■ • •
ŽENEVA. Pripravljalna komisija Mednarodne. ‘begunske organizacije je na včerajšnjemu nadaljevanju svojega zajedanja -sprejela predlog, da naj tajništvo organizacije do prihodnjega zasedanja, ki bo meseca aprila izdelala podrobno poročilo o prehrani'beguncev in o vseh ostalih važnih begunskih problemih.
uml>> /umR® y.
VATIKAN. Sv.oče papež Pij XII. bo aanes po radiu govoril ameriški šolski mladini. V svojem govoru bo sv.oče pozval ameriško mladino, da priskoči na pomoč stradajočim evropskim otrokom.
tm
mm
,	.	v	^	y
CAPTOWN. Angleški Kraljevski družini, ki je včeraj prispela na bojni ladji "Vanguard" v captcvrasko luko, je južnoafriško prebivalstvo priredilo veličasten sprejem. Nad 250.000 ljudi je sinoči napolnilo captownske. ulice, ki so bile bogato’ razsvetljene,, ko se je kralj, navdušeno pozdrav j, jan. vozil skozi mesto. Uradnega sprejema niso udeležili poslanci opozicionalne nacionalistične stranke,
se
Pač^pa se je vodja opozicije udeležil banketa, ki je bil prirejen na čast kraljevski družini. Po uradnem sprejemu je kralj sprejel diplomatske zastopnike, akreditirane pri južnoafriški vladi, med• njimi tudi diplomatskega predsbavnika Italije. To je prvi primer po vojni, da je angleški kralj sprejel zastopnika prej
sovrazne dr zave.
NEW YORK. Varnostni svet se bo danes dvakrat sestal. Dopoldne bo razpravljal o britanski pritožbi proti Albaniji radi miniranja krfskega preliva. Britanski zastopnik bo predložil obširno dokazno gradivo. Na popoldanski seji pa bodo razpravljali o poročilu komisirie za nadzor nad atomsko energijo.
LONDON. Na londonski konferenci bodo namestniki zunanjih ministrov sklepali o francoskem predlogu, da se ustanovi posebni, posvetovalni odbor za Nemci j >/., Britanska in francoska delegacija, sta se včeraj sporazumeli, da naj odbor sestavljajo zastopniki štirih velesil in 18 prizadetih držav. Sovjetska delegacija pa zahteva, da so v odboru zastopane le velesile, male države pa naj bi bile pozvane samo na posvet.; Ameriški delegat si je pridržal pravico, da se o sestavi tega odbora izjavi pozneje.
AMSTERDAM. Danes zjutraj ob pol treh «je holandska prince za Julijana rodila četrte* hčerko,V holandski kraljevski družini že 50 let nimajo moškega naslednika.
WASHING.TON. Ameriški zunanji minister je sov j stskemu veleposlaniku izročil odgovor na protestno noto radi neke izjave ameriškega podtajnika v zunanjem ministrstvu Achesona, v kateri je ta baje napadel ukspanzivno politiko Sovjetske zveze. Besedilo odgovora bo objavi j dno šele, ko ga sšrejme sovjetska vlada..
WASliINGTON. Zakonodajni odbor ameriškega senata je z 9*2 glasovi sprejel dodatek k ustavi,ki določa, da traja doba ameriškega predsednika največ 8 let in to dvakrat po štiri leta.
RIM. V Rimu je bil osnovan odbor za pomoč beguncem iz Julijske krajine. V kratkem bodo osnovani podobni odbori po vseh italijanskih mustih.
PRVENSTVO PLANICE OGROŽENO?
LJUBLJANA. Po sedemletnem presledku bedo letos v Planici zopet poskusni skoki na največji smuški skakalnici sveta. Tekmovanje "bo prvo nedeljo v ^arcUeV telcu so velike priprave za to prireditev, ki se je "bodo poleg Slovencev udeležili Še Rusi, Poljaki, Švicarji, Francozi in bržkone tudi severnjaki»Skakalnica, ki je bila med vojno precej uničena,je zopet popravljena in celo •povečana.V sredi priprav za to naj senzacionalnej5o smučarsko prireditev pa je prišla včeraj novica,da je na ve le skakalnici v Ponte di Legno v nedeljo skočil Italijan Bacol 110 metrov daleč»Planiškega rekorda sicer ni posekal,pač pa se mu je močno približal.Kakor znano,je najdaljši skok,dosežen na planiSki skalcalnici 118 m.
To dolžino je skočil odnosno preletel Ne^ec Goering.Na italijanski skalcalnici v Ponte di legno dosežena dolSina 110 metrov je doslej Četrti najdaljši skok na svetu* prvi (118 m,Goering), $rugi (112 m. palme) in tretji (111 m) so bili doseženi v Pianici»Oez 14 dni bo!'Q zvedeli, ali bo Planica ohranila svoje svetovno prvenstvo, ali pa ga bo ^orala, vsaj za letv-s, prepustiti italijanski skakalnici v Ponte di Legno.
FRANCIJA IN ANGLIJA V ZVEZI .
De sni carski franc, list "Carre.four” od 6 „11, piše o bližnji zvezi med Francijo in Anglijo ter pri tem razvija naslednje
18x11 "Za konec tega meseca nam napovedujejo francosko-angleško zavezniško pogodbo»Zdaj pretresajo dva predloga,enega v parisu,drugega v Londonu,zagotavljaj o nam pa,da mora ta pogodba biti podpisana ge prej,preden se.snide moskovska konferenca. - Ta pogodba nam je dobrodošla po teh dveh letih,polnih pričakovanj in razdraženosti, včasih tudi obojestranskega nezaupanj a »Vprašati pa se ^orRmo,žtli bo besedilo vojaške zavezniške pogodbe primemo sedanjemu stanjuJIlo bi pravzaprav za pogodbo obojestranske vojaško pomoči zoper vsakr-* 5r.o\ grog njo novega nemškega napada,kar bi veljalo do 1. 1960.>To je pravzaprav le izraz dobre volje,ki temeljev zun.politike ne bo spremenil,saj nam. je bilo povedano,da ta pogodba ne bo obvezovala politike obeh dfžav v'Nemčiji in da bo Se marsikako drugo vprašanje ostalo nepojasnjeno..♦Francosko-angleška zveza ima v atomski dobi svojo veljavo le, če ustreza '-nogo večjemu načelu,kakor pa je tisto, katero danes vodi diplomate »Tako bi na primer- francosko—ongle§ka zavezniška pogodba morala znati iaeči to le misel;
"Najprej ustvarijo Evropo, preden se bomo pogajali z Nemčijo! "Ali pa,kakor je bolj natančno zapisal ^red kratkim Valter Lippmannj "Ustvarijo združeno Evropo,katere olan bi bila razdeljena Nemčija, namesto da ustvarijo združeno Nemčijo v srcu razcepljene Evropet"
Okoli Evroge bi se morali zbrati tudi drugi,ne le zahodni narodi .predsednik češkoslovaške zunanjepolitične komisije Duchaček je v pragi dejal? "Nemčija je toliko manj nevarna,kolikor bolj so njeni sosedje povezani,:i Naj ve v ji in najmočnejši sosed pa je Francija. "Ustvariti Evropo - t naj bi bil pravi cilj francosko - angleške zve zet”
-c-o-o-
KIZARSKI iviOJSTER V ANRASU nuj- ni p /goji ugodni, -plača dobra, no želi dobiti mizarskega -orno 5-	zadevo uredi pri Delavnem uradu
nika - Slovenca,ki je vev,x budi. mojster sam„Ponudniki naj pus-dela na mizarskih strojih* Delov- te svoj naslov v upr,,Taborijo-*
- - - -	njka„
Tor ek, 18. februar j a 1,947. TABORIŠ 5 K I K Stran 137,7Štev.49.
~ TOTNOMNIff “
Po trgatikom dnevniku "Glas zaveznikov",ki ga izdaja infor» mag£ j sle?'- zavezniška služba, je priobčen naslednji informativni. Članek Sloveni je» Po njem povzemamo:	'
"TONE FAJFAR, minister v vladi LRS, je -napisal v "Slov.pcro-čevalcu" članek pod -naslovom "Ukrepi za zagotovitev redne •prehrane".
V svojem sestavku pravi', da je Slovenija glede prehrane modno navezana na uvoz iz drugih republik, kajti nesta in industrijska sredi 3-• ča potrebujejo več,^kakor pa pridelajo poljedelski predoli Slovenije. Do začetka letošnjega Sitnega leta je večino potreb Kita in moke krila ustanova. UHRBA s svojimi dobavami, med*te^,ke je od avgusta naprej republika navezana izključno na domači pridelek, letošnja letina pa ge^daleč ni izpolnila pričakovanj, ker je velika suša v naj-rodovitnejsih delih Jugoslavije povzročila, da so se ugodna pričakovanja spremenila v majnost varčnega in modrega gospodarjenja s pridelanimi zalogami. Pisec -članka nadal-ju j cda mora ljudska oblast poskrbeti za redne in zadostno prehrano prebivalstva,predvsem pa o-hraniti na zadostni stopnji delovno sposobnost delavstva in njihovih družin. Za izvedbo teh nalog so potrebni naslednji ukrepir
1.Treba je doreci, da bodo dobivali živilske nakaznice samo tisti,ki imajo do njih pravico ».pregled nakaznic je - pokazal, da so v nekaterih k .ra jih ljudski odbori lahkomiselno razmetavali živilske nakaznice in jih dajali vsakomur, ki jih je zahteval.pokazalo se‘je, da so v Sloveniji izdali najmanj 100.000 nakaznic za ™oko preveč. Dogajali so se primeri, da so dobivali nakaznice posestniki s 27 ha zemlje,dalje kmetovalci,ki so pridelali manj ko 250 kg Sita na osebo, čeprav je za minimum določena ne ja 142 kg; poleg tega pa ljudski odbori niso upoštevali pridelka ajde, prosa in fižola.pisec iz tega izvaja,da je razumijivo,da bi morala preskrba zaiti v težave, če bi zaloge moke 8e nadalje tako brezvestno razmetavali in nadaljuje,da je treba preiti tudi k odločnejši reviziji dodatnih živilskih-nakaznic, katerih število je nesorazmerno naraslo in veŠe znatne količine hrane 0	-,
V	2. točki nalog za zagotovitev redne prehrane navaja članek dolžnost izrabljati vsa domača sredstva, ker mora Slovenj.ja večino živil uvažati,, Izkušnja z odkupom Sita je dokazala, da so ^nogi ljudski odbori,zlasti v bogatejših predelih, namerno ali pa vsaj oportunistično zamolčali večje količine pridelka ter je tako Slovenija izgubila stotine vagonov Žita, ki so šle-mnogokrat v namene brezvestne spekulacije. Tudi v tem pogledu je potrebno edločno nadzorstvo obračunov. Dosedanje ugotovitve, kažejo, da sp ponekod delali zelo nevestno, in je n.pr. Slovenja vas v ptujskem okraju prikrila tri do Štiri vagone Sita,
Tretja točka omenjenih nalog pa se nanaša na mlinarje,ko prejemajo za mletje mero in so dolSni oddajati državi vse presežke, vendar so redki odbori, kk nadzorujejo mline in zato gredo stotine vagonov ^gke v črnoborzijansko spekulacijo.
Clank r zaključuje s pozivom,da morajo odgovorni odborniki funkcionarji in nameščenci ljudskih odborov za svoje delo kazensko • . in materialno odgovarjati in da bodo to odgovornost oblasti obločno zagovarjale in uveljavljale. Vsi ti ukrepi bodo zagotovili, da v Sloveniji nihče ne bo■trpel lakote ter da bodo na ta način- vse ljudske oblasti zaprle usta vsem 'škodoželjnim sovražnim elementom, ki skušajo danes begati ljudstvo z napove divi o lakoti in drugih nesrečah."	•	„	„
—o —o—
IŠČE SE GOSPOD.POMOČNICA,ki zna	IZGUBIL sem listnico z index
nekoliko nemgko in je vajena otrok, karto stan.izkaznico in raznimi k slov.kdr.družini.Točne informaci- pismi. Vrniti'v bar. 2a je v bar. 10/20.	-	-
zim a j: f ni pipu:.....
Z vsc-h krr.jev severne Evrope pnnajajo
huda poročil p. o zim-divjati.Na An-v Londonu,ker ledyda morejo Anglije,da so celi kraji
^orajo oskrbovati
ladje v luke. Velik sneg je zaletel veoino VJ, „ odrezani cd sveta.Nekatere najbolj prizadete vasi letalc..Tisoči angleške vojske so na delu,da bi vsaj za silo skiaali sne e: s cesta. - Tudi na Danskem primanjkuje premoga, - V Švici je po 18 letih letos prvikrat zamrznilo jezero Zug. - Zaradi zimskega mraza je v Pragi začela*razsajati influenca. Urade in Sole so zatovzaprli.Gospodinj stvom primanjkuje premoga.- Hudo je prizadeta Nemcijau
V	Beilinu pravijo, da je to v zadnjih 50 letihnajhujsa zima,Dosle j je v Berlinu zmrznilo 149 1judi»Hudo pa je tudi začela razsajati pljučnica. Samo v Hamburgu je doslej za pljučnico umrlo 225 lj"Xdi»-Dunajska okolica je vsa v zametih. Snega je padlo tam do 80 cm,toda veliki viharji so nametali veo metrov globoke zamete.V^njih so obtičali najmočnejši motorni plugi, Redni po&tni in železnioki pio ^et je zato nemogoč.Dunajska občina je za kidanje snega izdala 800.000 šilingov, pa se skoro nič ne po zn
7AH0D IMA HUDE
ATTLEE GOVORI DELAVCEM; "VEG DELAJTE!"
Zaupnikom delavskih organizacij v Manchestru je britanski min.predsednik Attlee govoril o največjih angleških težavah sedanjega časa.Pozival je delavce,naj vkljub velikim težavam ohranijo zaupanje. Anglija si ne more privoščiti,da bi delodajalci zmanjševali izdelovanje zaradi profita.prav tako si Anglija ne more privoščiti,da bi delavci zmanjšali svoje napore ter da bi nadaljevali tiste metode,ki so v boju zoper kapitalistično izrabljanje bile vsekakor umestne,^ko je strah pred brezposelnost j c str.lno stra§il in grenil delavčevo isivlge— nje,Attlee je naglasil, da "era vsak vse storiti,da bi vec storil,ka-
-	■ ■ da bodo nove metode zvišale uspešnost angles •-
"FRANCIJA UTEGNE PRITI V NAJ VEČJO NEVARNOSTI”
kor je storil doslej in ke industrije.
RAEADIER GOVORI:
Na Francoskem še nekaj dni traja stavka v časnikarstva,materi so se pridružili tudi stavci in tiskrrji.V petek pa so stopili v stavko vsi (Jrgavni nameščenci,Na tanko ob 4 popoldne so se zaprla vrata državnih uradov, policisti s' zapustili svoje prostore,radijske postaje so nehale delovati, vsa javna prometna sredstva so pbstala. Zastavkalo je okoli 5 milijonov javnih uslužbencev, proti večeru je začel' stavka plahneti, ker je policija začel- spet poslovati ter
telefon delovati.	,	,
Ministrski predsednik Samadier je v parlamentu imel u^k o.e nagovor: 11 Oe se Francija ne more podrediti narodni disciplini, ucvg-ne drgava in’ republikanski režim, priti v na j več j c nevarnost!" Vse stranice so ^U pritrjevale, ko je dejal, da no bo odpravil_^od j^eona Bluma uvedene odredbe,ki določa, da se plače ne morejo veo zviševati. K delavcem obrnjen je rekel:"SploSnega zvišanja^plač ne moro cit.7 kvečjemu zleol jinnje tistim, ki so naj slabše plaoani." Državnim uslu-*
dolžnost je, -c-o-o-
bence.m pr je rekel; ”Vaš jetel”
NAROČILA ZA PORTRETE g. škof a sc sprejemajo v b.3/59 Vsak dan od 1-pol 2 ter od 5 pop,dalje ter ob nedeljah od 9-3 pop.V istem času lahko dvignete fotografije in po— naročila.
da svoje dnevno delo nadalju-
Najdan je bil rožni .venec dobi se v nagi upravio
KDOR JE V SOBOTO pomotoma gled.dvorani vzel kladivot n; ga vrne v bar. 12/23..
v
'.1