Savinjčan: Organizirajmo mlekarsfoo na S4ajerskem! Na Štajerskem gre vsako leto pri mlekar stvu v izgubo dve sto milijonov dinarjev Te dni je izšel nadvse okusno opremljen koledarček, ki ga ie izdala zveza mlekarskih zadrug. Najbolj je zanimiva statistika mlekarskih zadrug v Sloveniji, iz katere je razvidno, da izmed 63 zadrug obstoja na ozemlju bivše Štajerske samo pet, pa še pri teh so delavne samo dve. In vendar bi bile mlekarske ^adruge na Stajerskem morda bolj potrebne kot na Kranjskem, kajti štajerski kmet nima skoraj nobenih dohodkov, dočim ima prebivalstvo Kranjske bogat vir dohodkov v tujskem prometu, industriji ter pri raznih drugih zaposlitvah, pri čemer igra važno vlogo tudi uradništvo, kjer je brez dvoma več Kranjcev kot Štajercev. Mleka je na Štajerskem kljub nepopolni živinoreji še vedno več kot dovolj, saj nam statistika govori, da dajo krave na Štajerskem letno približno 125 milijonov litrov mleka, od katerega se proda v svežem stanju in porabi za napravo masla približno le okrog 22 milijonov litrov. Ostane tore.i še vedno okrog 100 milijonov litrov mleka tako rekoč neuporabljenih, kajti v kolikor Be ga porabi za krmljenje prašičev, ne pride pri dohodkih niti do izraza. Če bi računali liter mleka samo po 1 din, bi zneslo to 100 milijonov dinarjev, v resnici je pa sedai mleko skorai povsod po 1.50 do 2 din, ponekod pa po 2.50 do 3 d^n liter, radi česar lahko rečemo, da gre na bivšem Štajerskem vsako leto v izgubo samo pri mleku okrog 200 milijonov dinarjev. Ta vsota je tako velika, da se ob njej vsekakor izplača ustaviti, posebnono v današnjih časih, ko povsod primanjkuje živil. Kako je s tržišči za štajersko mlekarstvo? Vzrok, da mlekarstvo na Štajerskem ni prišlo do večjega razmaha, je po ugotovitvah strokovnjakov baje v tem, ker smo se po vojni Štajerci lavezali izključno na avstrijski mlečni trg, ki se je pa v par letih po vojni osamosvojil. Tudi naši izdelki niso odgovarjali, posebno ne iz zdravstvenih ozirov. Ti vzroki pa niso take narave, da bi se ne dali odpraviti. Naša soseda Nemčija kot naslednica bivše Avstrije je morala že pred izbruhom vojne uvoziti okrog 8000 vagonov masla in nad 3000 vagonov sira, v sedanjem stanju in tudi še po končani vojni pa bo brez dvoma porabila še mnogo več. Prav tako bi se sedaj lahko našel trg za naše mlečne produkte tudi po drugih državah. Taka tržišča bi nam ostala lahko še po končani vojni, kajti če bi naše blago odgovarjalo — za kar moramo poskrbeti — bodo odjemalci tudi po vojni zahtevali na.se blago. Osvojiti in prodreti na tržišča z našim blagom je torej sedaj najbolj ugoden čas, katerega pod nobenim pogojem ne smerao zamuditi. Stara ali nova pota? Dejstva, ki sem jih navedel, nas ne smejo pi^titi več pri spanju pravičnega. Treba bo takoj začeti s premišljenim načrtnim delom. V prvi vrsti je treba organizirati domači trg, kar velja predvsem za mestne in industrijske okoliše. Pri tem se pa ne sme hoditi po starih potih, ko je vsak zbiralec mleka gledal samo na to, da je dobil skupaj čim ve6 tnleka, brez ozira na snago in pristnost. Tako se je zgodilo, da je bil dostikrat v posodi namesto masla d... Kmet-dobavitelj mleka se tedaj pač ni brigal za snago, saj sta se za njegovo mleko stalno pulila po dva do trije odjemalci. Na ta način je prišlo do tega, da so se nam oni, ki so morali uživati na ta način zbrano mleko in njega produkte, lepo zahvalili za vse skupaj. Zato se organizacija novega mlekarskega trga nikakor ne sme prepiistiti izključno privatnikam, kajti ti se zanimajo za mleko samo toliko časa, dokler se pri njem mastno zasluži. Kakšna pota torej ostanejo? Vetn, da bo marsikdo na to rekel: Kdo za božjo voljo pa naj potem organizira iiaš mlečni trg? Z zadrugami imamo tako žalostne izkušnje, da se jih kar bojimo. — Resnica je, da je v glavnem neuspeh mlekarskih zadrug na Štajerskem kriv sedanjemu stanju mlekarstva. Vendar pa brez zadružne organizacije mlekarstva na Štajerskem ne bo mogoče spraviti z mrtve točke. Zadružno organizacijo pa moreta oživiti dva činitelja, ki sta: kmet-producent in pa organizatorično nadzorno vodstvo od strani oblastva, pri čemer bi imela glavno vlogo baš Kmetijska zbornica. Kateri činitelj aaj začne z delom? Ker je prvi činitelj, kmet, saradi dosedanjih slabih izkušenj z zadrugami nezaupen, bi moral zaoeti z delom predvsem drugi činitelj. Saj so tudi na bivšem Kranjskem, kjer je sedaj mlekarstvo v tako lepem razvoju, naše javne u&tanove žrtvovale lepe vsote, da so postavile njihovo mlekarstvo na sedanjo višino. Te vsote so šle v precejšnji meri tudi iz žepov prebivalcev bivše Štajerske, zato bi bilo vsekakor prav in pravično, da bi se sedaj storilo isto z organizacijo mlekarstva na Štajerskem. Treba bi bilo namreč postaviti več modernib mlekarn, ki bi izdelovale prvovrsten sir in maslo. Za moderne mlekarne je pa treba kani' ala, ki ga reven štajerski kmet ne premore. Le ustanove z javnopravnim značajem, ki razpolagajo s tozadevnimi krediti, so zmožne česa takšnega. V ta navaen bi prišle v poštev: Kmetijska zbornica, Kmečka zveza, Zadružna zveza, mestne ter trške občine. Te so predvsem poklicane, da organizirajo mlekarstvo na Štaierskem ter na ta način preprečijo, da ne bodo šli vsako leto milijoni v izgubo. Da ne bo ostalo samo pri besedah, bi naj Kmetijska zbornica čimn-~i sklicala anketo zastopnikov mestnih "w^m kih občin, denarnih zavodov ter gospcdarskih zadru^. Na anketi se naj napravi načrt za obnovo mlekarstva na Štajerskem, določi se naj, kje je predvsem potrebno postaviti mlekarne. Predvsem je pa potrebno, da se za organizacijo mlekarstva preskrbe krediti. Brez denarja je vse govorjen.ie in vsi nasveti zaman. Potrebni denar in pa solidnd vodstvo pa bo tudi mlekarstvo na Štajerskem oživelo tako, kot mlekarstvo na Kranjskem.