37. št. - S. leto. Poštnina pavšahrana. Današnja številka velja K 3l—» NaroCn.ria za kraljevino SHS Mesečno 43 K. Letno 576 tt Inozemstvo: Mesečno 68 K. Letno 31G K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za tnkrat 2'SO K, večkrat popust. V L{'Milani, sreda 15. februarja 1922. P,ačan0 JUGOSLAVu knjiži ni ca Uredništvo: Pavgat„, , " * Irt. Telefon 360 n' franke, jrava: Telefon 44. Hublja, 'tetia. se ne vračalo. je priložiti znamk« za odgovor. ® dvanaistinaSi. MINISTRSKE IN POSLANIŠKE PLAČE. — KRIZA GLEDE VZDRŽEVANJA BOLNIC. — V BOLNICAH LEŽI 5C00 RUSKIH BEGUNCEV. IZDATEK ZA BOLNICE SE JE IZDATNO SKRČIL. Beograd, 4. februarja. (Izv.) Finančni odbor je danes nadaljeval razpravo zakona o dvanajstinah za marec in apni. Debata se je razvila pri Predlogu poslanca Voje Laziča o »manjšanju draginjskih doklad mini-rom.^ Poslanec Lazič je predlagal Oamreč, naj ostanejo dosedanje ministrske plače, poslanske dnevnice in do-*ade po 100 dinarjev dnevno. Temu predlogu se je pridružil tudi demokrat Milan Pribičevič, ki je dejal v svojem jjovoru, da je Jugoslavija siromašna Oezela in da morajo zaradi tega biti nistri skromnejši. Odbor je odklonil Predlog poslanca Milivoja Jovanoviča ® znižanju poslanskih dnevnic, ki se- aJ znašajo 120 dinarjev na dan. _________ Prejet je bil predlog ministra za zunanje stvari dr. Ninčiča, da se ustanovi Poslaništvo v Tirani. Nekateri po-anci so zahtevali, naj se ukineta po-aništvi v Madridu in Bernu, ker sta *nj važni. Ker pa ta zadeva ne spada kompetenco finančnega odbora, je odložena, s čemer se bo najbrže jan”Jal tudi zunanji minister. — Dalj-. Ofbata se je nato razvila o poviša« plač poslanikom v Londonu, Pa-2U in VVashingtonu. Finančni odbor stopa stališče, da je treba te plače •pešati, ker imajo poslaniki drugih ?*?v višje prejemke, da morejo do-ojno reprezentirati. Tako ima n. pr. Olgarski poslanik 20.000 frankov ®esečno, češkoslovaški tudi po 20000 1,1 rumunski po .15.000 frankov. Fi-J*nčni odbor razpravlja nato o prora-ministrstva za narodno zdravje. *dni značaj z Vsemi narodnimi običaji v posameznih pokrajinah. Pri tej priliki se priredijo tvidi razne kulturne in umetniške manifestacije, velik sinfonični koncert, pri katerem bo sodelovalo 200 glasbenikov, svečana predstava v narodnem gled-tlišču, beneški večer na Savi in Donavi, umetniške razstave, ogromno pregledovanje vojske itd. Svečanost bo trajala pet dni. Včeraj sta nimster dvora -Jankovič in predsednik občine ppsetiki ministrskega predsednika Pa-šiča, s katerim sta razpravljala o pripravah za svečanosti povodom poroke kralja Aleksandra ter o prihodu 111-munskega kralja Ferdinanda, ki ga pričakujejo v Beograd v drugi polovici aprila. Anarhija na Raki. fašisti napadli z bombami kvesturo. — veuk napad na VLADNO PALAČO. — REŠKA JUGOSLOVANSKA STRANKA PROSI ZA POMOČ NAŠE VOJSKE. Keka, 14. febr. (Izv.) Reška jugo-Slovenska stranka iz dobla telefonično yest z Reke preko Sv. Ane pri Suša-da so fašisti danes popoldne z bom-“arni napadli kvesturo na Reki, pri če-»e_r J« bilo več oseb ubitih in ranjenih, ašisti so polili s petrolejem vagon ' i°rm’ M le prišel z Dunaja za novo esko policijo in ga zažgali. Nocoj prijavljajo fašisti velik napad z bombažna vladno palačo in na predsednika ancllo samega. Karabinljerji, ki bi mo- rali vzdrževati red, so popolnoma brezbrižni in pasivni. Reška jusoslo-venska stranica se je z nujno brzojavko obrnila v Beograd na zunanjega ministra dr. Ninčiča za oboroženo pomoč naši obmejni č:t!, ako bi ZareHa to ni prosil diplomatskim potem. To se je sporočilo tudi italijanskemu poslaniku Marzoniju v Beograd, ki je tajniku Stejiču osebno obljubil, da bo za vsako ceno ščitil reško vlado in predsednika Zanello. Risarska stavka na Celkem koniana« (I ,f°r5lvsl''3 Ostrova, 14. februarja, cif' • . ancs se je začelo delo v Igna- drn'1 •fTn v K' v kQ T jamah še ne dela. Danes je bila ‘ereioa '< i.nunsi jč.-iih rudarjev. Si-v ve’i^a Se jutfi že ne bo začelo delo jlQ Sc 1 ker 'ronimiiili /. r.spe- in Pr.asI''ib pogajanj niso zadovoljni >5ltlrnJ° za stavko. Mo ravska Ostrova, 14. februarja. I vilo. (Izv.) Danes doooldn? so rudarii delali v enajstih rovih od 45 ostravsko-karvinaStega pemo^ovn, jkoliša. Za jutri pričakujejo, da se delo obnovi v vseh rovih, disi komunisti agitirajo z vsemi sihmi proti teinu in prirejajo shode, na katerih izražrp nezaupnico delegatom v P oLro- februarja. (Izv.) Da- katprM * ra.v^a* p'“c’ £e i-1 f“’ r:e‘ Ban'" 1™ v ^ko^lju, Osjeku in ja uki, pa tudi v /atjreba in Beo- gradu sklepati, da naši komunisti pripravljajo velikopotezno m jasno zasnovano akcijo. Ne more pa se d igr ati. kai nameravajo. V spomin kragja PeSra 8. Beograd, 14. febr. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič je poslal predsedniku narodne skupščine dr. Ribarju dopis, v katerem obvešča, dn se 16. tega meseca priredi slavnost v spomin pokojnega kralja Petra I. Osvoboditelja. la dan se v državnih uradih in pisarnicah ne bo uradovalo. Spominski slavnosti bo prisostvoval kralj Aleksander, ministri, predsednik narodne skupščine, državni svet, glavna kontrola, zastopniki mestne občine in vojske, diplomatski zbor itd. ZAKON O STANOVANJIH. Beograd, 14. febr. (Izv.) Kralj Aleksander je danes podpisal zakon o stanovanjih. NEMČIJA MORA PLAČATI VOJNO ODŠKODNINO V ZLATIH MARKAII. Beograd, 14. febr. (Izv.) Danes dopoldne je imel gospodarsko-firiančni komite ministrov sejo. Na dnevnem redu je b'lo 29 točk. Sklenili so, da nam mora Nemčija plačati vojno odškodnino v zlatih markah ali pa v dajatvah v blagu. Odobreni so bili nekateri krediti ministrstev za promet, narodno zdravje in poljedelstvo. Sklenil se je izvoz 12.000 lahkih konj iz naše države, od k&terih se bo 10.009 izvozilo po Donavi, ostanek pa preko drugih postaj. Komite je popoldne nadaljeval sejo. AMNESTIJA NA ČEŠKEM. Praga, 14. febr. (Izv.) Predsednik Masaryk je izdal obširno amnestijo za vse Osebe, ki so bile obsojene zaradi udeležbe na pugu meseca decembra 1920. KRALJ KONSTANTIN NE ODSTOPI. Zagreb, 14. febr. (Izv.) Današnja »Riječ* prinaša intervievv svojega dopisnika z bivšim grškim ministrom za zunanje stvari dr. Streitom, ki se sedaj nahaja v Ženevi. Dr. Streit je izjavil, da so vse vesti o odstopu kralja Konstantina absolutno absurdne, ker se je 90 odstotkov grškega naroda izjavilo za kralja. Kar se tiče male entente, je dejal dr. Streit, da je to zelo srečna misel in da se mora njen delokrog še povečati z vstopom novih članov na Balkanu. Borzna poročila. Zagrob, 14. febr. Devize: Berlin 154 do 155.50, Bukarešta 240—0, Milan 1465 do 1480, London (izplačilo) 1338 do 1340, (ček) 1335—1335, Pariz 2645—2655, Praga 581 do 587, Švica 6010—6025, Dunaj 4.75-4.90, Budimpešta' 47.50 —4S, New York (kabel) 30730—308.50, (ček) 304.50—305.50. — Valute: Ameriški dolarji 303—303.50, av- Hrvati in genovska konferenca. Predsedništvo hr vat skesa bloka je vod naslovom r>Hrvatski blok, beograjski vlastodršci in genovska konferenca« objavilo v »Hrvatu« ollcijelno izjavo, katere vsebino prinašamo na drugi, strani. S tem imamo hvalabogu enkrat osnovo, na podlagi katere lahko točno presodimo mišljenje in hotenje hrvat-skega bloka z ozirom na rešiiev srbsko-lirvatskega spora in genovsko konferenco. Iz te izjave hrvatskega bloka izhaja predvsem eno: Hrvati priznavalo, da se nameravajo obrniti v svrho uresničitve svoje težnje po avtonomni upravi na činitelje v inozemstvu, da bi z njihovi/n posredovanjem dosegli, kar ne morejo doseči z drugimi sredstvi doma. Pustimo na strani, ali je v »Politiki« objavljeni memorandum bil res podpisan od 63 poslancev hrvatskega naroda, ali je bil le kot članek namenjen inozemskemu listu ali pa je bil končno le načrt za spomenico hrvatskega naroda genovski konferenci. Važno za nas je predvsem dejstvo, da se današnji predslaviteljl Hrvatske hočejo v boju za svoje pravice podati pred toruin inozemstva in s tem na stežaj odpreti vrata tujim intervencijam. Nikdar nismo oporekali hrvatskemu delu našega naroda pravice do dr-žavne uprave, kot jo sam hoče. Nlkdo namreč nima pravice vsiljevati hrvat* skemu ljudstvu upravni sislem, ki ga to ljudstvo noče, in čas sam bo pokazal, da trajno ne bo mogoče v tern pogledu prezirati volje hrvatskega ljudstva. Bojimo pa se upravičeno, da sc bodo gospodi v Beogradu oči prepozno odprle in da bodo »centralisti za vsako ceno« pristali na zahtevo hrvatskega ljudstva po avtonomiji šele takrat, ko bodo potom centralizma naše narodno gospodarstvo tako temeljito zavozili, da enostavno ne bodo več mogli niti korak« naprej. Torej pravice hrvatskega ljudstva do svobodne volitve svojega upravnega sistema ne mislimo zanikati, kot jo zanikajo današnji državni rušitelji. Pač pa zanikamo, in to z vsem povdarkorn, da bi imeli predstavniki hrvatskega bloka pravico zanašati naše notranje spore pred inozemski forum, predno niso poskusili doma vseh legalnih sredstev za uresničenje svojega programa. Šele če bi se proti njihovi lojalni borbi uporabljala od strani vlade nasilna srodstva, šele potem bi bili upravičeni obrniti se za pomoč na Inozemstvo. Poslan^ hrvatskega bloka pa še niso izčrpali vseh legalnih sredstev, ki so jim na razpolago, da v mejah naša kraljevine uresničijo svoj program. In vsled tegu I« njihova namera vse obsodbe vredna. Ravnotako pa ja vse obsodbe vredno zadržanje demokratskega časopisja. Koliko psovk, koliko besnega sovraštva, koliko gnojnice se je zmetalo te dni na člane hrvatskega bloka in kako malo, kako bore malo se je pokazalo zmožnosti in še manj volje d# razumevanja hrvatskih teženj in sporazuma z njhn^ Demokrati so cčividno pozabili, da stoji za hrvatskim blokom danes skofo sklenjeno hrvatsko ljudstvo, ki ne razume sicer o državnih formalitetah prav ničesar, pač pa živo občuli dnevno vse težave, ki mu jih po nepotrebnem nalaga na hrbet centralizem. Ponovno opozarjamo na nevarnost eksplozije, ki se pripravlja v Zagreba, in ponovno rotimo vladne stranke: Spreobrnite se v dvanajsti uri in žrtvujte svojo sebičnost in vladeželjnost narodnemu in državnemu tdinstvu. Dajte vsi-kemu svoje in konec bo plemenskih sporov, ki bodo sicer pričeli resno ogrožati ne le razvoj, temveč naravnost obstoj naša jedinstvene država. strijrke krone 5—5.50, nanoleoMorl 1090 do 0, marke 150—153, leji 0—238. Beograd, 14. febr. Valute: Dolarji 76, nemške marke 39, leji 59.50, levi 51, napo-lecndorl 280. Devize: London 335, Pariz 6G0, 2eneva 1500, Prasja 145, Dunaj 1.22, Berlin 38.50, Milan 368, Budimpešta, 12. Curlh, 14. febr. (Izv.) Berlin 2.55, New York 512, London 22.22, Pariz 43.875, Miian 24.15, Pra?a 9.675, Budimpešta 0.80, Zagreb 1.60, Bukarešta 0. Varšava 0.15, Dunaj 0.18, avstrijske krone 0.09. P/ajra, 14. febr. (Izv.) Dunal 0.73, Berlin 25.975, Rim 2£0, avstrijske krone 0.73, Italijanske lire 2i7, Zaz eb 0, Budimpešta 7.825, Londnn 229, Ncw York 52.50. - Berlin,, 14. febr. (Izv.) Dunaj 6.33, Budimpešta 31.05, Milan 952, Praga 377.10, Pariz 1723.25, London 807X0, New York 199.30, Curlh 3895.10. 118! Mi I. Javna seja, dne 14. februarja 1922. Točno ob 5. ur! otvori žunrn dr. L, Perič sejo. Poroča, da se je Nj. Vel. Kralju Alekssnd.u odpcslalo brzojavno čestitko k zaroki. Dalje poroča, da se krngresa francoskih županov ni udeležil, ker tega ni našel za potrebno in da tudi Beograd ter Praga nisfe pdposlala svojih zast pnikov. Predsedniku kongresa je cdposlnl brzojavni pczdra,vk v katerem izreka obenem zahvalo za vabilo k kongresu in v katerem ga prosi, naj Izroči prisrčne pozdrave mesta Ljubljane, nekdanje prestoiice Napoleonovega kraljestva — Ilirije. Francoske župane naproša, naj se tudi nadalje dejansko zanima;o za slovenski narod, ki v veliki meri zahvaljuje svojo svobodo junaškim žrtvam Francije ter njenim zaveznikom. Poroča, da je mestna občina prejela za mestne reveže 57.930 K raznih daril in da je novi odbor ljublj. gasilnega društva odobren. Sprejetih je bilo v domovinsko zvezo mestne občine ljubljansko precej novih meščanov. ^ v , ' Poročilo personalno-pravncga odseka. Poročevalec Ivcn Tavčar (NSS), Sprejet je predlcg, da se Imenovanje ubornega očeta in okrajnega načelnika za žent'akobrkl okraj odloži za drugo *sjo. Kot Zastopnik mestne občine v Simon Gregorčičevo knjižnici ss nominira dr. V. Peterlin, obč. syet. NSS. Poročilo finančnega odseka. Poročevalec podžupan Riko Jug (NSS), Predlogu, nai se hiino-nafemn nski davek zviša na 35 %, zemljiški davek na 50 % in povišek na vse ostale za 65 do 80 %, se je dr. Triller unrl v imenu kluba JDS z motivacijo, da klub tega oovlška ne more dovoliti, ker ne zaupa SLS in ker koalicija re želi v nobenem s!uča'u sodelovanja z JDS. V podkrepitev svojih Izvajanj je navajal imsnovanle ubežnega očeta za šentjakobski okraj, ki je bilo odstavljeno z dnevnega reda. Izjavil je nadalje imenom klu':a, da bi la! ko preprečil sprejetje predloga, da zapusti dvorano. Toda tega klub ne bo storil. Obč. svetovalec Ivan Tavčar (NSS) se čudi argumentaciji JDS, da ne glasuje za davščiue vsled malenkostnega vzrcka, ker še danes ne voli ubežni oče za šentjak bski okraj. Iz dnevnega reda se je volitev ubož-nega očeta odstavila iz edinega vzroka, ker j« personalno-pravnl. odsek sWej?aJ y yerL da se voli le ubožnega očeta, ne pa tudi okrajnega nrčelnlka. Zadeva prid# že enkrat pred odsek In se bo rešila v splošno zadovoljnost. Vprašanje ubožnega »čela je tako malenkostno, in s« jasno vidi, da le JDS zmanjkalo trgamentacif proti delavni večini Obč. svetovalec Tavčar konstatir* dr.lje, da so b!!e ,0 razmerju med koaiiran ml strankami ie tplikrat podane izjave lit da men-la ni potreta novih, da prerriča gospode JDS, da SLS absolutno nikjer ne prevladuje, najmanj pa v delavni večini c 'o-iinskega sveta. Predlog iinančnega odseka je bil nata sprejet. Špreiet je bil na to tudi predlog finančnega odseka glede občinskega davka ru nezazidane parcele. Ako se stavbna parcela ne zazida, se odmeri % % pristojbina od cenilne vrednosti; ako sa parceli tekom dveh let ne zazida 7%\ po preteku dveh let se zviša davek na 4%. Od tega davka so izvzete vse parcele države, občin: iti humanitarnih Institucij, kakor tudi one parcele, ki se po komisijoneini ugotovitvi uporabljajo v poljedelske svihe. Pri tem so predvsem Izvzeta zemljišča, kjer se pride-Ijuje zelenjava za ljubljanski trg. Predlog fin. odseka o pobiranju davka na obiskovalce kavarn in gostiln Js bil proti glasovom JDS sprejet. Predlog meri na to, da se vsakega obiskovalca gostiln po 9 .url obdavči pri plačilu računi z dvema kronama in obiskovalca kavarn po 10. uri t. eno krono, Obč. svet dr. Triller stavi predlog, da se poviša davek na trošarino za eno krono. Obč. svet. Ivan Tavčar (NSS) «» pridruži predlogu dr. Trillerja, priporoča pa tudi, da se sprejme predlog odseka glede uvedbe davka na obiskovalce gostiln. Sprejet je bil nadalje predlog, da se od vsakesa igralca na karte zahteva za izranje r enem razdobju pristojbina dva dinarja. Proti davi« je glasovala JDS, ki je princi, pijeino glasovala proti vsemu, kar j* v do. broblt mestne občine. Za zgradbo dveh mestnih stanovanjskih hiš Je bil dovoljen kredit 10 milijonov kron. Za povečanje ubožnice na Japljevi cesti se je dovolilo posojilo 5 milijonov kron. (Tudi tu so JDS glasovali proti, le eden sa je spozabil in dvignil reko.) Sprejet je bil predlog, da sa Auerspergovi travniki na Rakovi Jelši kupijo za zvišani znesek 2 K na kvadratni ineter, odnosni za 35S.000 K. Za popravilo in prezidavo v vojašnici vojvode Mišiču se dovoli kredit 58.000 Jcroa. Za popravo v mestnih iolsklh poslopjih se dovoli kredit v znesku 1 milijona kro», Meščanske podpore se zvišalo od 100 na 150 kron. Dopis mestnega gospodarskega urada glede oddaje dveh trgovskih lokalov v poslopju meščanske imovine, »e odstop tajni seji. Pokojninskemu zavoda se prodaj# stavbene oarcele na, Aleksandrovi cesti po 900 K kvadratni meter s tem, da prične 1 zidanjem prvega poslopja takoj in drugega najkasneje v 1923. letu. Predlcg obč. svet, dr. Pestotnlka glede oprostitve telovadnih prireditev od obč. taks in veseličnega davka Je. sprejet. Istotako se sprejme predlog obč, svet. Kralja (soc. dem.), nai ss oprosti teh davkov tudi prireditve športnih klubov, -če se na istih ne toči alkoholnih pijač. Poročila stavbnega odseka. Poročevalec obč. svet. Ogrin (SLS). Na predlog stavbnega odseka se prepusti odboru velesejma mestni travnik, ki sega do poti v Šiško za Kozlerjevim vrtora. Prošnja pravoslavne cerkvene opštine za prepustitev Slovenskega trga v svil«* zidanja pravoslavne cerkve se ne odobri, pač pa se naroči stavbnemu uradu, da najde kak drug primeren kraj za zldanie pravoslavne cerkve. Poročila šolskega odseka. Poročevalec obč. svet. Ambrožič (NSS). Zadeva glede izvolitve 4 članov in 4 namestnikov mestnega šolskega sveta za tekoče poslovno leto odpad*, kar j« pokrd-jlnska vlada prepovedala Izvolitev z motivacijo, da so veljavni od prajšnjega obč. sveta Izvoljeni člrni. Predlogi glede prireditve eentrulnlk tgrišč In centralnega šolskega vrta so odobrijo. V ta namen se prepusta parcela v Mestnem logu. Izposluje se tudi dopont učitelju-vrtnarjo. Predlog o podržavljenj* iikliihega ti-csja se sprejme s tem, cT» država kupi stavbo po času primerni ceni. Na predlog Šolskega odseka se naro£» skvbaernu odseke, da napravi mirt za tl-darja II. dekliške šole v K*ri Kotnikovi uliti. Poročila uvoznega odteka. Poročevalec obč. svet. Kremf.ar (SLS). Na predlog uboznesa odseka se dovoli Vincencijevi družbi in Elizabctni konfsreticl po 30.000 kron za božičnico in 20.000 kron redne letne podpora Svoičas se je dala Kolu jugcslcv. sester 30.000 kron redne podpore. Nato se Je seja prekinila in se nadaljuje danes zvečer ob 5. uri. Štev. 37. aarf Kisla fVan Dcržič: a iii$irt!" ■ zal." (Konce.) Nastaja vprašanje, kako jc prišlo clo tako neenakega proračuna pri posameznih direkcijah. Vse postavke za prc-viinskc direkcije so unesene v proračun v kronah, kar se dogaja tudi pri vseli ostalih ministrstvih. Osobje pa dobiva dinarske plače in mezde in sicer delav-lavstvo že od oktobra 1919., a uslužbcn-st:vo od maja 1921. Za izjednačenje v dinarske plače odnosno mezde jc v predloženem finačnern zakonu v členu 27 rečeno, da se pooblašča finančni minister, da sporazumno z resormmi ministri izvršuje izplačevanje razlike med kronsko in dinarsko plačo iz predvidenih* kreditov za dravinjske doklade. V postavkah za dravinjske doklade torej tiči vzrok ogromni razliki med beograd-sko in drugimi direkcijami. Te postavke so bile prvotno mnogo večje, a po em je prišlo ono famozno reduciranje, da se iz.jednačijo dohodki in izdatki oz. zmanjša deficit in tukaj so gospodje v mini-starstvu saobračaja reducirali postavke za draginjske doklade vseh' prečanskih direkcij za uprav horendne vsote. Sedaj pa imamo direktno smešne postavke, tako da rabi bcogradslca direkcija z 2250 km od teh precej ozkotirne proge z neznatnim prometom, 150 mil. dinarjev, a zagrebška z 2750 km normalno-tirne proge pa samo 105 mil. dinarjev za osobje. Redukcija sc jc izvršila v la-kozvani generalni direkciji in ima naj-br/e glavno zaslugo stručnjik-partizan g. Ilič. Vsekakor tako delo^zasluži eminentno nagrado. Je eden glavnih in neo-porckljivih dokazov za shvačanje državotvorne gospode in tudi i"1 žalost vzrok, utemeljen vzrok takozvanega separatizma. , ■ Sariloobsebl je umevno, da potem ministrstvo saobračaja nima denarja za osobje, ne za oblekd, še manj za dru^e potrebne stvari in da mora vsaki rpesec prositi za potrebne kredite, ki se pa zc'o težko dobe. Izgovorov je dovolj, enkrat na primer: »Popu nedam ničta,« drugič »Radikalu nedam ništn« itd. Poj se vrši med* ministrom saobračaja in finančn’m, Železničarji pa čakajo na bore dokpdko velikokrat celo do 70. vsakega me~eaa, predno se jim izplačajo pkače in mez-'e. Izdatki za osob.;e torej pri posameznih direkcijah niso pravilno prora-čunani in je razlika med beogradsko in ostalimi direkcijami gorostason in krivična, ki jasno priča ali o popohii strokovni »nestručnosti« n'i pa direktni par-tizanskopolitični zlorabi in zlobi orega faktorja, ki je proračun v ministrstvu »aobračaja končnoveljavno rcdiglral. Materijalni tekoči izdatki so sledeči: Direkcija , Beograd ima predvidenih okroglo 130 mi!., direkcija Sarajevo 43 mil. direkcija Zagreb 110 mil. in direkcija Subotica okroglo 72 mil. dinarjev. — Tudi tukaj prednjači beogradska direkcija, zopet po istem načinu, da so se postavke za druge direkcije precej črtale. V reden proračun spadajo samo mii krediti, ki so za normalno izpopo’n;cvan:e oz. obnovo tako proge kakor celokupnega strojnega in vozovnega parka potrebni. Priznavam, da so pume v Srbiji v najslabšem stanju, ker so bile popoi-noma porušene, a za popravo teh je namenjen v prvi vrsti vendar Preden kredit v obliki dotranjega posojila. Interesantne so postavke za progovno službo in premog. Za progovno službo, t. j. izmenjavo pragov, tračnic, kretnic itd. imajo unesene posamezne di-vrekcije sledeče vsofe: beogradska 15.1 mil., sarajevska 4.1 mil., zagrebška 13 mil. in subotiška 4.8 mil, dinarjev. Po kakem principu so unesene te postavke, pač nihče ne more izračunati; potreba je samo primerjati beogradsko z 2250 km in 15.1 mil. in subotiško z 1850 km in samo 4.1 mil. dinarjev. Za premog je proračunanih za beogradsko 45 mil., sarajevsko 18 mil., zagrebško 55 mil. in subotiško 39.3 mil. dinarjev, kar je odločno premalo. Seveda jc nemogoče tudi kenstatirati porabo premoga na posameznih progah z ozirom na število osn h in bruttotonskih kilometrov dotičnih prog, ker manjka tozadevno vsaka statistika in ministrstvo saobračaja o tem nima prav nikakih podatkov. Da sc za pravilno razdelitev in uporabo različnih vrst premoga pri državnih železnicah , nihče ne briga, mi pač ni treba poudarjati. Ze dejstvo ramo, da v tretjem letu državnega obstoja in ko je bila kriza v naših premogovnikih ugodno rešena, nimajo državne železnice niti rezerve za 10 dni, govori dovolj. Da jc torej racijo-nalna uporaba različnih vrst premoga ža razne vlake nemogoča, je umljivo in umljivo je (udi, da brzovlaki delajo po večurne zamude radi tega, ker stroj, kurjen z blatom, a ne s premogom, ne more držati predpisane brzinc. Uprav gorostasno pa je dejstvo, da ni za zgradbo stanovanj za železničarje ničesar predvidenega. Rdino beogradska direkcija ima v postavkah 1347 IV, 1.1-17/VII in 1347/XI1 proračunanih 4.5 mil. dinarjev za zgradbo čuvajnic ter razširjenje nekaterih postajnih poslopij. Sarajevska, zagrebška Iti subotiška dir. pa nimajo niti vinarja vzlic dejstvu, da je v področju teh direkcij okoli 7C0 vagonov zasednih z rodbinami železni-vagonov zasedenih z rodbinami železničarjev. V finančnem zakonu o dvanajsti-ster saobračaja votiranih 5 mil. din. a ta vsota bo komaj zadostovala za do-vršitev hiš na Topčidcru in dveh stavb v Zagrebu. To vse pa je uprav malenkostno. Nočem rekriminirati, a moram povdariti, da so bile vse predstavke in vsi dokazi, koliko gosp. škode imamo radi tega, ker je okoli 1C00 vagonov odvzeti prometu, zaman, in da se celo opaža neka posebna tendenca pri vladujoči gospodi v ministarstvu saobračaja, ki bo naravnost usodepolna za gospodarski razvoj, ako teh gospodov o pravem času ne sreča pamet. Zanimivo je, da se v predlogu fin. zakona za 1. 1922 v členu CO predlaga vsota 145 mil. dinarjev ministru gradje-vine iz našega druzega notr. posojila SCO mil. dinarjev in sicer za rekonstrukcijo cest v Srbiji ICO milijonov in za razne mostove preko Donave, Save, Drine, Morave in Vardarja pa 45 mil. dinarjev. Ministarstvo saobračaja, kateremu pravzaprav prpada to posojilo, ni stavilo niti v svo:em proračunu ničesar o porabi tega podojila niti ni finančno rmni-strstvo v fin. zakonu omendo, kako in za kaj se bodejo ti milijoni porabili. Jcdind/V finančnem odboru je bilo nekaj fraz, kjer sc je naglašalo, da je od tega posojila doredaj porabljenh okoli 63 mil. dinarjev s strani minlstar-stva saobračaja za nabavo pragov, poprav strojev itd. Seveda natančnega programa nT, objavljen vsaj še ni bil in jaz sem prepričan, da ministarstvo saobračaja skupaj z finančnim ministrom ne ve, kam bi s temi miiijcni! Celoten proračun minlstarstva saobračaja je torej naravnost — nestvor, ncpopolcn, neenoten in veliko premajhen. Postavke vseh treh prečanskih direkcij, tako za osebne kot za materi-jeire izdatke so odločno prenizke. Za osobje je pri sarajevski direkciji najmanj 45 mik, pri zagrebški-£0 mil. in pri subotiški 40 mil. dinarjev prema’o pro-računan'h. Istotako so materije’ni izdatki računani prenizko in manjka, kakor že pevdarjeno, sploh vsaka postavka za gradbo nujno potrebnih stanovanjskih hiš kakor tudi razširjenje raznih kolodvorov, ki osobito na progi Sisak— Becgrad kar kriče po njem. Mogoče se mi bo prcdbacivolo, da zasledujem gotove tendence. Me, vendar mora vsak trezen človek priznati, da na tak nač’n na''h železnic mi nikdar ne bomo sanirali. Saj imamo že izvan-redne kredite in posojilo. Dobro, a kaj to pomaga, če so ti krediti vedno — post festum. Državno železnice so leta 1920 in 1922 pretrpele uprav milijonske, lahko trd:m stomilijonske izgube, ker si niso mogle o pravem času nabaviti potrebnih matcrijaiij itd., ker sp bili v proračunu postavljeni krediti malenkosti, specijalni krediti pa so bili navezani ali na dobro voljo finančnega ministra, ali pa so propadali vsled kaprice kakega drugega ministra. Ravno tako se meče pri osobju denar direktno čez okno. V Ministrstvu saobračaja, kakor tudi pri posameznih direkcijah so nastavljeni na vodilnih mestih partizanski »stručnjaci« vseh kalibrov, ki vodijo samo strankarsko - politično razmetavanje osobja, ne pripoznajo nobenih službenih predpisov — ki jih niti od zunaj niso videli — in posledica je: na mestih, kamor spadajo strokovno izobraženi ljudje z vsemi predpisanimi izpiti in večletno prakso, sedi po pet in tudi več direktnih ignorantov, ki kradejo bogu čas, državi pa denar. Železničarji, pravi in pošteni, pa 'morajo garali in vsled naravnost neumnih naredb in ukazov po nepotrebnem izpostavljati svoje življenje na skoraj polomljenih strojih in vagonih. G'avni krivci sede v raših vladnih strankah, ki vzlic vsem bridkim triletnim izkušnjam nočejo pripoznati dejstva, da so Žclehnlce gospodarsko - trgovsko podjetje,'k! prospeva samo takrat,'ako je res trgovsko solidno vodeno, ne pa da, kakor dosedaj, predstavlja nekako rekordno torišče političnih in strankarskih eksperimentistov in pustolovcev. Proračunska debata, upam, da vsaj deloma popravi preJlog ministrstva saobračaja in tako vstvari možnost, da se vendar enkrat prične resno delo sanacije naših državnih železnic. Seveda, če bo sprejet proračun, kakor ga je sestavilo ministrstvo saobračaja, potem ni mogoče nikak napredek — slediti mora le katastrofa. .... PROFf M. Murko: pa v pragi. Praga, II. februarja. Jugoslovensko dijaštvo v Pragi je od začetka šolskega leta vedno v skrbeh in ne pride do miru, tako potrebnega za študije, ker sploh ne dobiva podeljenih ali obljubljenih štipendij in podpor, ali pa vsaj ne o pravem času. Dijaštvo pošilja prošnje in spome- nice ministrstvu v Beograd, pokrajinskim vladam in njihovim odsekom, deputacije in posamezniki se vozijo v Beograd in druga vladna središča, obletavajo praško poslanstvo, sedanje, bivše in bodoče ministre in vplivne poslance, pišejo v časnike obupne krike, katerih besede niso vselej izbrane, imajo zborovanje za zboiova-njetn o svojem položaju in res ne ve kaj početi, ker ni najpotrebnejšega ue-narja za stanovanje, vsakdanje življenje in za razne takse. Ko pa pride kaka začasna in neobilna pomoč, je vedno manj vredna, ker pada jugoslo-venski dinar, češka krona pa stopa, tako, da nimajo štipendisti, letos uiti tretjihe lanskih dohodkov. Mnogi dijaki odhajajo domov, celo medicinci poslednjih let in drugi kandidati, ki stoje pred izpiti, mnogi še hočejo preseliti v Krakov in Varšavo ali v Avstrijo in Nemčijo, kar pa v sredi semestra tudi ne kaže, ako je Sploh na mestu. V sami pragi pa so selitve tudi na dnevnem redu, kajti gospodinje nočejo in ne morejo vedno stotakov in tisočakov v čeških kronali kreditirati. Blagor njemu, ki ima vsaj prijatelja, kateri ga lahko sprejme na divan ali kako drugo ležišče Najubožncjši med stotinam; ubogih pa so v resnici Slovenci. Zdi se mi torej potrebno, da domovino opozorim na to bedo in jo razložim. Dne 4. avgust? 1921 je izšla na-redba ministrstva prosvete v Beogradu o izenačenju in centralizaciji štipendij za vse dijake, ki so bili do tedaj v tujini, kamor pa smejo v bodočnosti iti le oni, za katere doma ni šol. Vsi taki dijaki so za nje prosili v upanju, da bodo njihove prošnje o pravem času ugodne rešene, ter. so odpotovali v Prago, oziroma v Brno in na Dunaj. Rešitve pa tudi v oktobru ni bilo, ko se je treba vpisati. Velika zadrega! Prvo pomoč je dal gospod poslanik minister dr. Vošnjak (20.000 č. kron), kot posojilo na centralne štipendije. Koncem oktobra pa isto-tako g. kr. namestnik minister Ivan Plribar (83.000 Kj) za Slovensko Dijaško Zadrugo v Pragi, t. j. gospodarsko in podporno organizacijo floven-skih visokošolcev v Pragi, zopet kot posojilo na centrelne štipendiie. V oktobru so fondi pokrajinske uprave dobili nalog, naj delijo sami mesečne podpore po dvanajstinah. Ljubljanski fondi so prošnje rešili še’e novembra meseca in podelili podpore za mesece oktober, november in december j921. Nekateri fondi so dali ud .|oa do boo dinarjev mesečno, kar je znašalo po tedanji valuti 500 da gou KJ, zdravstveni odsek 200 clo 230 dinarjev tr gotski fond 125 do 175 dinarjev, kar ni niti za najpotrebnejše stanovanje, ki stane čez 200 Kč. Tretjino prošenj pa so fondi odklonili. Vsled tega se je tem več prosilcev obrnilo na zadrugo, ki pa je brez denarnih sredstev in jih dobiva tudi vedno manj. Nadalje je nakazal koncem novembra g. kr. namestnik Hribar za podpirance fondov 400.000 Kj, kot predujem na centralne štipendije, tako, da je bil vsaj večini zasiguran obstoj do 31. dec. 1921. S I. januarjem 19922 so bile centralne štipendije zopet odložene in določene dvanajstine. Iz Ljubljane so vsi fondi nakazali že podpore za januar, samo zdravstveni odsek še do danes ni odgovoril na večkratne prošnje zadruge, bo li sploh dajal podpore, še za bodoče, oziroma prve mesece leta 19221 Koliko skrbi, stradanja ^ in drugih nadlog prinaša to lepemu številu naših mcdicincev (3°)> ‘posebno onim, ki študirajo zadnje leto in bi morali napenjati vse svoje moči za izpile! Zdravstveni odsek je s takim birokratizmom ali s tako apatijo prekosil vse druge pokrajinske zdravstvene odseke. Tekega rekorda od Ljubljane vendar ne bi pričakovali! ^ Po pravici se medicinci tudi pritožujejo, da podpiranci v Ljubljani pri ugodnejših razmerah in v prvih, semestrih dobivajo enake, sicer tudi borne podpore, kakor Pražanj v poslednjih se-semestrih. Da se beda, posebno slovenskih medicinccv še bolje spozna, omenjam, da dobivajo centralni štipendisti mesečno po 900. Kč, kakih '80 medicin-cev pa po 1600 Kč. lo l)a ri* nekaj novega, ampak stara tradicija. V začetku osemdesetih let smo na Dunaju . občudovali in zavidali Srbijance, kj so dobivali mesečne štipendije po 100 goldinarjev in še takse, navadni Slovenci pa so, živeli s 25 da 30 gld, To takrat ni moglo drugih Jugoslovenav vznemirjati, drugače pa je danes v isti državi, posebno, ako se med štipendisti nahajajo tudi sinovi rodbin, ki jim pošiljajo še poleg tega po 1000 D na mesec. Sicer pa ,se je posrečilo že več Hrvatom in nekaterim Slovencem dobiti tudi centralne štipendije. Tako se stvarja prevelik prepad med dija-štvom, ki govori razburjeno o protek-ciji in korupciji! — Vodilni krogi se toraj tudi ne smejo čuditi, ako je jugoslovensko dijaštvo tako pristopno komunističnim idejam. Tako seveda ne more iti dalje, posebno večnim provizorijem mora biti konec. Izjednačenje štipendij je dobri) in potiebno delo in vsled tega tudi njili centrali .cija >y?ravičeaa, Vendar tako dalekosežne reforme naj se dobro pripravijo in ako je enkrat izšla tako usodepolna naredba, naj se tudi izvrši! Pri tej priliki pa je tudi treba vprašati, je li dobro, da se vse ralaga državi in vse od nje, zahteva. Kaj so prej vse storile na -Slovenskem za podpiranje dijašlva posojilnice, okrajni odbori,, občine in društva? V zadnjih letih je dijaštvo samo mnogo storilo za podporno organizacijo, *l* tudi tukaj se vpraša, je li bilo dobro* da jo je vzelo popolnoma v svoje roke, oziroma, da so mu jo drugi krogi po* polnoma prepustili in naložili!? Politične vesti. X Afera Hercigonja. V »Demokraciji« od zadnjega petka objavlja g. Milan Nešič, sedaj advokat, j>reje šef kabineta ministrstva notranjih del, ki je podpisal kurirski list za Rudolfa Hercigonjo, dolgo izjavo. Gospod Nešič govori na doigd in široko o dobrem razpoloženju trled Jugoslovani po u-je-dinjcnju, kar se pa tiče same stvari se je. g. Nešič ne spominja dobro. »Verjetno« je, da je (lal »začasno legitimacijo« nekemu siromašnemu človeku, da mu omogoči brezplačno potovanje. »Če pa sem dal ono legitimacijo Her-cigoniji, sem jo dal iz motiva, katerega sem navedel, po svoji inicijativi in v mnenju, da ni niti potrebno obvestiti o tem svojega ministra, kakor sem, pooblaščen po samem položaju, napravljal take olajšave in usluge tudi drugim osebam. G. Nešič pravi, da se ga vsled tega ne more sumničiti kake zveze z ubojem Draškoviča. Kolikor vemo, se o tem sploh ni govorilo. Za enkrat pribijemo le to, da cela stvar ni rešena niti z nesigurnim spominjanjem g. Nešiča, niti z izjavo ministra Pribščeviča v demokratsk. klubu. Ko je že enkrat sama demokratska zagrebška »Riječ« priznala, da so obstojale zveze med Pribičevičem in Hetcigonjo, dokler ni slednji postal pro!inaroden anarhist se’z enostavnim zanikanjem vsakih zvez, stvar ne da j spraviti s sveta. Zadeva se,mora pojasnili pred drugim forumom in to je redno sodišče, ne pa v krogu najožjih prijateljev. X Memorandum ali člepek. »Ju-tarnji list« in »Obzor« trdita, da sta od avtentične strani informirana, da takozvani memorandum za genovsko konferenco, ki je dvignil v zadnjih dneh toliko prahu po časop:sju cele države, pi memorandum niti ni bil odposlan niti podpisan od poslancev temveč, da je to le članek namenjen listu »Revue pour la defense des droits des peuplesp, organu »Internacionalne lige za pravice narodov« v Ženevi. Teksta samega ti listi ne za-nikavajo. Istočasno objavlja oficijelni list hrvatskega bloka pod naslovom »Hrvatski blok, beograjski vastodržci in genovska konferenca« oficijelno izjavo predsedništva hrvatskega bloka, v kateri se izjavlja, da je od beograjske »Politike« objavljeni »memorandum« le načrt za poslanico genovski konferenci, o katerem pa blok splofi še ni razpravljal. Ne zanikava pa se namena poslati genovski konferenci spomenico in sicer takoj, ko bo beograjska vlada določila svoje delegate za genovsko konferenco. Takrat se bo memorandum tudi objavil. »Hrvatski blok, v skladu s službenim in ne»luž-benim stališčem velikih in malih za* padnih narodov smatra vsako mednarodno konferenco, posebno pa tako popolno in tako skrbno pripravljeno, kot je genovska za pozvan in kompetenten organ in faktor ža ustvarjenje novega pravnega reda in normalnega razvoja napredka Evrope in ostalega sveta in nikakor ne za' tujo ali celo neprijateljsko silo. Izjavo so za pred-sedništvo hrvatskega bloka podpisali Rddič, dr. Drinkovič in dr. KošutiČ. Stvar si natančneje ogledamo še na drugem mestu. X Dr. Benes v Parizu. Ministrski predsednik češke republike dr. Benei je dospel v Pariz, kjer ga je Sprejel na kolodvoru francoski ministrski predsednik Poirlcare. Francosko časopisje obširno razpravlja o namerni njegovega prihoda ter mu pripisuje na eni strani pojasnitev stališča male antante do geridvske konference, na drugi strani pa posredovanje med Anglijo in Francijo v stvari garancijske pogodbe. V Parizu osjane dr. Beneš Še teden dni, nakar bo odpotoval V London. X Pred koncem protikomunističnega procesa. Na razpravi proti atent. kom. 3. febr. je nadaljeval svoj govor branitelj Svetislav Grebinac, ki je pojasnjeval delovanje komunistične stranke in razpravljal o političnih procesih, ki so bili v Srbiji. Govoril je tudi o soc’ja'ni te 'r..<;<* : 9 kom uh tih itd. Izjavil je, da ne more bit« govora o dokazih, da so obtoženci, krivi dejani. katerih so obtoženi, najmanj pa po § 78. Dejal je, da se je vsa proti komunistom inscemral.a samo zaradi tega, da se kompromitira ena priznanih političnih strank in da Se spravi s sveta. Tutri govori zadnji branitelj poslanec Triša Kaclerotič, nakar dobe še enkrat besedo obtoženci. Računajo, da bo razprava končan? še ta tenen. (Po našem mnenju hudo naši vladni možic doživeli zopet enkrat velikansko blamažo, če ne dejan-stveno, pa vsaj moralno.) Časopisi glasovi. »Slovenec« prinaša izjavo dr. Korošca o aferi Piibičevič-Hercigonja, ki glasi. V Protičevem »Radikalu« je bila le dni naus-njcna strašna obdolžitev, da ie imel minister Pribičevič zveze s povzročitelji umora bivšega ministra Draškoviča in da je preko njih stregel po življenju tudi Radiču. Nisepi strankarsko tako zaslepljen, da bi ne ostal hladen tudi vpričo take obdolžitve svojega političnega protivnika. Nasprotno moram izjaviti, da ne moiem verjeti in ne verjamem te strašni! obdolžitve. A nekaj vendar moram zahtevati. Stvar se bo sedaj iznesla in rešila pred sodiščem. Korektno bi bilo, da se postavi Pribičevič s svojim obdolžl-teijem na ravnopravno stališče, da si pogleda v cko s svojim nasprotnikom kot navaden politik z navadnim politikom, ne pa kot vpliven minister z manj vplivnim urednikom. Za to bi bilo v Interesu popolnoma objektivnega sodnega postopanja, kakor tudi v interesu ugleda naše države, kraljeve vlade in vladarja samega, da se Pribičevič tako dolgo odstrani z ministrske stolice, dokler se — uverjen sem. da zanj povoljno — pred sodiščem ne reši ta zadeva.' Vsak gentleman bi vsaj tako ravnal. »lulro« piše v svojem uvodniku, da je JDS vodila napredno politiko, ki ji boj proti kleiikalizmu ni prazna protifarška gonja, temveč borba za kulturno in ekonomsko zdravje naroda. JDS je sicer morda storila tu In tam taktično pogreško: bili so prizori, ki se rahločutnim dušam niso dopadli. V boju se je pokazalo zrno nacijcnalne in napredne ideje v demokratski stranki. S tem ni rečeno, da se pri drugih strankah ne nahajajo mnogi dobri ljudje. Ni ga boljšega dokaza nego je ta, da v naprednih vrstah brez razlike na strankino pripadnost, dozo- reva spoznanje, da morajo stopiti naprednjaki vseh struj zopet skupaj. »Jutro* se navdušuje za napredno koncentracijo. »Naorel«. poroča, da otvori v svojem listu stalno rubriko o jjremalo Izrabljenih stanovanjih. Pod. to rubriko se bo objavil naslov stanovania s številom sob, ime najemnika in število oseb v dotičnem stanovanju. S tem se hoče dognati, ali se tako številne pritožbe glede stanovanj upravičene ali ne. Ce se bo izkazalo, da niso upravičene, bodo morale prenehati pritožbe in stanovanjski urad bo imel lepo zadoščenje, če se pa izkaže, da so pritožbe upravičene, če bomo imeli priliko objaviti pod rubriko »Premalo izrabljena stanovanja« veliko Število takih stanovanj, potem bomo pomagali s tem tistim, ki stanujejo nečloveško. >Slovenski Narod« piše: Po štirih kratkih letih stojimo torej sredi gospodarske in politične krize. Narod je razcepljen na nebroj strank In strančic, nezaupljiv In desprijentiran; voditelji so zagrizeni v strankarsko borbo, v kateri so izgubili smisel za skupno delo in čut dolžnosti fta-pram sebi. Članek nosi naslov: Iztreznimo sel »Novi čas« piše o Pribičevičev! afert; V interesu splošnosti je, da se javnosti V vseh slučajih nalije čislo nepotvorjeno vino. Ako je strankarska korupcija pri nas tolika, da je mogoče cinično podtakniti aktivnemu ministru najtežje zločine, potem je treba ob tričetrt na dvanajst zaklicati: »Stojte!« in kaznovati eksemplarično brez ozira na levo in desno. Ako je Hercigonja nalašč prikrojil pismo resnično, potem — pero bi zapisalo prestrašilo besedo! Eno je gotovo: zadev« mora pred sodišče 1 Gospodarstvo. Resolucija. sprejeta na javnem shodu narodno-stanovskih organizacij v Narodnem domu v Mariboru, dne 9. okt. 1921. I. Protestiramo proti katastrofalno naraščajoči draginji in poživljamo kompetentne oblasti, da uporabijo vsa sredstva, da se ta draginja ublaži. Zahtevamo ukinjenje izvoza živil toliko časa, da bo domači trg zadostno preskrbljen. Za najnujnejše življenske potrebščine se naj vpeljejo knjižice. Dotira se naj vsako osebo z dovoljno količino potrebščin sporazumno z ljudstvom, za katere se naj določijo, maksimalne cene. Država pa mora skrbeti, da bo teh najnujnejših potrebščin toliko na razpolago, kolikor jih je za kritje glasom knjižic potrebno. Ostala množina se lahko prodaja po poljub« ni ceni. Oddaja teh potrebščin na knjižice se naj rajonira in posamezne trgovce in zadruge pa poveri z razprodajo istih. n. Pokrajinska uprava sc naproša, da pri direkciji državne (železnice ukrene vse potrebno, da dobijo Z9* prte tovorne vagone za prevoz živil v prvi vrsti na razpolago samo domače aprovizačne organizacije, h* ....... th. MM trgovci, ki rabijo blago samo iz do« njad konzum. Trgovci in organizacije'sc imajo izkazati za vsako po-slljatev z uradnim potrdilom mestnega magistrata. 1 III. Uvesti se ima najstrožja kontrola Izvoznih firm. IV. Pokrajinska uprava se naproša, ua stori v Beogradu vse potrebne korake za revizijo pobijanja brezvestne špekulacije vsled svobodnega trgovanja. Nemudoma naj se določi regulačna carina na izvoz živil v taki odmeri, da se zasigura štabiliteta cen živil na domačem trgu na primerni višini. Direkten nakup živil potom inozemskih trgovcev in prekupčevalcev naj se prepreči. V. Pokrajinska uprava naj vpliva to, da se zniša voznina po železnici za vse ono blago, ki ga rabijo razne aprovizacije za svoje elane. VI. Predsedstvo pokrajinske uprave za Slovenijo naj izposluje, da se posameznim Že sedaj obstoječim, delujočim aprovizacijam dovoljeni brezobrestni kapital odpiše in dovoli nov obratni brezobrestni kapital VII. Pokrajinska uprava naj z vsem POVdarkom opozori vse javne ob-«sti in uradne osebe, da z največjo '“Ogostjo zasledujejo nekoncesijo-»urano trgovino. VIII. Vsled že nastale draginje zahtevo zvišanje in izenačenje dnev-. c za najmanj 150 odstotkov ena-otnerno za vse kategorije držav-in In privatnih uslužbencev. IX. Zahtevamo, da se člen 23 uredbe o draginjskih dokladah državnih uslužbencev (Uradni list z dne 21. jun. 1921 štev. 176) razveljavi, ker bi pomenilo ukinjcnje dnevnic bolnim uslužbencem, gospodarsko uničenje. X. Protestiramo proti nameravanemu zvišanju najemnin na 4 kratni iznos za- uslužbence, proti prispevanju v stanovanjske fonde od strani najemnikov in proti nameravanemu ukinjenju zaščite najemnikov. Zahtevamo, da se vsemu onemu usluž-benstvu, ki se mu je nezakonitim potom odvzela stanarina, ista nemudoma zopet prizna ter že odvzeta povrne. XI. Uvrsti se naj Maribor in okolico kot obmejno mesto v I. razred draginjskih doklad. '-j- Zagrebački Velesa jam. Mini-starstvo Saobračaja riješilo je da če za proljetni sajam u Zagrebu na državnim ieljeznicama vrijediti sve one pogodnosti što je i za sajam u Ljubljani bilo odobreno (S°% popusta za prevoz posjetnika i predmeta). Italija poviša pristojbine na menice. Finančno ravnateljstvo v Trstu obvešča, da stopi naredita glede predvojenja meničnih pristojbin, kakor tudi pristojbin za druge trgovske vrednostne papirje v veljavo dne I. februarja 1922. -j- Dobava konopnine. Ravnatelj--l.o mžavnih železnic v Subotici taz-pisuje na dan 31. marca t. 1. ponovno ustmeno ofertalno licitacijo glede dobave 20.000 kg konopnine. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Drievne vesti. ^. — V okrajni šolski svet za vrhniški fpnt/ okra/ je bil izvoljen ondotnl dekan g. {.J* Kete. Tudi njegov namestnik g. Val. Kihar pripada SLS. v — Novi uniformni predpisi za častnike. c°ino ministrstvo je odredio, da morajo ritniki v službi ali na paradi nositi ešarpe weko pfošča. . — Izpremembe v orožništvu. Za komandanta lil. žandarmerijske brigade je ime-®ovan polkovnik Vojislav Tomič, za po-“očnika komandanta IV. brigade polkovnik Oma Mihalovič. It. brigade polkovnik -Jbšan Jovanovič, VI. brigade podpolkov-jJLii Stojan Trnokopovič in I. brigade podpolkovnik Nikola Stankovič. . — lmenovanle. G. Vinko Stergar, ru- darski glavar za Slovenijo in Mohor Pir-predstojnik Osrednjega urada držav-“fh montanističnih obratov v Ljubljani, sta “henovana članom rudarskega odbora pri «neralni rudarski direkciji ministrstva šum W rudnikov za 1. 1922. — Državna posredovalnica za delo. Pri »*eh podružnicah »Drž. posredov. za delo* J Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soro« je iskalo v preteklem tednu od 29. ja-Jfbarja do 4. febr. 1922 dela 186 moških in J« ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa »kali 78 moških in 64 ženskih delavnih mo-«*• Posredovanj se je izvršilo 109. Promet L januarja do 4. febr. 1922 izkazuje •466 strank, in sicer 1099 delodajalcev in 1867 delojemalcev. Posredovanj se je izvr-?«° v tem času 589. Dela iščejo: vinič. dru-*'ne, rudarji, kovinarji, kolarji, zidarji, te-5®rii, sedlarji, peki, mlinarji, mesarji, čev-{j8rl>, fotografi, pisarn, moči, služkinje, ku-barice, vajenci, vajenke itd. V delo se sprejelo: rudarji, železostrugarji, mizarji, lon-Otrji, drvarji, viničarji, vrtnarji, kovači, vzgojiteljice, likarice, služkinje, kuharice, “>ienci, vajenke itd. M — Licitacija glavne tobačne zaloge v Opvem mestu s podzalogami v Črnomlju, SJetliki in Kostanjevici, (se vrši dne 21. t. m. *T°drobnejšl pogoji so v Uradnem listu z “»e 11. t. m. — Promet na bosanskih drž. železni-Od 1. julija do 31. decembra 1. 1. se J® Prevažalo na železnicah sarajevske di-r*Kcije 2,478.239 oseb In 716.220 ton blaga, kar ie dalo 219,596.090 K dohodkov. — Konec mrzlih dni? Ako je verjeti jbagdeburšk! vremenski opazovalnici, ki se ®aJe malokdaj moti, se bo sedanja huda kmalu prevrgla ter nastopijo južni, •oplejši dnevi. . — Vsled pomanjkanja premoga so za-•J1*! na Dunaju šole. Radi tega so odpoto-y*‘I Jugoslovanski dijaki domov. — Žrtev španske bolezni. V Slovenj-wadcu je umrl za špansko boleznijo nad- otnisar finančne kontrole g. Marko Vr-®*b4Ič. N. p. v m.l » . — Umrla je na Raki ga. Marija Var-S0Pr°ga ondotnega trgovca in gostilni-*Pomin?r sestra dr* Tav^arla* Blag ji jj- — 5 104. Marila Svetž iz Borovpice je n y Pridna in huda tihotapka. Orožniki so n-*? večkrat zaplenili tobak in zato je bila me 2e[0 g0rka. Orožnika Zelberja je Jmti i,a z barabo in drugimi lepimi pridobe *e bila obs°lena na 100 Din. našoT Aretacija radi špijonaie. Na ovadbo dl t?« konzulata v Budimpešti sta bila ra- lo ,■ Joaaže aretirana odvetnika dr. Waly te dfrok iz Murske Sobote. Nahajata prožnem sodišču v Mariboru. DlnpT l,(ii volkovom je mraz. V okolico Viln , n Prignal hudi mraz večje šte- dovihroik°v>ki strašijo po tamošnjih goz- kai ač *rsl1 svole žene zmrznil. Pred neko"-. nck' kme* iz okolice Kra- Pravu v mcst°. da kupi krsto za svojo Ko »L*ri "mr*° žen°» ki je ležala na odru. Pom ' vračal domov, so ga na samotni Pal! r> , * g0Z(* uapadll razbojniki in oro- ročn n0 f se’ bI kmetič prekmalu spo-«• ljudem o ropu, so prisilili kmeta, da * vleael y krsto, katero to ookrill t pokrovom in potem še trdo prevezali z vrvjo. Krsto so vrgli v gozd, sami pa so se vsedli na kmetov voz in pognali konja. Sosedje so čakali kmeta do drugega dne, nato so ga šli iskat. Šele drugi dan so našli v gozdu krsto in v njej kmeta zmrznjenega. Vsi njegovi obupni napori, rešiti se iz prevezane krste so ostali brezuspešni in vsled hudega mraza je nesrečnež zmrznil Liubiiama. , t *=> Boj draginji! Na podlagi zaključka sestanka združenih strokovnih organizacij javnih in privatnih nameščencev ter delavcev v Sloveniji, ki se je vršil dne 11. febr, 1922 ob 5. uri pop. v dvorani mestnega magistrata, se skliče v nedeljo, dne 19. t m. ob 10. uri dop. javen protestni shod proti draginji in kritičnemu položaju manuel-nega in duševnega proletarijata. V četrtek 16. t. m. ob 7. uri zvečer se vrši zopet sestanek vseh strokovnih organizacij v dvorani mestnega magistrata, katerega naj se udeleže tudi zastopniki enih organizacij, ki so bile pomotoma izpuščene. — Akcijski odbor. *= Českd Obec v Ljubljani pofddA dne 18. t. m. o 8. hod. večer v restauracl Nd-rod. domu členskou schfizi. Na programu »Valnd hromada a I. jugoslovanski všeso-kolski slet v Ljubljani*. Učast všech členil žadoucnd. «= Francosko predavanje gospoda An-drč Lichtenbergerja, ki ga priredi Francoski Institut v Ljubjani, se bo vršilo v nedeljo, dne 19. t. m. ob pol 11. uri dopoldne v veliki dvorani vseučilišča. Gospod predavatelj, ki je, kakor znano, ugleden francoski pisatelj in avtor številnih romanov, bo govoril o »francoski rodbini«. — Ker se posebna vabila ne razpošiljajo, se vabilo tem potem vsi prijatelji francoskega jezika, da se udeleže velezanimidega predavanja. = Tečaj srbohrvatskega jezika otvori danes Izobraževalno društvo »Bratstvo«. Tečaj je brezplačen in vsakomur dostopen — tudi nečlanom. Vpisovanje danes ob pol 7. uri zvečer v šoli na Grabnu. = Odkod ukradeni1" predmeti? V pon-deljek so na glavnem kolodvoru v> Ljubljani aretirhli Martina Macana, pri katerem je policija našla v kolodvorski garderobi skrite sledeče predmete: 22 kosov servirnih pouikljanih tas z monogramom F. S. Nekaj jih je tudi brez monograma. 10 kosov medenih svečnikov, 10 kosov batista-stih zagrinjal, 10 kosov popolnoma novih dragocenih preprog. Aretiranec pravi, da je imel naročilo, prepeljati te reči v Mirno na Dolenjsko. Lastniki so vabljeni, da. si ogledajo te stvari na policiji, Bleivveisova cesta II., kriminalni oddelek, soba št. 16. *= Kaznovana zaspanost. Ko je mesarica Antonija 2. v gostilni Brenčič nekoliko zaspala, ji je v tem izginila iz žepa denarnica z vsebino 200 kron in drugimi predmeti v skupni vrednosti 1000 kron. = Drag kožuh ukraden. V kopališču pri »Slonu« je nekdo odnesel trgovcu Alfredu Šumiju 25.000 kron vreden kožuh. = Napad na cesti. V nedeljo zvečer so neki Glinčani napadli pred Bobenčkovo gostilno na Tržaški cesti g. Ant. Boca, ga vrgli na tla ter močno osuvall in opraskali. Svoje dni so Vičani slovel! kot mirni in dobri občani. = Tatvina mesnin. Iz paviljona »!m-pex« na Vodnikovem trgu je odnesel neznan uzmovič za 2000 kron mesnin. == Svoječasna aicra »Samopomoči« v Ljubljani končana. Proti gg. Kavčiču in de Gregoriu, na katera so razni ljubljanski listi razlili cela vedra gnojnice, se je vsako postopanje ustavilo. Ali bodo listi registrirali to in skušali popraviti nedolžnim storjeno krivico? — C. = Društvo slovenskih leposlovcev nam sporoča: Na prošnjo člana g. P. Golia v zadevi F. Rojec contra P. Golia je odbor imenoval komisijo, sestoječo iz pisateljev Fr. Albrechta, A. Funtka in F. Koblarja, ki nam je poslala sledečo izjavo • »Na Vaš poziv z dna 20. januarja t L smo n odpisani primer* Jali »Tončkove sanje na Miklavžev večer«, spisal Fran Rojec, in »Peterčkove poslednje sanje«, spisal Pavel Golia, ter soglasno ugotovili to-le: Razen naslovov obeh iger, katerih delna sličnost je za vsakogar razvidna, ni niti v zasnovi niti v izdelavi nikakršne podobnosti, na katero bi mogel avtor »Tončkovih sanj« opirati svojo dol-žitev, da so »Peterčkove poslednje sanje« samo plagiat njegovega dela. Trditev, da bi rnogla eksistenca obeh babic In obeh siromašnih dečkov- tvoriti podstavo literarni tatvini, je samo dokaz o nezadostni estetski in literarni izobraženosti obdolžiteljevi. Vrhu tega so Tončkove sanje zgolj rekvizit-nega značaja, Peterčkove sanje pa so delirij umirajočega otroka, projiciran v vidni svet, česar gospod Rojec niti ni doumel v svojih očitkih. Zato se nam vidi način, kakor je gospod Rojec nastopil v javnosti, ne-samo povsem neutemeljen, ampak tudi v vsakem oziru nedopusten. « = Razne nesreče. Mesarski pomočnik Janežič Fran se je pri klanju teleta ranil z nožem v čelo. — Oskar Preisinger si je pri telovadbi poškodoval prst leve roke. — Strojnemu ključavničarju drž. železnic Ev. Kovaču je odetel net v levo oko in mu je poškodoval. — Martin 2van, tovarniški delavec, si je pri sankanju na Jesenicah zlomil levo nogo. — Lovro Bruner, mizarski pomočnik iz Horjula, se je poskusil drsati, pa je tako nesrečno padel, da si je poškodoval levo stran života ter je moral v bolnico. 6^apais©r. Kino v Studencih. Na članek pod tem naslovom v št. 25 našega lista nam poročajo, da ni pokvarjen aparat kriv, da kino stoji, ampak je krivo to, ker sedanji lastnik nima koncesije, zato mu je okr. glavarstvo nadaljnje obratovanje ustavilo. Koncesijo ima neki invalid, za katero mu je sedanji lastnik obljubil 2009 kron mesečne plače. Ker je invalid zahteval za to pismenega potrdila, katerega mu lastnik kina ni hotel dati, ie bil invalid primoran obratovanje odjaviti pri okr. glavarstvu v Mariboru. C©!!@. Občni zbor podružnice *Jugoslov, Matice« v Celju, kateri bi se imel vršiti sinoči v torek, je preložen na jutri v Četrtek 16. t. m. ob 8. uri zvečer. Vrši se v mali dvorani »Narodnega doma«. Koncert komornega kvarteta »Zika« se vrši danes v sredo ob pol 8. uri zvečer (in ne ob 8. uri), kakor smo pomotoma poročali, v mali dvorani »Uniona« v Celju. Prijavni urad celjskega pol. oddelka išče Nikola Kladnika, ki je bil še 8. jan. t. I. v službi pri lesni industriji Teppey, in Terezijo Delakorda, ki irna znance v Gamlitzu v Avstriji. Zglasita se naj pri prijavnem uradu. Celjski brivski mojstri mislijo ustanoviti svojo enotno strokovno organizacijo. Aretiran je bil Alojz Vračko, vajenec v elektrarni v Celju, ker je ukradel platno in 1 žarnico. Nezgoda.. Antonija Rupnik je pri hoji na Glavnem trgu padia in se poškodovala, da so jo morali spraviti v bolnico. Umrl le v nedeljo 12. f. m. v Novi cerkvi pri Celju g. Karl Goričan, vinarski nadzornik pr! okrajnem glavarstvu v Mariboru, po dolgi težki bolezni v 40. letu starosti. Bolezen si je nakopal v vojni v Karpatih. Zapustil je ženo in dva otroka. Umrla je v Slovenjgradcu Celjanka Ju-lija, Vyborny, soproga tamošnjega brivskega mojstra in hišnega posestnika g. Vy-bornyja. Plul. tvorni stranki JDS, katere pristašem Ja vse dovoljeno, dočim drugim, ki pripadajo nasprotnim strankam, zlasti NSS, ničesar. Pred kratkim je moral eden odbornik NSS na višji ukaz odložiti svoje odborniško mesto, češ, uradnik se ne sme udejstvovati v političnem življenju. Radovedni smo samo, kaj poreče tisti gospod, žvest pristaš JDS, ki je izdal ta nalog, ko bode zvedel, da je drugi uradnik pridno agitiral za JDS, oziroma za njeno časopisje? Iz srca se bo smejal, zlasti, če je nabral kaj mnogo naročnikov! Redni občni zbor pevskega društva »Zarja« se bo vršil dne 22. februarja ob 20. uri v spodnjih prostorih »Narodnega doma«. — Ker je to pevsko društvo namenjeno narodno čutečim nižjim slojem, je dolžnost vseh, da k društvu pristopijo in se udeležijo točno in polnoštevilno občnega zbora. Stanovanjska beda še vedno narašča, zlasti nižji sloji nimajo primernih In zdravih stanovanj. — Stanovanjsko oblastvo, ki za mesto brezhibno deluje, si v mnogih slučajih ne more pomagati, ker je v naredbi vse polno točk in členov, ki so ket nalašč nekaka vratca za izhod hišnim posestnikom in najemnikom z velikimi stanovanji Tako je n. pr. v Ptuju vse polno strank z veliko prevelikimi stanovanji za svojo družino. — Prisilne preselitve naredba ne pozna, a odvzeti se jim ne more ničesar, ker nimajo posamezni prostori posebnih vhodov. Nadalje je mnogo strank, ki so uslužbene v tovarni »Petovia« na Bregu. — Večina teh se je preselila v mesto in okoliško občino Vičava šele v letu 1920 in pozneje. Torej vse te stranke nimajo pravice stanovati v teh dveh občinah in bi se morala njihova stanovanja v smislu člena 21, točka 7, dodeliti drugim strankam. — Zlasti v Vičavi imajo v vilah zasedena krasna stanovanja. — Stanovanjsko oblastvo okrajnega glavarstva bi storilo veliko dobro delo, če bi ta stanovanja nakazalo različnim strankam, zlasti uradnikom, ki želijo stanovati izven mesta. Uradniki in delavci »Petovlje« naj gredo stanovat na Breg, kamor spadajo in kjer ima podjetje tudi svoj sedež. Če nimajo tam dovolj stanovanj, naj tovarna zida, če noče, je dolžnost vodje okrajnega glavarstva g. dr. Pirkmaierja kot predsednika stanovanjskega oblastva za okolico, naj zaukaže »Petoviji« v smislu čl 24 naredbe, da zida lastne zgradbe. Mesto da na Bregu kupi vsako na prodaj stoječo hišo, naj zida lastna poslopja. — Stanovanjsko oblastvo za mesto je sicer Izdalo tak nalog »Petoviji«, ali ker je zoper odlok vložena pritožba, bo ista gotovo ugodno rešena, ker mestni magistrat nima pravice ničesar zauka-zovati podjetjem s sedežem izven mesta, temveč Spada to v kompetenco okrajnega glavarstva. Upamo, da se bo predsednik stanovanjskega oblastva na okr. glavarstvu g. dr. Pirkmaier osokolil in, 'ne ozirajoč se na svoje politične pristaše, ki so soudeleženci tovarne, izdal naredbo analogno mestnemu magistratu, »Petoviji« ukaz, da zida lastne zgradbe. Naredbo je izdal g. minister dr. Kukovec in on kot njegov veren' sluga in vesten uradnik jo mora izvrš(ti. — Ko se bpdo vse te stranke preselile na Breg, kamor spadajo, potem je za mesto Ptuj stanovanjska beda odstranjena. , Ouod licet Jovi, non licet bovl! Ta pregovor velja tudi v sedanjih časih. Pred nekoliko dnevi je hodil tukajšnji nadučitelj g. Kveder z go. dr. Visenjakovo od hiše do hiše, od urada do urada in agitiral ter pobiral naročnino za demokratske liste, zlasti »Jutro«. Nimamo nič proti temu. Če se na ta način dela reklama in lovi naročnike, ali kar se enemu prepove, naj se drugemu ne dovoli, ker državljani smo vsi enaki, stuuo s to razlika, da eni pripadajo državo* REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA. Drama: Sreda 15. febr. Vražja ženska. Red C. Četrtek 16. febr. Prekrasne Sablnke. Izven. Petek 17. febr. Vražja ženska. Red A. Sobota 18. febr. Svet. Red B. Nedelja 19. febr. Popoldne. Vražja ženska. Izven. Nedelja 19. febr. Zvečer. Hamlet. Izven. Pondeljek 20. febr. Svet. Red D. Torek 21. febr. Zaprto. Opera: ■ Sreda 15. febr. Faust. Red D. Četrtek 16. febr. Werther. Red B. Petek 17. febr. Zaprto. Sobota 18. febr. Butterfly. Red E. Nedelja'19. febr. II TroVatore. Izven. Pondeljek. 20. febr. Zaprto. Torek 21. febr. But.terfly. Red A III. nmetni večer bo v soboto 18. t. m. ob 8. zvečer v Mestnem domu. Večer bo otvoril pesnik Anton Podbevšek s svojim govorom o duhovni revoluciji, nakar bo recitirala svoje črtice pisateljica Štefanija Ravnikar in svoje pesmi pesnik Tone Seliškar. Vstopnina 2 Din., sedeži 3 Din. Vstopnice pol ure pred pričetkom pri večerni blagajni. Dvorana bo toplo zakurjena. Internacijonaln! kongres za moralno vzgojo se vrši koncem meseca julija tega leta v Ženevi. Kongres ima namen, dati vzpodbudo za delovanje na polju moralne vzgoje s sodelovanjem ljudi vseh plemen, narodnosti in ver neglede na politično, versko ali filozofsko prepričanje. Na dnevnem redu sta le dve točki, ker hoče kongres delati bolj v globino kakor v širino, in sicer: 1. Internacijonaln) duh ln poduk zgodovine (v smeri od krajevne k narodovi in od te k zgodovini človeštva). Kako spraviti v sklad državni in narodni ideal z duhom vsečloveškega bratstva. Zgodovina držav in narodov, zgodovina dela in svobode itd. 2. Čut solidarnosti in vzgoja. Čut (solidarnosti) v skupnosti in soodgovornosti v družini in šoli. praktično udejstvovanje v raznih dobrodelnih in drugih društvih. Samovlada učencev v šoli Kako se upreti v družini in šoli vladi denarja itd. Ker je to prvi kongres za moralno vzgo,o po vojni, roti pripravljalni odbor vse ljudi, ki imajo srce, da bi se združili k skupnemu delu in tako omilili zlo, ki ga je zapustila petletna vojna. Tudi nas Slovence in Jugoslovane vabi odbor v Ženevi, da bi sl ustanovili 'poseben odbor, ki bi bil nekaka vez med Ženevo in med vsemi, ki se zanimajo pri nas za moralno vzgojo. Obenem pa bi nai ta odbor skrbel za obilno udeležbo na kongresu v Ženevi z naših krajev. V tem odboru bi nal bili predvsem zastopani: predstavniki ministrstva za prosveto, v&eučllški profesorji (posebno za pedagogiko, zgodovino, etiko...), učiteljstvo sploh, organizacije, ki se brigajo za vzgojo, ženska društva itd. itd. Odbor mora biti meščanski ali pa medstrankarski, kar je samo po sebi umevno. Kongresa se udeleži mnogo najodličhejših mož, saj je že odbor sam sestavljen skoro izključno iz svetov-noznanih osebnosti. Želeli bi, da bi se ga tudi iz Slovenije kdo udeležil, vkljub neugodnim valutnim razmeram; to bi bilo velikega pomena za nas, ker bi nas tudi drugje spoznali. — Akad. soc.-ped. krožek. Društvene vesti. Občni zbor »SploŠ. slov. žen. društva«. V nedeljo 12. t. m. pop. ob 4. uri se le vršil v magistratni dvorani občni zbor »Splošnega slovenskega ženskega društva«. Zborovanje je otvorila predsednica ga. Fr, dr. Tavčarjeva. Poudarjala je uspehe tega društva na kulturnem, humanitarnem in soei-jalnem polju. Cilji društva bodo tudi v bodoče: sreča žene, sreča domovine, sreča družine in otrok. Izrekla je zahvalo za neumorno delovanje gg. Antoniji in Ani Go-' gelovi, Kermavnerievi, Zabretovi in Roblekovi. Nato je sledilo poročilo tajnice g. Go-vekarjeve in blagajnice g. Gogolove. Za tem je občni zbor sprejel nova društvena pravila. Društvo sedaj spremeni naslov ln se bo zvalo »Splošno žensko društvp«. Obenem se je društvo spojilo s »Socljalnogo-sprdarskim In kulturnim ženskim društvom« v enotno društvo. Pri slučajnostih je predsednica g. dr. Tavčarjeva omenila, da zelo uspešno napreduje na Svečnico t. 1. zapo-četa akcija za zidavo »Otroškega doma krnliice Marije«. Nabran je že znesek nad 100.090 kron za zgradbeni fond. Nato je bil izvoljen sledeči odbor: ga. Fr. dr. Tavčarjeva predsednica, gdč. Štcbijeva, I. podpredsednica, gdč. Modiceva II. podpredsednica, M. Govckarjova tajnica L, Umberger-jeva tajnica II., Gogolova blagajnica. Odbornice gg.: Kermavnerjeva, Gogolova, Skuljeva, Albrechtova, Bartlova, Bajtova, Bukovčeva, Gromova, Gorupova, Kobalova, Jerajeva, Kokaljev«, LeskovSevsu Pinta*« jeva in Novakova. /. Čajanka »Ženskega telovadnega društva v Ljubljani« bo v soboto, dne 18. t. m, ob pol 21. uri z zanimivim programom ln s sodelovanjem godbe dravske divizije. Ponovno vabimo člane in prijatelje društva, da se odzovejo polnoštevilno. Vstopnice se bodo izdajale pri blagajni po Din. 15.— za osebo In po Din. 5.— dijaške vstopnice. Gg. rezervnim oficirjem! Častniki ljubljanske garnizije so osnovali v svrho gojenja družabnosti, zbliževanja in medsebojnega spoznanja »Oficirski dom v Ljubljani«, kjer se bo skušalo doseči stavljeni si smoter s prirejanjem predavanj poučne in vo-jaško-naobrazne vsebine, zabavno-družab* nili večerov itd., h katerim imajo dostop le člani društva in po njih vpeljani gostje. Predsednikom oficirskega doma je bil Izvoljen pomočnik generala, g. polkovnik Mlad. Bogičevič, kot zastopnik rezervnih oficirjev pa v odbor rez. pp. g. župan Riko Jug, ki je radevolje na razpolago z eventv zažcljeniml informacijami. Ker Je medsebojno poznanje običajev za Vse ' rezervne oficirje oficirje v obče in posebej še za priliko vršenja orožnih vaj važno in neob-liodno potrebno, se vsi v Ljubljani stanujoči gg. rezervni oficirji vabijo, da priglase svoj vstop v »Oficirski dom«, ki ima svoje prostore v vojašnici vojvoda Mišica (belgijska vojašnica) po dopisnici ali pa osebno, bodisi pri društvu samem ali pa pri g. prok. Riko Jug-u, Prešernova ulica 50, 1L nadstr^ z istočasno navedbo naslova in čina. Mesečni članski prispevki znašajo Din. 5.25 za kap. I. ki, Din. 4.33 za kap. II. ki. Din. 3.67 za poručnika in Din. 3.— za potpor., in se plačujejo mesčeno v naprej, prvič ob priglasu. Prva plesna prireditev društva »Oficirski dom« se vrši dne 22. t m. v hotelu »Union* in je želeti da bi dp-tlcj bilo priglašeno že znatno število gg. rezervnih oficirjev. Osrednja Zveza javnih nameščencev In upokojencev Irna nujno sejo širšega odbora v sredo, dne 15. t. m. ob 20. uri v običajnem lokalu z dnevnim redom: protestni shod javnih nameščencev in volitev odsekov. Da bo Izvolitev odsekov omogočena, je dolžnost vseh delegatov, da se seje za* nesljivo udeleže. — Predsedstvo. Podporno društvo žel. uslužbencev v Ljubljani ima dne 26. febr. t. 1. svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom v prostorih društva »Slavec« v Narodnem domu v Ljubljani. Pričetek zborovanja točno ob 8. uri zjutraj. »Plesni večer«. Podoficirski zbor garnizije v Ljubljani priredi dne 18. februarja 1922 v veliki dvorani hotela Union, vseh stranskih prostorih kakor tudi restavraciji istega hotela »Plesni večer« pod pokroviteljstvom Komandanta Dravske divizijske oblasti počasnega Adjutanta Nj. Vel. Kralja generala gosp. Djuro Dokiča. Svira godba Dravske divizijske oblasti pod osebnim vodstvom kapelnika g. dr. Čerina. Vstopnina 10 Din. za osebo. Čisti dobiček je namenjen' podporam včlanjenim. Vstop dovoljen samo proti vabilu. Občni zbor podružnice Jugoslovenske Matice v Kamniku se vrši v nedeljo, dne 19. februarja ob pol 10. uri predpoldne v Qa-silskem domu. Vse člane in prijatelje Jugoslovenske Matice uljudno vabimo na ta občni zbor. Spori In furistika. Glavna skupščina kolesarskega saVeza v Zagrebu se vsled zimskošportnih tekem v Bohinju in na Bledu odgodi na poznejši čas. Dan objavimo pravočasno. — Jugoslovanski kolesarski podsavez za Slovenijo. Drsalna tekma na Bledu, ki se vrši t nedeljo 19. t. m., bo edina drsalna tekma v Sloveniji. Ker so za ta šport letos vremenske razmere precej ugodne ter je vsakomur kelikortoliko mogoča trenaža, uaamo, da se pravočasno, to je do 17. t. L prijavi zadostno tekmovalcev, ker bi se morala sicer tekma odpovedati. Tekmovalci imajo polovično vožnjo. Prijave je nasloviti na športno zvezo Ljubjana, medtem ko je podrobnejši razpis v 3. številki športa. — Sportn* zveza. V Dohiniu se vrše v nedello 19. t. m. sankaška tekma za prvenstvo Jugoslavija in smuška tekma v skokih. Prijave sprejema športna zveza v Ljubljani. Snežne razmere v Bohinju so Izredno ugodne, kar s* je pokazalo posebno pri zadnji smuški tekmi. Sankališče in skakalnica bosta za tekmo popolnoma'pripravljeni. — Športna zveza. Pokrajina. Radeče pri Zidanem mostu. Pri nas le v zadnjem času vse razburjeno, ker smo zvedeli, da nam hočejo vzeti sodnijo in jo premestiti v Trbovlje ali v kak drug kraj. Vsi Radečanl moramo najodločneje protestirati proti temu, ker bi to bila že druga krivica, ki bi se nam zgodila. Imeli smo davkarijo in so jo nam vzeli, sedaj hočejo odvzeti še sodnijo in nam s tem napraviti mnogo nepotrebnih, dolgih poti in mnogo izgube dra-gocenoga časa. Tudi bi Radeče potem bile kot kaka zakotna zagorska vas in ne bi imele one veljeve, kot jo imajo danes. Na Svečnico je imela krajevna organizacija Narodno - socijalistlčne stranke svoj občni zbor. Ob tej priliki se je sklenila resolucija, v kateri se odločno protestira proti premestitvi tukajšnje sodnije in se naproša vse merodajne faktorje, da preprečijo premestitev in zasigurajo, da ostane sodnija v Radečah. Resolucija se je dostavila na Rtl-stojno oblast in g. pokraunskemu namestniku. Tudi tem potom apeliramo na vso merodajne faktorje, da nam pustijo, kar Imamo in da nam ne napravijo še druge kri« vice. Vremensko ooročilo. Ljubljana, dne 14. februarja 1922. Kraj . Ura ] Tlak rraka Tenrorlfa C Veler Oblačnost 0-lfl Pmiavina mm Ljubljana 7 741 2 — 13 5 brezvetrn megla — i' 14 7390 — 47 sever jasno — 21 738-5 - 78 brez vetra — Zagreb 7 770 4 — 7 0 n m epi a — Beograd 7 770 9 — 150 n M _ Dunaj 7 7700 — 12 0 n —- Innsbruck 7 770-2 r— 10 0 n jasno — 5’ralia 7 _ T — — — ;— Opomba : V L jubljani ba rometer pat la. tempera tura stanov itna. Micliel Zevaco:' NOSTRADAMUS." 1» V. Kakor v Tournonu. Tisti dan, ko so obsodifi Beaure-versa na smrt, je ležal Nostradamus zvečer okrog desete ure na iztočnem divanu in spal globoko spanje. Po napornih dnevih in prečutih nočeh je vedno ukrotil svoje razburkane misli s tem, da si je ukazn.Lnekaj ur popolnega počitka; uspava! se je bodisi z voljo, bodisi s pijačami, ki mu jih je varil Djinno. Zdajci pa se zbudil: vrata so se bila neslišno odmrla in Djinno je stopil v sobo. Nostradamus je planil na nosrc. Njegovo oko je bilo spet jasno, duh njegov spočit. Djinno sc je priklonil, rekoč: »Zgodilo _ se, je, gospod. Mladi mož je obsojen. Pojutrišnjem ob devetih zjutraj mu odsekajo glavo na Grevskem trgu ...« Možičok sc jc prekinil z zloveščim smehom: in čudno mu jc zvenel glas, ko je polzel: »Obsojen je, da mu odsekajo glavo: nič l*-:jšcga. To je miles-. Velika milost! Ne pozabite, gospodar: pojutrišnjem cb devetih zjutraj. Saj vem, da pojdete gledat njegovo smrt.. .« Starček je izginil brez glasu, ka-kor zmerom. Nostradamus je vsaj mislil, da jc odsek' Toda Djinno se je bii stisnil v temačen kot in je odon-dod opazoval moža, ki ga je zval gospodarja. Oster plamen mu jc gorel v očeh. Porogljivi smeh na njegovih ustnicah je bil izginil Grozeči pokoj nepristranskega sodništva jc zdaj odseval Djinnovo lice. »Obsojen!« je zamolklo ponovil Nostradamus, ko se je začutil ga. »Mladenič pojde v smrt, in moje srce plaka ... Naj ga li rešim? ... Čemu!... Usoda se mora izpolniti! Royal de Reaurevers je orodje, ki so ga p6sja!c višje sile mojemu ma- ščevanju; to se pravi, da ga moram izrabiti do konča.. .« Naglo se je obrnil proti vratom. Sredi poti pa je^ obstal in si zakril oči z roko. Izmeči skrčenih prstov so mu polzele solze... Djinno je iz svojega temnega kota željno gledal te solze in poslušal Nostradamovo ihtenje.: Okrog polnoči je stopil Nostradamus v Louvre. Slabost, ki se je prej za hip uprla njegovi maščevalni volji, je bila premagana. Obraz mu je odseva! samo še nepreklicno odločnost duha, ki je gotov svojih namenov. Po kraljevskem gradu se je takoj raznesla vest o Icčnikovem prihodu. Nostradamus je imel najprej kratek sestanek s kraljico. V gluhem nemiru ga je čakala Katarina že vse te dni, kar je Henri krvaveč obležal na borišču. Notranji glas jo je svaril pred tem človekom? »Kdo ve, ali ne bo hotel oteti kralja?« se je vpraševala natihem. Ko pa Nostradama ni bilo, vzlic gorečim ranjenčevim prošnjam, s katerimi so prihajali sli gotovo po dvajsetkrat na dan v Froidmantelsko ulico, se je Katarina umirila — dokler jc riso nocoj obvestili, da je lečnik prišel. Takoj ga je poklicala predse in vprašala, mereč ga, kakor bi mu zrla v dno duše: »Ste li prišli, da bi rešili njegovo veličanstvo?« »Gospa.« je odgovori! Nostradamus. »kralja ne reši nič na svetu.« »Niti vi ne?« »Jaz posebno ne.« »Ali ga želite videti?« je povzela Katarina. »Potrebno je,« se je osorno odzval Nostradamus. Katarina se ie zamislila. Nato je dejala z zamolklim glasom:' »Kraljeva smrt je tedaj neizogibna?... Verjemite ali ne verjemite: moja bol je resnična in globoka .,. Ljubila sem ga ... Res menite, da ni rešitve zanj? To je velika nesreča; zame, ki se bom morala boriti s po- litičnimi strankami, za sinove, ki še niso dorasli svojemu bremenu, in za vse kraljestvo, ki izgubi v Henriju gobrega gospodarja.« Njen pogled se je iznova uprl v Nostradama. »Toda če ni rešitve za kralja, je tudi ni za njegovega morilca ... Ni je! Krist v svoji muki mi bo priča!« Tako govoreč je počasi vzdignila desnico proti razpelu. Nostradama je izpreletelo. Mrkel usmev mu je zbežal preko ust. »Da,« je rekel. »In vendar — kdo ve, r.!i je Royal de Beaurevers pravi krivec?« Kraljica je zgrabila maga za, roko ter dejala z neizprosnim glasom: »Kriv je, ker ve, da moj sin Henri nimu pravice do prestola!« Nostradamus je pobesil glavo; zdqj je videl, da človeška moč ( ne more oteti Beaureversa. Vzlic temu je poizkusil iznova: »Gosp,« je rekel, »ne vštevši mene, živi na svetu še nekdo, ki ve isto kakor nesrečni obsojenec. In vendar ste mu dali uiti.« »Montgomeily?« je vprašala kraljica z zloveščim nasmehom. »Ne bojte se, tudi on pogine.« »A jaz?« je vzkliknil Nostradamus. »Vi? ... Oh, zaradi vas sem brez skrbi! Vi, gospod, ste samo orodje usode. Sami ste mi rekli, da je u^oda dosledna. Vaši pomoči dolgujem hvalo, da stopam na višek moči. Hotite ali ne hotite — vi ne morete postati zapreka na moji poti. — Dajte, da vas povedem h kralju! Nekaj trenutkov nato je stal No-stradmus ob postelji, na kateri je umiral ranjeni kralj. Na kraljičino povelje so ga ostavili samega v Henrl-jevi sobi. (Dalje.) Kaj jo jgissfiiiid - to se znal Lstaraar Filter - Slabita! ZsiožSa „Zvoe tis!«" {c izdain liftne razglednice Nj. Vel, kralja Aleksandra i. z zaročenko Nj. Vis, n. bodočo kraljico Mariolo. Cena komadu !•— Din v nadrobni prodaji. Predp:odajalci imajo 25% popusta. Naročajo se pri „Zvezni knjigarni14, Ljubljana, Marijin Irg 8, proti povzetju ali pa če se pošlje denar v naprej. Proda se: GOSTILNA, POSESTVO, TRGOVSKE IN STANOVANJSKE HIŠE, VILE proda Zagorski, Maribor, Barvarska ulica štev. 3. Gostilna meri 2 orala zemljišča in se nahaja pri Mariboru. Posestva obsegajo: 1.) 26 oralov za 650.000 kron, 2.) 40 oralov za 1,200.000 kron, 3.) 100 oralov za 3,500.000 kron. Trgovske in stanovanjske biše, vile, imajo prosto stanovanje. 260 OPRAVA ZA MODNO TRGOVINO se proda. Ogleda se Dvorni trg štev, 1. 258 TRGOVSKA HIŠA z vrtom v kateri se nahaja trgovina meš. baga že vpeljana, sredi trga Savinjske doline, cena ugodna. Naslov v upravi Usta. 254 POZOR! Dva vagona lepega sladkega sena po ceni od 9 K franko postaja Vrhnika. Vprašanja na ravnatelja Rozmana, Zidani most, 265 Kiapi se: TOVORNI AVTO (Lastauto) od 3 do 4 tbn, prazne cementne vreče ln 50 vagonov premogovega zdroba. Vprašanje na ravnatelja Rozmana, Zidani most. 266 Službe: VRTNAR, samostojen, samec, ki se razume na vzdrževanje parka, na zelenjadni ln cvetlični vrt, se takoj sprejme za graščino na Štajerskem. Oglasiti se je Ljubljana, Privoz štev. 5, I. nadstropje. 264 PRODAJALKA, STAREJŠA MOC. z večletno prakso išče primernega mesta. Gre tudi kot pomožna moč v trgovino. Naj slov v upravi Usta. URADNIK popolnoma samostojen delavec, vešč vseh pisarn, del iti knjigovodstva z dolgoletno prakso, išče primernega mesta. Cenjene po* nudbe prosim pod šifro »Uradnik« na upray* nlštvo lista. 244 KONTORISTINJA kot samostojna pisarniška moč. vešča slovenščine in- nemščine ter knjigovodstva jn strojepisja se sprejme takoj. Prednost imajo one gospodične, ki so že služile v stavbni pisarni. Ponudbe pod upravo lista P°“ »Vestna«. 245 KNJIGOVODJO starejšo Izurjeno moč, vešč tudi strojepisja in korespondence (slov.-nemšk.) išče špeci-jalria manufakturna veletvrdka v Ljubljani.' Začasne pismene ponudbe na upravo lista pod »Veletvrdka« 268. 268 Pazno: POZIV! Prosim, da mi gospodična pod šifro »Iva 1001« poštno ležeče Ljubljana, odgovori ali pa pošlje pisma nazaj na moj naslov. A. Mežnar, Polzela. 261 KORESPONDENCA. Mlad, živahen privatni uradnik, prikupljive zunanjosti, star 28 let, se želi tem potem seznaniti z inteligentno gospodično ali vdovo ne čez 25 let. Poznejša ženitev ni izključena. Dopisi če le mogoče s sliko, ki se takoj vrne pod »Sožitje« na upravo lista. 246 KDO MI POSODI ali podpiše menico za 50.000 kron, mu izplačam takoj 15.000 kron v gotovini. Ostanek vrnem v mesečnih obrokih v po dogovorjeni višini z dobrimi obrestmi. Cenjene ponudbe prosim pod šifro dober zaslužek št. 269 na upravo našega lista. 269 ZAMENJA SE STANOVANJE (dve sobi in kuhinja) za enako ali s tremi sobami v sredini mesta. Naslov se zve v upravi »Jugoslavije«. 270 STANOVANJE obstoječe iz dveh sob s pritiklinami v sredini mesta, se takoj zamenja z enakim (tudi večjim ali manjšim), na periferiji ali tudi v kakem drugem delu mesta. Blagohotne ponudbe pod »Stanovanje št. 267« na upravo lista. 267 gis.s3 . Za gradnju Djačkog dorna u Zagrebu raspisana je jeftimba za dobavu liinenog i staklenog pribora za spavače sohe, pa se upozoruju s\i interesenti, da odnosne upute mogli dobiti ti pisarni Gradjevne uprave (g. graditelj Potočil ak) Zagreb, Trg 29. listopada 1918. broj 10. Rok jeftimbe je 18. februara ove godine. Mmm H-:tm Djnžiiog doma u Zagrebu. Malte in razširjajte Jugoslavijo"! , v;r’- a povečane po • sfi' intniiniiui i s,i!čme’ -V: i-H ^ 'i i vbat v ah, drtišt i .'iSiiuJ skupine, Tegi * 01 • r u» Jp p?n povečane po vsaki riave in v v um vnn, društvene jjjt* J skupine, legitimacije za železničarje izvršuje najfineje po zmernih cenah. fiii ,1011“, [e| zn m Sil' I. &* * ■mufrn P?r- «*»rniMmvtuji s Fabtikat lenz Hannheirrc. 18 - 23 - 25 PS. T61o‘r.a jamstvo sposobnosti za pogon s TO atm. Mehnniztnus po-riolnoma preizkušen, s.c iz Maribora takoj proda ali da v najem, i a lokomobiia je biio vsrero 3 mesece v pogonu, torej je kotel v izvrstnem stanju. Navodilo za obrat — Pojasnila daje lastnik VilfFGa aillSSNIG, STUDENCI PR! MARIBORU. mg jgim ib U Initi t daljšo prahe v knjigovodstvu se pri večjem spedicijskem podjetju v Ljubljani takoj sprejme. Tozadevne ponudbe vposlati so na administracijo tega lista pod „Pridnost“. sc m nosno®® Cenjenemu občinstvu vljudne naznanjam, da bom cd sedaj napr. prodajal galanterijsko biago in pisalne potrebščine tudi na drobno A. Ožanlc. Ljubljana Janez Trdinova ul. št. 2. vogal Dunajske ceste. Išče se trgovski pomočnik mamifakturne stroke, obenem mora biti dober reditelj (aran-geur) izložb. Natančnejša pojasnila daje: F3AM30 MA3E2 Maribor, Glavni trs. Potnike ali zastopnike jšfe velika tovarna likera, nima, konjaka in ostalih spirituoza. Ponudbe z obvestilom, v katerem kraju pozna reflektent največ mušterij, poslati na naslov: Poštni predal št. 41, Zagreb, glavna pošta. živalske slike za naše malčke, na trdem kartonu. Cena 8 dinarjev. V Zvezni knjigarni Ljubljana, Marijin trg št. 8. sirska Zna, Ljubljano m prefeBa glavno zastopstvo 80% kemično čiste kisove kisline od tvrdke S. H. Gutmann, Belišče, za celo Slovenijo izvz. Maribor in okolico. Sedanja cena K 95-— za kg, pri večjem odjemu znaten popust. « i m BS/B © ® © © • la paf^olel bencin 720130 bencin 740145 pSinovo olje (za Diesel-motorje) raf. strojno oSje vseh viskositet, cy!indrovo olje In Ia te¥otmast nudi po iiajnlžjili dnsunih csiish ]. M3H0BR0 o. z o. z. OGLJE. Plačila zmožna tvrdka kupi bukovo ogile v večjih količinah, približno 10 do 20 vagonov mesečno, v velikih kosih, brez drobiža, suho, z vilami naloženo, franko vagon Postojna ali Podbrdo. Ponudbe naj se stavijo odvetniku dr. Otonu Vallentschagu Ljubljana, Šubičeva ulica št. 10. VIZITKE, KUVERTE in PISEMSKI PAPIR S FIRMO, TABELE, PROSPEKTE, LETAKE, LEPAKE in vsakovrstne druge tiskovine izvršuje lično in poceni ZVEZNA TISKARNA LJUBLJANA, WOLFOVA ULICA 1. Naročila sprejema tudi uprava „Jugoslavije" in njene podružnice v Celju, Mariboru in Ptuju. Kostanjev les prosto vajjon in večje množine v g-ozdu kupi J. Pogačnik, Ljubljana, Dalmatinova ulica 1.1. Posredovalci se dobro plačajo. hi aiiiHtiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiitiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiuiiusiiiiimiuimiiiuiiiiiuiiiiiiiiuiiiiuiiuiiiiiuiiiiiJ 2 i Dobro vpeljana in kompletno opremljena (nova tovarna ! radi bolezni na prodal. Ponudbe pod „Vi-| soka rentabiHtef na upravo tesa lista. l’iiiiiiiiiii!iiiiiii)n!iiiiniiiii!iiM;iMiiiiimii)iui»»i)HMmiiiiiiiij|||inniii)inii!)iiiiiiimiiiiiiiiimiiii»iiii)niimiffi Kupimo sesalbo za 8 do 10 litr. na minuto ter dvigalo (Krahnwinde). z dvojno prestavo. Ponudbe na upravništvo Jugoslavije pod „Rudniku* Centrala: Maribor. Podružnica: Ptuj. : Zastopstvo: Š5. KREDI!, [EL3E. : POLJ@PR!¥REDNiCt S TRGOVCI! Skrečemo Vam pažnju, da smo iza mnogih ratnih poteškoča ponovno otpočeli sa proižvodnjom naše poznate 98, IS °1' -tns modre golice i Umjetsog pojiva (supspfosfato]. . Mi smo od sada u ugodnom položaju, da i sa ovim proizvodima opskrbljujeino naše poloprivrednike uz umicrena diene l u zajamčeno Izvrscoj kva5!ieti isto tnko kao i sa svim ostalim proizvodima nnših tvornica kao što su: pe!rot3l, kenzin, SVe vrste mašlnskih In minerainih ui{a, sviieie Itd. Molimo, da nam se porudžbine čim prije pošalju, kako bi roba svakome u pravo doba stigla. Sreclisnjica: Zagreb, MažuranSCev trg 4. Telefoni 17 — 31, 2 — 42 1 26 — 69. »D A N B C AM d. d. za kemime pr&izv^de. Glavni in odgovorni urednik Zorko fakin. Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslaviia*. Tiska »Zvezna tiskarna« v Liublianl-