Dopisi. Od Sv. Lovrenca nad Mariborom. (Raznovrstno.) Dopis iz našega kraja je kaj redka stvar. — K večjemu enkrat v letu v pustu se kdo s par vrsticami spomai veselice bralnega društva; med »Razne stvari« se včasi vtihotapi kratka notica o kakšnem požaru ali kakšni d&ugi nesreči, in to je vse, kar zvedo eenjeni bralci »Slovenskega Gospodarja« od nas. 0 naSem trdem narodnem spanju ne zine nihče ne besedice, in vendar si upam trditi, da malokje ali pa nikjer ni toliko narodne mlačnosti in brezbnžnosti kakor pri nas. Omenim samo eno reč. Povsod so lansko leto zavedni Slovenci prirejali slavnosti v spomin velikega apostola Slovencev, nesmrtnega Slomšeka; kaj pa pri nas? — Še sanialo se nam ni o SlomSeku, tem manj, da bi kaj storili njemu na čast. Neizbrisljiv pečat sramote ostane nam Lovrenčanom za vedno, da se za tako zaslužnega moža čisto nič ne brigamo. Ali se je potem čuditi, da tujec naš jezik zaničuje, ker se ga mi sami sramujemo? Zavoljo naše napačne boiazljivosti se nemščina šopiri povsod, slovenščina pa poriva v kot. Kamor človek pri nas stopi, povsod naleti na nemščino. Uradni jezik lovrenške in rottenberške občine je nemški; vrhu tega ima občina Rottenberg za občinskega sluga Bog ve odkod privandranega nemca, ki meša slovenske in nemške besede skupaj, da je ioj! — Krčmarji drže razun enega, ki je zares častna izjeraa, vsi več ali manj z Nemci; v njih hiSah se nahajaio le samo nemški časniki. Trgovci prodajajo Siidmark- in Bauernbund-vžigalice. Vse k veči časti Germaniie! Samo nekaj Se naSemu trgu manjka: Bismarkove ulice še nima. Pa tudi temu se da lahko pomagati. Tista, pol metra široka steza, ki vodi od glavne ceste dol proti Ropecu in je po vsaki strani s smrekovimi »žvarcli zaplankana«, bi bila kaj pripravna za Bismarkgasse. Bismark bi bil §e na onem svetu vesel tako lepe, z robatim kamenjem potlakane ulice. Toda dosti za enkrat! Ako Vam je g. urednik, po volji, hočem iz našega slovitega trga še več kaj naznaniti, posebno o soeialni demokraciji, ktero nekateri krivi preroki neumurno med ljudstvora razširjajo. Lovrenčan. Iz Radenec. Orehovski Bra^ko, ta odpadnik lastnega naroda in pisili kandidat, hvalil se je pred volitvami v drž. zbor vedno, kako da ga ljubijo in spoštujejo v s i gornjeradgonski kmetje. Da se je pošteno vrezal, pokazalo se je najbolje pri volitvi dne 8. jan. v Ljutomeru. Za Bračka glasovalo je 15 gornjeradgončanov, med katerimi je bilo pet volilnih mož drugih stanov, in pa seveda je dal tudi Bračko sam sebi glas, toraj je glasovalo za Bračka le 9 kmetov, njegovih privržencev; proti njemu pa 21 vrlih in zavednih mož, med katerimi je bil le eden volilni mož drugega stanu, vsi drugi pa so bili zavedni in značajni slovenski kmetje gornjeradgonskega okraja. Vsa čast tem možem, ki se niso zbali žuganja in pretenja od strani nasprotnikov ter so volili po lastnem prepričanju. Dani se toraj tudi pri nas in zagotavljamo Vas, da Bračko ne bode dolgo našemu okraju okr. načelnik. Kajti ta posili Nemec še ni imel srca za slovenskega kmeta, ker se ravna vedno le po tem, kakor mu zaukažejo radgonski purgarji in »Siidmarka«. Iq do tega spoznanja prišla je hvala Bogu že v e č i n a gornjeradgonskih kmetov, drugim pa upamo, da se še bodejo oči odprle. Posebno sedaj, ko je vzel takorekoč »kruh iz zobi« lastnemu domačinu mlademu dobremu zdravniku g. dr. Kreftu, ter nam je vrinil tujea Nemca Lud. Oroslna. Tako toraj pometa ta načelnik z lastnimi krajani. Mera bode skoraj polna, in adijo mu, ko se ljudstvo zave popolnoma, da: Bračko le v pogubo kmeta vodi, Kteri slepo za njim blodi. Iz Cirknice pri Sv. Ilju v Slov. gor. Dne 26. decembra lanskega leta so minila tri leta, odkar nam je nemila smrt pokosila dobrega hišnega gospodarja, občespoštovanega rodoljuba in zvestega predstojnika cirkniške občine g. Ign. Šparla. Z njim je izgubila naša občina vernega katoličana in iskrenega domoljuba; zato ga je §e zadnji teden pred njegovo smrtjo prosil »Slov. Gospodar«, naj še ostane prihodnja leta na županskem stolu, ker bi gotovo tudi niemu ne bilo po volji, 6e bi se v tej občini kalil zlata vredni mir, in na njegovo mesto pa priSel nemir in prepir. Pa prišlo je drugače. Na njegovo mesto }e priSel g. Janez Repnik, kateri }e postal posebno zadnji čas zagrizen pristaS Nemcev. Zdaj se je ta gospod že tako daleč spozabil, da se spravlja nad duhovnike in sicer vpričo ljudstva, ki zahaja v njegovo krčmo. In kakšnega pomagača ima g. Repnik, uganite g. urednik, kdo da je? To je nemSki nadučitelj Hotschl, kateri je postal zadnji čas tako ponižen, da celo sam agitira po nekterih hišah v naši občini, posebno se je to godilo pred ljudskim Stetjem. Kam pa bomo prišli, 6e se bomo dolgo pustili voditi takšnim agitatorjem, katerih edine želje so, vse občane popolnoma ponemčiti in na svojo stran pridobiti. Tak župan tedaj, kateri želi po svojem pomagaču nam izrahljati vero in odvzeti ljubezen do domovine, si gotovo ne zasluži onega spoštovania, katerega bi mu sicer bili dolžni kot občinskemu predstojniku. Upamo pa, da se bode g. župan enkrat spametoval. G. Hotschlu pa svetujemo, da ne agitira več dolgo po tej občini, fantje in možje, tega ne bomo dolgo mirnim oCesom gledali. Toliko za danes. Iz Bezine pri Konjicah. Strupeni ptujski »Štajerc« se \e po raznih naslovih vsiljeval tudi v našo občino, posebno skrbno ga je vrival trgovec Hans Zotel. Dne 6. t. m. je pa dospel v velikem zavitku pod naslovom: Na slavni občinski urad Wosina, za gospode volilne može. Na licu lista bili so debelo tiskani štirje kandidati za 4. in 5. skupino. A vse skupaj smo preganili in djali v uradni občinski zavitek in poslali nazaj na uredništvo >Štaierca* v Ptui s priloženim pismom: Ob vrnitvi teh listov s poročilom, kedar bodo stare babe šle volit, te iim poSljite debelo tiskane kandidate, mi volilni možje se sarni zavedamo, koga bomo volili za državnega poslanca, sicer pa tudi vkljub slabemu vremenu smo pripravili nastelje. Da se nesnaga pokriva ni potreba, tiskanega papirja, oasnike pa, ktere skrbno prebiramo, si jih sami naročujemo, ne sprejmemo tako vsiljevanih. Volilni možje Bezine. — Dobro tako! Da bi se vsi Slovenci tako držali, potem bi »Štajerc« moral še ta teden izdahniti! Gornja savinjska dolina. Kakor se je videlo pri volitvah, g. Kelc je dobro zakelil v glavo NovoStifčanom Hribarja, da ga jim niso celo izpulili tedaj, ko so si poSteno brade pulili In M. je Sel drugikrat Hribarja volit, 6e8, ko ni prej bil, bo pa zdaj! Skok je velik skok storil, ker se je dal »jungovcem« na vrvco! In slavnoznani organist Casl od sv. Frančiška je pa med tiste prištet, ki so našli milost v očeh »jungovcev«, ker kakor poroča »Domovina«, ie med častne člane sprejet, najbrž zato, ker v svoji krčmi tak-le ljubeznivo poboža s kakim sladkim priimkom te gospode! In Rasto Pustoslemšek pa je od notarjevega do pristavovega uradnika napredoval. Ali pa imajo muhe ti gospodje. Ker čudno se nam }e zdelo, da se je pri celi obravnavi rečiškega klobučarja in kaplana ta gospod notri tako modro držal, kakor bi bil — državni pravdnik! Zato se pa nam vsiljuje prašanje, ali je imenovani notarjev zdaj pristavov, ali je pa zato samo pisal pri obravnavi, da bi dobil zopet kako kost, da bi jo vrgel v liberalne časopise, da bi io zopet glodali — naSi naprednjaki. Ako je poslednje, ker tako se govori tukaj, potem pa tudi vemo, koliko kaže tukaj ura! Sv. Barbara v Halozah Bralno družtvo »Naprej« pri Sv. Barbari v Halozah priredi v nedeljo 20. prosinca po večernicah svoj redni občni zbor po naslednjem vzporedu: 1. pozdrav predsednikov, 2. poročilo tajnikovo, blagainičarkino in knjižničarjevo, 3. vpisovanie novih udov in vplačevanje udnine, 4. izvolitev odbora, 5. morebitni predlogi in nasveti. — Pred občnim zborom takoj ob 3. uri predava g. Bel6 o umnem sadjarstvu in vinarstvu, po zaključenem občnem zboru pa se vrSi t o ra b o 1 a in prosta zabava s tamburanjem in petjem domačih močij — vse v novi šoli. Domačini in prijatelji naSega društva iz soseščine! Znano Vam je, da so bralna društva silno velikega pomena za vsestranski razvoj in napredek naSega naroda. — Kdor ničesar ne zna, nič ne velja — to je posebno dandanes res, ko se polaga vrednost iz večine na duSevne in telesne zmožnosti in sposobnosti posameznika. — Treba se je toraj učiti! — Kdor pa že kaj zna, skrbi naj za napredek — z dobljenim talentom naj pridobiva druge. To velja osobito za naSe gospodarje. Vse iznajdbe >n izumke se spopolnjujejo ter nadomeščajo z novimi, boljšimi, a človek, ki tega pridno ne zasleduje, kmalu zaostane za časom, v katerem živi. — Potrebno je tedaj eitati gospodarske in druge časnike, kakor tudi poučne knjige. — In za to se Vam ponuja ravno pri bralnem društvu najlepša prilika. Za eno krono udnine imate najboljSe časnike na razpolaganje, a povrh Se skrbi družtveni odbor za koristna predavanja in poštene ljudske veselice. Naše bralno druStvo je še sicer v detinji dobi, a vzlic temu se je uže v prvem letu svojega obstanka precej krepko razvilo, osobito, ko se je združilo ž njim pevsko društvo domačih sinov in pozneje osnovani tamburaški klub, kateri obeta za bodočnost po marljivem prizadevanju g. Šerona najboljsih uspehov. Ze minulo leto vpisalo se je v druItvo 106 udov; naSa čast pri sosedih in sploh med Slovenci pa zahteva, da se SteTilo udov letos vzviša. Pridite toraj v nedeljo t obilnen številu, dragi domačini in sosedje ter položite vsak svoj penez na oltar lastnemu in naSega naroda napredku. — Posebno ostanite zvesti dozdajni udje, med katerim se bero odlično imena nekaterih sosedov. Cast vsakemu! Složimo se in delujrao skupno t prospeh narodne probude in omike! Tudi Haložan ne sme zaostati v napredku za drugimi Slovenci. Povsod se svita, oziroma je že dan — tudi mi hočemo krepke volje ostati ter nadepolno zreti v vzhajajoči dan boljSe bodočnosti. Z gmotnim blagostanjem, katero nam tekom nekaterih let obetajo naši obnovljeni vinogradi, hočemo se istodobno otresti tudi narodne dremote ter z mladeniško čilo voljo stremiti k luči prave narodne omike in izobrazbe! Naši sosedje naj spoznajo, da se tudi mi gibljemo, da se zavedamo svojega pokolenja in narodne dolžnosti in da osobito v novem stoletju hočemo začeti in nadaljevati delo za narodno probudo in prosveto. — Zavedni Barbarčani in sosedje, v nedeljo toraj na svidenje! K obilni ude ležbi vas vabi odbor. Iz Sesterž pri Majšpergu. Malokedaj dobiš, dragi mi »Slov. Gospodar«, kaj gradiva iz naSe vasi, akoravno sluje zavoljo starosti, posebno pa zaradi obilnega blata, katerega je vedno tukaj obilo, tako, da nas že imenujejo >blatnjake«. Prislovica pravi, da vrano z žrdjo iz blata vzdigavamo, da blato v ostrvi devamo, itd. Kdor je prišel v našo vas, vsaki nas je zmerjal kot »buteljne«, da se ne brigamo za okrajno stezo. Neki gospod iz bližnjega mesta, kateremu še ni dolgo, kar mu je boben odpel, je rekel: Dokler boste črne volili, ne boste nič dosegli. Ta blatna občinska steza meri v svoji dolgosti, v ptujskem okraju 6529 m in v Slov. Bistriškem 878m, skupai toraj še ne popolnoma 75km. Loči se pri Šikoljah od okrajne steze PtujPragerske, skozi Sesterže, obfiina Majšperg ter se v Mostečnem združi z okrajno stezo Ptuj-Slov. Bistrica. Med omenjenim zmerjanjem prosila je občina Majšperg vedno za povzdigo občinske steze v okraino II. vrste. Prošnja je sledila prošnii in ravno tako neuslišan odgovor za odgovorom. »Slovenski Gospodar« je veliko potrebo že mnogokrat svojim čitateljem razlagal. Vse je bilo zaman, ne pri okrainem zastopu v Ptuju niti pri visokem dež. odboru v Gradcu nismo bili vsJišani. Vložili smo prošnjo na okrajni zastop ptujski vnovič. Naš zastopnik okrajnega odbora in veleposestnik g. Anton Sagadin se je pogumno in neustrašljivo potegoval za omenjeno stezo, na korist mnogih okrajev. Dn6 18. grudna 1900 sklical je slavni okrajni odbor zopet svoje odbprnike in ude k skupni seji. To je bil dan za nas, kajti v tej seji sprejel je okrajni zastop omenjeno stezo med svoje okrajne steze. Leta in leta se je prosilo in marsikateri si je želel le enkrat slišati, da je sprejeta, veliko bolj še, jo videti in po njej se voziti. Ali mnogi niso tega slišali, še manj pa videli ali po njej vozili, kajti dozoreli so prej na starosti za hladni grob in krije jih že leta in leta črna zemlja. Sedaj slišimo mi že, ali Bog zna, ali jo bodemo tudi videli, Bog daj, da bi ne ostalo samo na papirju, ampak da bi se kmalu delo pričelo in tudi dokončalo, da bi se s tem rešil kmečki stan gotovega pogina. Prosimo še slavni okrajni zastop ptujski, naj delo kmalu začne, ob enem pa zahvaljujemo vse sotrudnike, kateri so kaj k temu pripomogli, v prvi vrsti celi okrajni odbor skupaj in našega vrlega odbornika g. Sagadina posebej, kakor tudi vse slavne občine, katere so potrebo priznale in z veseljem našo pismeno proSnjo potrdile. Priroda zdaj spi Pa zopet bo vstala Ko prišla bo pomlad vesela, Naj steza bi delat' se začela. Od Sv. Tomaža. Nimam sicer časa in veselja prepirati se po časnikih, vendar sem primoran na dopis iz ormožkega okraja v »Domovini« st 101. od dne 28. decembra 1.1., pa ne dopisniku, ampak le resnici na ljubo sledeče odgovoriti: Očita se mi, da sem hotel postati volilni mož in sem v ta namen poslal svojega slugo — kako olikano — na voliSče za-me agitirat, — dalje da sem imenoval »g. Žičkarja edinega krščanskega kandidata, denuncirajoč g. Hribarja, čeS, on ni krščanski mož.« Gospodek! dobro Vas poznam, vem tudi da ste vedno v velikih de- narnih zadregah, — da si opomorete, obljubim Vam 10 kron za vsako osebo — če bi bila tudi moj sluga — od katere izveste, da sem kedaj na katerikoli način »beračil« za svojo izvolitev; ali ktera je slišala besede, da je g. Žičkar edini krščanski, g. Hribar pa nekrščanski mož. Prepričan sem, da pri vsem trudu ne bodete dobili toliko denarjev, da bi si mogli kupiti potrebne Vam fievlje, katere ste pri agitaciji raztrgali, in to še brez vsega uspeha. Na VaSe očitanje, da mi je malo mar, naj bode v četrti skupini izvoljen Slovenec ali renegat, izjavim slovesno, da svoje narodnosti nikdar ne zamenim z Vašo »narodnostio«. Zapomnite pa si, da sem jaz za narodno stvar na odličnem mestu tako deloval, da me je celo minister Gautsch >dobil v delo«, in sicer že takrat, ko še Vi hlafi niste nosili. Gospodek! kako se le imenuje človek, kateri neresnico govori ali piše? Svetujem Vam, da se vsedete za peč, vzamete knjigo in se marljivo učite, bolje bode za Vas, kakor da v naSem sicer mirnem kraju prepir delate. Ako pa hočete na vsak način boj, ne bojim se Vas, vendar mislite na pregovor: Kdor nosi maslo na glavi, naj ne hodi na solnce. Jakob Caf, dekan. Od Save. Hvala Bogu, pravica je zmagala! lahko vskliknemo. Koliko nasprotovanja in hujskanja brez potrebe, lahko zdaj vsak sam sprevidi. KrSčanski možje! podajmo si v duhu roke, da ostanemo zvesti tudi v bodočnosti naši katoliški, sveti reči. Nikar nas naj ne strašijo naši nasprotniki s svojimi zbadljivkami, kakor je to storil zabukovski župan Božič na dan volitve, ki }e domu grede nekaj hotel Zičkarjance zbadati. Čudno se mi le zdi, da tak mož, ko je njegov »blagajnik«, hoče njegovo polko plesati. No, pa seve, — saj tudi >kaufman« Pungeršek, najbolj pa še Weber, kateri je, kakor pravijo, sevniškega volilca LipovSeka pregovoril na svojo stran, vsi po isti piščalki pleSejo. Zdai jim je hvala Bogu spodletelo, maščevati so se hoteli pa v četrti kuriji nad Berksom, ker ni bilo nobenega k volitvi. Pa saj bi bili pri prvi volitvi tudi smeli tako napraviti. Posavski. Iz št. lenartskega okraja. (Spomini na volitev.) V naSem okraju je dobil Hribar le 1, reci: en glas in sicer od znanega dopisnika »Domovine«, ki je pisal v »Domovini« z dne 18. dec. 1900 doslovno: »Sv. Barbara pri Mariboru. Jaz volini mož Vam poročam, da je »Slov. Gospodarja« poročilo glede volilnih mož pete skupine iz Slov. gor. popolnoma neresnično. Jaz, kakor vsi volilni možje vseh 20(!) občin stojimo za kandidata Dragotin Hribar-ja in bomo to dne 3. ianuarja 1901 v Ptuju tudi dejansko pokazali. J. K.« Nismo se hoteli prerekovati z Vami takrat gospod dopisnik, ko ste mi predbacivali neresnico, a sedaj Vam povem v obraz: Vaše poročilo je popolnoma neresnično od prve besede do Vašega imena, ker Vi se ne pišete J. K., temveč F. K. Mi le omilujemo »Domovino«, ki ima take dopisovalce, kateri listu več škodujejo, kakor koristijo. V Konjicah se je 22. decembra 1900 božičnica za otroke slovenske Sole vržila prav sijajno. V prostorni sobi posojilnične hiSe se je postavilo krasno okinčano, božično drevo. Okoli njega se je zbralo kakih 120 otrok. Tukaj bi bil videl, kako je igralo t očesih revnih podpore potrebnih otrok rajsko veselje. Kako pa tudi ne. Saj jim je detece Jezus prineslo po dobrotljivih gospeh in gospodičnah, ki so za božičnico zložile 490 K, veliko lepih primernih daril. Šest otrok je najprej mično predstavilo prizor, kako so angelji oznanili pastirjem rojstvo Kristusovo. Zatem so blage gospe razdelile mnogovrstna darila. Že nekaj mater mi je pravilo in zatrjevalo, da so se solzile, ko so videle ta dan svoje otroke tako bogato z obleko, čevlji, robcem in okusno sladkim močnikom oblo- žene priti domov. Tako je! Na žlahtne pasgospe in gospode — otrta b§de solza mnoga bode —; ljubezen tako pa dobrotni Bog — tišočkrat Vam obilno naj povrne.