveter 93 od 6 tednov naprej se prodajajo po zmernih cenah v Trebčah štev. 149. Pogrebno Mo Jfimalf v Karkovljal) vabi na NA NOVO odprto trg o vin o a pohištvom novim In starim ter z drugimi potrebnimi predmeti priporoča za obilen obisk J. Đabič, uL Artisti št. 7, zraven Corsa Vitt. Em. Piazza S. Cotterina. Najnižje cene. Svoji k svojim. 5®7 redni eMnl zbor ki se bo vršil dne 13. februarja, ob 1,30 popoldne v dvoran! „Obrtnijskega đrušiva*, DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika, 3. Poročilo blagajnika. C Slučajnosti, (100) ODBOR. Ls* Na debelo ii HI lwIBBBlli Drobnarije Na drobno III BB F. PELLEGRIN0 CIMCELU Trst - ulica Malcanton 5tv. 9 * Trst (HiSa ustanovljena leia 1828.) KOŽE in USNJE za ženske in moške. Bo* in Chevreaujc, lak, podlage in vsakrvrstni predmeti za čevlje itd. Vse po ugodnih cenah Postrežba točna. ALESSANDRO LEVI HINZE-Trst Via Rettorl št. 1 — Piazza Rosario — Via Malcanton št. 7 Velika kbera spalnih in iedilnih sob, kuhinjskega pohištva kakor tudi posameznih predmetov. Proračuni In projekti (3oj Delo solidno Edino mašilo Edino mazilo M ohranjuje usnjo In ga vzdržuje mehko. SkladiRe v Trstu, ulica Torre blanca itev. 12 • Telefon Stav. 10 **ULJll\ KJO J. « SIC V". V Trstu, dne 29. januarja 1921. I Gospodarstvo Tržaška kmetijska družba in Kmetijska- vrfnar-wka gospodarska zadruga ▼ Trstu vabila zastopnik« vseh kmetijskih korporacij zasedenega o-zemlja na skupni sestanek v svrho združenja vseh omenjenih kmetijskih udruženi, ki se bo vriil dne 2. februarja L 1. ob 1C. nrf zjutraj v prostorih kon-sumnega druitva pri Sv. Jakobu. Kako naj se uredi na*a trgovina vsled nastalega nrivcga položaja? Ker rišem mogel pravočasno rdgcrvoriti na tozadevni članek,- prijavljen po gosp. Z. K. v -Edinostih, se oglašam danes. Zavedam se, de. se nahajamo na zasedenem ozemlju in to tudi zelo občutim. Strankarskega suknjiča rai mi dopisnik ne očita, ker sem strog brezstrankar. torej Is narodnjak. Štejem si v dolžnost in mislim, da s mam pravico zavzeli stališče napram vsakemu Škodljivemu odlašanju in zavlačevanju. Prepričan sem, da koristim s tem narodni stvari. Kajti moč 5 adružništva je v organizaciji, Ivi jo vodijo možje resnično zadružnega mišljenja, kakor pravi gospod A^a v svojem članku. Kdor zanemarja zadružno doiinost, naj dene reke vstran, da dobe prostor možje velikega srca in zadružnega mišljenja. — NaproSam tem potem »Trgovsko izebr. druitvo« v- Trstu, da zavzame svoje stališče, kot primeren akter za začasno zastopstvo ^Zveze Gospodarskih Zadrug- na tem ozemlju, napram naSi ustanovitvi »Trgovske Zadruge« v Postojni. Prosim vse zainteresirane®, kateri se nameravajo udeležiti v najkrajšem času sestanka, da sc nemudoma priglasijo. S tem končam svojo misijo v javnosti, ter kličem! vsi na aktivno delovanje! Trgovska pogodba ssed Jugoslavijo in Nemčijd je dovršena in potrebuje le Sc ratifikacije neaiike vlade. Sporazum sc je dosegel v vseh točkah. Zveza sladkornih tovarn Jugoslavije v Belgradu bo zanaprej prodajala sladkor iz domačih tovarn in sicer izključno trgovcem (grosistom) s kolonialno trgovino in induitrjskim podjetjem, ki predelava j o sladkor. Gradba nove električne centrale na Slovenskem. Zadruga »Električne centrale Zagradcc: namerava, zgf-aditi električno ccntralo na Krki. Sedanji jez se bo pcpravil in nekoliko zvisal, neposredno pod I jezom pa se bo zgradilo poslopje s turbino za p električno centralo. Električni tok se uporabi kot gomlna sila za razsvetljavo in v industrijske svrhe. Nova tvornica Špirita v Jugoslaviji. Brodska pecara se je obrnila na ministrsLvo za trgovino s prošnjo, da sme zgraditi moderno tvornico za izdelovanje špirita. Tvornica je izdelovala d3 sedaj samo slivovko, sedaj pa namerava po češkem vzorcu zgraditi noto moderno tvornico za špirit ki bo največja v Jugoslaviji in bo producirala 30 cio 40 tisoč hektolitrov špirita na loto. Ustanovitev dražbe za avtomobilski promet v Sloveniji. Minister za trgo -ino in industrijo je -skupini ljubljanskih bank do.nlil ustanovitev delniške eruibe pod imenom »Avtomobilna prometna d. d-a o sedežem v Ljubljani. Dru/ba je ustanovljena 2s vzdrževanje rednega osebnega in tovornega prometa z avtomobili in drugimi vezali na vseh važnejših progah v Sloveniji. Nova stavbinska družba v Jugoslaviji. Ljubljanska kreditna banka in Jadrarska banka ter Jos. RohdiandJer, glavni ravnatelj falske clekirarne, s-3 po poročilu »Jug. Lloyda.t osnovali v Mariboru »Spkino stavbno družbo=, d. d. s kapitalom 20 milijonov. Carina v Avstriji. Nekateri dunajski listi poročajo. da bo Avstrija za uvoz luksu>:nega blaga zahtevala plačilo carinskega zneska v dolarjih ali steriingih. To bo veljalo zlasti za dragulje in bisere — ter za kavo. Bolgarsko žito. t>WoliwIrtschaftszeiiung« poroča, da je neka češka komisija kupila v Bolgariji 20.0C0 ten koruze po 0'70 frankov kg, in 16.400 ton pšenice po 1'50 frankoi kg. Gospodarska pogodba med Francko in Italijd. t Messagero« poroča, da se je sklenila .med Francijo in Italijo enoletna gospodarska pogodba. Francija dovoli Italiji mesečnih 100.000 ton preme£a iz sa-arSke kotline po domačih ccnah. Nemškega premoga ji ne da, ker bi sicer Nemčija protestirala. Kazen premega odstopi Francija Italiji v tem letu 159.000 ton železa in jekla ia sc odreka izvozru carini. Ako bi pa Italija rabila več litega železa, nc£o ee je pri teh poganjanjih določilo, ga bo dobila Za to, da dobi premog in železo, so pa Italija obvezuje, da bo uvažala iz Francije letnih 35-000 ton surovega železa an 50.C00 ton dodci-eih in na pol dodelanih izdelkov po francoski domači ceni, dasi je znatno višja od nemške. Izmenjava se bo vršila j potom italijanskega komscrcija. To Lcnsorcij. ki se «^ele ustanovi, bo vzdrževal ■zvezo s t Čemite des ferges de France« in s francoskim komisuriatom za kurivo. Švicarski tečaji ŽENEVA. 28. Lira 23"15. nem. marka 11*45, avstr. krona 1*85, an^l funt 24'123, fr. frank 4370. dolar 6*18. 61 L, ki so bile izročene blagajniku. Odbor se naj-topleje zahvaljuje. Rojanskemo Sokola daru-> namesto cvetja ni krsto pok. Mat. Lavrenčič a, Tomaži 5 Id L. Denar hrani blagajnilc. pla*a vedno par cent več nego vsak drugI — Kupec, edinole — Aloizij Povit, trgovina Piazza Ga-ribaldl It. 3, tel. 2-29 (prej trn Barriera) (25 MII iiamiiMiii IIMIII Po izrednih konkurenčnih cenah proda vsled bližnje selitve v druge prostore najrazličnejša -1 se ■ nge I ČEŠKA STEKLCHINA:! a a I ProitovoilDO gosflDt flniftvo v Bruievja vab! Ji : PREDPUSTNI VESELICI: ki jo priredi dne 2. febmaija 1921 v prostorni baraki £ Zupana Antona Mllharfilfa t »ledečim dcevnlm redom: 1. Nagovor naCelnlka. 2. Petje. 1. Kftrodni: eNa Gorenjskem Je lietno*, mešan zbor. 2. D. A. Hriba*: .Hlilca očetova«, mežan zbor. 3. Deklamacija, F. Roječ: „Rešitelj*. 4. Skriven zaklad, veseloigra v 3 dejanjih. 5. Petje r 1. J. Aljaž; „Stoj solnčece« m. zter 2. AL MlhelčlC: »Zbogom gore*,, moški zbor. 6. Gasilska alegorija, zivfl slika. 7, Šaljiva po5ra, srečolov, prosta zabava In plea. — Začetek točno (103) ob 4. ud popoldne • cilindri, steklenice, kozarci za pivo in S vmo vseh vrst. šipe, vsakovrstne sve-iiijke i. t. d l t. d. I Gg. trgovce in gostilničarje posebno opozarjamo na ugoden nakup. : DEBIASIO & DOMENIŠ 9 92) Trst, Via S. Francesco štev. 9 aap&ses 3t3i3PsaESSs2»®aE issssssai Za pokontavanje NIŠI In PODGAN 10-» rabite «•• BADENSKO ZMESEM ki Je neškodljiva domačim Živalim. Dobiva se v vseh mlrodllnicsli. — Zastopstvo E. Wostrovvsky, Trst, Via Piccardi Stev. 24 A Dl. MAČEK LEOPOLD ZOBOZRAVN1K Trst, Corso Vlttorlo Emanuele lil. 24,1. iVlicni •«! >fl p4 1^.3. Brezbolestno Izdiranje zob, zlate krone, zlati mostovi brez neba. — Vse po moderni tehniki, ameriški in Švicarski sistem. ŠIRITE „EDINOST" Za direktno dobavljanje Izbornoga, čistega al! baker vsebtijočega, naj-Izdatnejšega In najbolj ekonomičnega m v ŽVEPLA ALKAHI (! 5-1 obrnite se samo na zastopnike P. Rocco & Nipotlf Rovinj Ezdelani ra?ncbarvRi (2e> Ivrnka ALAR1C0 LANTSCHNER Lastnik UGO de VISINTINI Trs! VI3 Rom« 28 (blizu Poste Telefon 19S) Delavnica za popravljanje koles. Zaloga met. koles in potrebščin. — Pnevmatiki za kolesa, 31 motorna kolesa In avtomobile. — Zastopstvo koles „STUCCHi* — Andrej PuriI-ko¥ac Trs« — ulica Media s«. 6 prodaja vsakovrstne ŠTEDILNIKE (Spar-herd) in druge potrebščine, ter izvrSuje (32) vsakovrstne poprave Ustrojenje, Izdelovanje in barvanje se izvršuje z jamstvom. — Kupujejo se :: navadne lisičje kože in kune. :: Trgovina UM - M Via Oalier! 32 VELIKO SKLADIŠČE KIOBOKOU dežnikov, belili In plsanilt. žepuih robcev, inožkili Jiogavie itd. K. ML. Trst, ton l E III. M 24. NaJ&oilš© mazilo zrn ievlle Podružnica u Trstu. uL tlel Toro St. 10. — Telefon 31-72 Ri >e. ahrob - Ultramarin - Octo-\ a kiselina - Soda solvay -Pralna mila Ban e in lake -Ralija -Glauherjeva sol - Lim za'mizarje COLON1ALE GLAKDkSE Družba za uvoz m izvoz Bsallai izdeDtt SnrMias ia industrijske ^rbs. Drol?, kolonij- itago Trst - Picr Luigi da Palestrina U. 2 Na zahtevo c=:>lki Korist! ob in iekles« posado vsake vrsfte, prodaja po zmerni ceni M. GELLES-Ma Vila Schanza. Prodajalna kuhinjskih potrebščin, kovin in on dja (36) Ako se rabi ekonomično milo „LUBRA" pride vsaka peri:a najhitreje in z največjo lahkoto do čistega perila Vabilo na občni zbor Za tiskovni sklad „Edinost!" Nabrauo v Crrknem o prilika i veselih cJruib C00 L in 32 dinarjev, skupno 32-1 L. — Darovali so: : rigcvcu« 21 L, Štra\-s Jernej 20 L; po 15 L: iza-\cdncst:, Grželj Albina, Štravs \"ika ia družba na peči; pt> 10 L: Slovenec, Pavletov Frane in Doškin Franc; po 5 L: Hišica na bregu. Maks, ker ie to Sj-aLko pole^nil. Preljubi Lenard, Gc2aar, Bevk GabrjcI, Dr. Sadržija, njegov klijent, Ciril, lovcc, I-judjaila Mesar, Jaka s Poč, Arko Leopold, Brelih Janko. Marjanica ObiJ. Mlakar Anton si., Peter-nelj Franc. Anćin Rudi, Šušlcrćić Alojzija, Slovea-Ica, za Edincat«, Pri drotu vfet, « robuio ^Ted, Sti-t.kar, Novaki. Čerin, Katjuška, Malenki kozačok« .liržcn Ivan. Faksetov Janez, Pelernelj \iltk, Mi-^anez; po 4 L: Pelernelj Metod; po 3 L: Kcrcnka in PeterneTj Tonca; pc 2 I.: Cankar, Dal-x :atinac ir> Černil&gar Jemejc; po 1 L: ker s.e je ■vračunal, Obid Anton, Ik, Eržen Anton, Štelan Ru-far, Kranjc Anton, Kenda La ObiJ Ivan; lladalin Ivan 20 dinarjev, po dinarjev: Roje Franc ia Mla-(kar Anton fun., Jožko Scde-j 2 dinarja. Dcsedaj izkazanih L 3-k47S 20; d;ma>njcm iz--kaza L 334*—. Skupno L 34.802'20. DAROVI Ker prvi občni zbor, sklican na nedeljo, dno 16. januarja 1921, ni bil skhpčen, sklicuje na podlagi § 32 zadružnih pravil ranita in posojilnica v Trstu registrov, zadruga z neomejeno zavezo OBČMI ZBOR XII. za dan 6. februarja 1921, ob 10. url dop. v zadružnih uradnih prt storili v Trstu, via Torre Iranca 19, I. nadstr. s sledečiin dnevnim redom: 1. Poročilo načelnistva. 2. Odobrenje računskih zaključkov za leta 1917, 1918 in 1919. 3. Poročilo nadzo nštva. 4. Predlog za združitev s Tržaško posojilnico in hranilnico in likvidacija zad.uge. 5. Volitev likvidacijskega odbora. (95) ■ NAČELNIŠTVO. Za Šentjakobsko CMD jc nabral gospod Josip ŠL«m dne 21. t. m. po seji šentjakobske podružnice; "CMD v dvorani Delavskega konsinnnega društva USNJE KOŽE ter vsi v čevljarsko obrt spadajoči predmeti ulico umne št. 49 (prej Belvedere) Priporoča se (27) F. CINK DEfiHR Ker je pralno milo znamka „LUBRA" najcenejše izmed vseh inozemskih mil, in ker so vsi surogati nepotrebni, če se rabi sarno ekonomično milo „LUBRA14 ZDRAVJE Milo „LUBRA", če se rabi kakor je predpisano, očisti in razkuži radikalno ter nas varuje vseh nalezljivih bolezni I Milo LU&&A" je zajamčeno čisto in nadkriljuje neoporečno vsako dru£o milo ktteregasibodi izvira, bodisi radi n~rarne kak ovosti, b idisi radi posebne izdelave, Milo „LUBRA" se dobiva v vseh boljših prodajalnah in mirodilnicalL m iiiM II^B SiaSŽ? simsi i mm u IIBH um iiraiisB Beosrafl, Celje, DuUrouniK, Rotor, Kranj, Lluii- ..........._KA BAnsv» i ■ I liana, IMor, Hetkovif, Opatija, Sarajeuo, sprejema" uloge na "nranllneTnjižlce, žiro in druse vlose pod najugodnejšimi pogoji, j » SibeniK, Zatfar, mm, Trst, ©len. le ood naiugodneišimi pogoji - ^^—^^m trn 111 n> -u« —o——*** tzem^m^mmi— IIKI»linil«I»l]IHIiani«IIISBillHIIHIHII