Pisma iz domačih krajev. Sv. Bencdikt v Slov. goricah. Milo so zadoneli zvonovi v torek, dne 26. t. m., naznanjajoo vsem žalostno vest, da je Bog poklical v maju življenja iz te solzne doline v boljše, srečnejše življenje nadebudnega, vzornega mladeniča in vrlega Orla Janeza Črepnjaka iz Zagajskega vrha. Nepričakovana novica o prezgodnji smrti ljubeznivega fanta je nemilo zadela vsakega. — Pljučnica, združena s srčno napako mu je izkopala prerani grob. Skoraj nobeden ni mogel verjeti, da bi bil Janez, ki ga je vse, brez izjeme spoštovalo in ljubilo, mrtev. Saj še je bil ob Veliki noči pri vstajenju. Gotovo takrat ni slutil nobeden, da bo ta dan zadnjikrat v orlov&kem kroju. Na veliki pondeljek še je pomagal pri igri, katero je priredil orl. naraščaj. Zato se je ob tej žalostni novici zasolzilo marsikatero oko. In kako tudi ne! Boljšega, plemeTiitejšega fanta ni bik> daleč na okoli. Bil je vrl član Marijine družbe, nad vse vestno je izvrševal njena pravila. Rad je sodeloval pri Mladeniški zvezi. Pogrešal ga bo tudi pevski odsek. Petje je bilo njegovo posebno veselje. A največja izguba zadene s smrtjo pokojnega Janesza orlovski odsek. Za orlovsko organizacijo je živel in delal z vsem srcem. Meseca oktobra lanskega leta je prevzel še predsedstvo benediške orliške srenje. Z mirnim srcem lahko rečemo, da je bil za vzor vsakemu fantu. Bil je izobražen kot malokateri fant. Kolikokrat je nastopil kot govornik in deklamator na raznih društvenih prireditvah, kjer je navduševal in vnemal svoje tovariše za one vzore in cilje, za katere je gorelo njegovo mlado srce. Veselje ga je bilo opazovati na odru. Tako zelo se je znal vživeti v svojo vlogo, da slehernemu privabil solze v oči ali pa tudi smeh. Nekaj izrednega je bila njegova pobožnost. Skoraj vsako nedeljo ga je bilo videti pri obhajilni mizi, kjer se je krepčal s kruhom Življenja. Razen tega je bil vedno vesele narave. Kamor je prišel, je zavladala dobra volja, veselje, smeh. To veselje je izviralo brez dvoma iz njegovega čistega srca, iz njegove čiste, neskaljene duše. — Pogreb njegov je pokazal, kako je bil pokojni Janez priljubljen pri vseh, brez razlike. Domači Orli in Orlice so ga polnoštevilno v kroju spremljali k cerkvi. Pri župnijskem križu so ga pričakovali še drugi Orli iz cele župnije. Izredno velika množica ga je spremIjala na njegovi zadnji poti od cerkve na pokopališče. Mladeniči Marijine družbe so tudi svetili pri sv. maši, kar je napravilo lep utis. Ob odprtem gr<^bu sta se poslovila od njega domači č. g. župnik m br. sr. tajnik Geratič. Nobeno oko ni ostalo suho. Pevski zbor mu je na pokopališču zapel dve žalostinki. Brat Janko! Tvojemu spominu se klanjajo bratje Orli. Zasluge, katere si si pridobil s svojim požrtvovalnim delom za Orla in za orliško srenjo, astanejo vedno zapisane v zgodovini tukajšnjega Orla. Za napredek v orl. organizaciji si delal, trpel in žrtvoval vse svoje duševne in telesne zmožnosti. Bil si kakor svetilnik na gori. Svetil si nam s svojim krasnim zgledom. Zlata knjiga Ti je bila kažipot in zvezda vodnica v Tvojem lopem življenju. Kakor Orel se je dvigal Tvoj duh vedno višje in višje k božjemu Solncu, kamor je tako hrepenela Tvoja čista duša. Dragi Janko! Počivaj v miru. Tvoj spomin bo nam vedno svet. Zgodaj si končal, komaj 23 let Ti je bilo, a vendar si nam zapustil najlepši zgled. Bil si v malem zvest, zato pa sedaj upamo, da Te je dobri Bog, kateremu si zvesto služil, postavil čez veliko! Zelimo le, da bi nam Bog dal mnogo — mnogo tako vzornih mladeničev, kot je bil rajni Janez! Sv. Bolfcnk v Slov. goricah. Zaročil se je g. Anton Weis, orožnik na Jezerskem z gospodično Dragico Loparnik, hčerko veleugledne rodbine iz Biša. Iskreno častitamo. Kapela pri Radencih. V torek, dne 26. t. m. smo imeli pogreb, kakor jih je Kapela redkokdaj videla. K zadnjemu počitku smo spremljali č. g. Josipa Domanjko, kaplana v začasnem pokoju. Pogreba se je udeležila šolska mladina iz spoštovanja do vnetega, dobrega kateheta sploh, veliko število moštva, Marijina družba, izmed katerih je bilo nad 30 belo oblečenih družbenk, ki so med sv. mašo za rajnkega darovale sv. obhajilo, kar je posebno ganilo vse navzoče. Družbenkam je sledilo v sprevodu 17 duhovnikov-sobratov, ki so mu skazali zadnjo čast. Pet čč. gg. duhovnikov je prišlo vsled neljube pomote že prejšnji dan, ki se drugi dan vsled izgube časa pogreba niso mogli udeležiti. Krsti je za žalujočimi starši sledila dolga vrsta žen in deklet. Pogreb je vodil in sv. daritev za rajnega opravil preČ. g. dekan Josip Weixl od Sv. Križa pri Ljutomeru. Ginljive, v srce segajoče besede mu je v cerkvi v slovo govoril bivši župnik rajnega — veleč. g. Franc Doberšek, župnik v Sevnioi ob Savi. Domači pevski zlbor mu je razven pri sv. maši, tudi pri hiši njegovega zadnjega bivanja in na pokopališču zapel ginljive žalostinke v slovo. Bodi na tem mestu v imenu rajnkega kakor tudi v imenu sorodnikoYr izrečena prisrčna zahvala vsem, ki so v kakršnemkoli oziru pripomogli k temu, da se pogreb tako lepo izvršil kakor tudi vsem darovalcem obilnih vencev in sploh vsem, ki so se pogreba udeležili. Ti pa, dragi Joško, ki si tako goreče ljubil Gospoda in tako hrepenel še njemu služiti — pa zadnje dni, ko si uvidel, da Te Vsemogočni k sebi vabi, tako potrpežljivo in vdano v voljo božjo prenašal svojo zahrbtno bolezen, ki ti je prerano utrgala nit življenja, naj Ti bode zemljica lahka na najlepšem gričku Slov. goric. Kakor so se Tvoji zemeljski ostanki položili v z lepimi cvetlicami okrašen grob, tako upamo, da se Tvoja čista duša sprehaja v nebesih med nebeškimi cvetkami. Počivaj v miru, blaga duša! Šardinje pri Veliki Ncdelji. Skoro nikdar ni dopisa iz naše občine. Ali sedaj sem primoran vam nekoliko opisati naše razmere. Naš lepi kraj je po pravici postal gnezdo fantovskih in dekliških neumnosti. In to po zaslugi gospe >šmarnice<, ki se prav pridno toči na takozvanem >pušenšanku«. Naj bi starši teh fantov in deklet jih raje pošiljali v cerkev k službi božji, kakor pa da še sami odobravajo take podlosti in pohujšanja druge mladine. To za sedaj in ako se ne bodo spametovali, pridejo tudi imena na dan. — Očividec Križogled. Sv. Andraž. Sprejmite gospod urednik tudi enkrat dopis iz našega kraja. Sicer smo tihi, ker ne ljubimo strankarskih prepirov. Ker pa je neki.tukajšnji dopisnik v >Domovini< se obregnil ob duhovne vaje, ki so se tukaj vršile, posebno pa še ob čast. g. patra iz Nazarij, smo primorani na to dati nekaj pojasnil. Res je, da ni veliko naročnikov >Domovine« v naši občini, katera je dosihmal skoro popolnoma pod praporom SLS ; pa dopisniku tudi v tolažbo rečemo, da niso jedva samo trije domovinci, ampak jih je kar sedem. Bilo jih je svojčas devet, pa dva sta se že izpamotovala in tega časopisa, ki si dela norca iz vsega, kar je svetega, ne sprejemata več. Res je tudi, da na direktni naslov pridejo simo trije izvodi >Domovine<, pa ni ne kratimo nikomur njegovega prepričanja, če že kedo misli, da je ta list pravi list za naše kmefrko ljudstvo, naj ga dot>iva na svoje ime in na domačo pošto ne pa skozi tujo preko Gore Oljke. Nadalje očita dopisnik v »Domovinic, da je hotel pater skočiti iz prižnice, res je, da bi bilo treba' in iti še preoej daleč po župniji, da bi njegov glas slišali domovinci, ker v cerkvi smo jih malo videli. Sicer s temi ne zgubimo nič, ne dobimo nič, kar nam pričajo že dvojne volitve. Vsakokrat je bilo v dotični škrinjici po 8 krogljic, bilo bi jih' devet, pa je en naročnik ženska, ki pa žalibog nima volilne pravice. Mislimo pa, da kakor piše dopisnik »Domovine«, kako se bo ta list pomnožil lukaj, da to daleč ne bo šlo, ker naše geslo je: >Slovenski Gospodar, kateri pride k nam v 50 izvodib. Svetinjc. Preteklo nedeljo, dne 1. maja je tukajšnje katoliško Prosvetno društvo uprizorilo igro »Mlinar in njegova hči«. Napočilo je toplo pomladansko, res majniško krasno jutro. Pričakovali smo lep dan. Toda že opoldan so se začell zagrinjati nad nami temni oblaki, iz katerih smo slišali zamolklo gromenje, nakar je padla tudi mala roka. Tik pred igro se je vnela viničarija g. Baumana, približno 1 km oddaljena od našega uprizoritvenega prostora. Radi svarečih oblakov in nesrečnega ognja, je ostalo mnogo na igro namenjenih doma. Zato ponovi na občo željo ljudstva Prosvetno društvo »Mlinar in njegova hčic dne 15. maja, ob 3. uri popoldne na vrtu g. Franca \Veber v Ivanjkovcih. Vsi, katere vas je zadržalo slabo vreme, ogenj itd., toda ste prijatelji ipoštene zabave, iskreno vabljeni. Odbor. Galicija pri Cclju. Na veliki četrtek je v Pirešici po dolgeni trpljenju umrl posestnik Jožef Pečnik, pd. Zelenjak. Na Veliko noč je bil njegov pogreb. Veliko prijateljev in znancev je spremilo pokojnika na zadnji pot; bil je ugleden in spoStovan mož. Dobri Zepl, počivaj v miru! Školja vas. Ta preklicani dopisnik v >Slov. Gospodarjuc se je baje sam izdal. To je najnovejše v naši občini. Gospod župan s svojim adjutantom z nekim Robertom Kovačičem že namerja svoj samostojno-radičevski kanon nanj. Dolgo je bil brez orientacije, a sedaj ga je vendarle izsledil. Že en teden ga bombardira, a dopisnik se še vcdno neobstreljen izprehaja po Arclinu, kjcr je bil baje dosedaj skrit. Toda, če ga je že g. župan izsledil, naj še oenj. čitatelji »Slov. Gospodarja« vedo zanj; samo poglejte na podpis tega dopisa. V pomirjenje pa vam g. župan izjavljam, da jaz nisem dopisnik v »Slov. Gospodarju« in da boste pač mogli vaš kanon kam drugam abrniti, če boste hoteli izslediti res pravega dopisnika. Toda, če me res že hočete prisiliti za dopisnika, sem vam tudi na razpolago, vendar bi vam to pač odsvetoval, ker bom znal vaš kanon pravočasno zaobrniti tako, da bo streljal nazaj po vas in ne po meni. fte nekaj k zadnjemu dopisu v >Slov. Gospodarjiu (kdo je dopisnik dotičnega dopisa, ne vcm). Dopisnik omenja, da ste neki osebi očitali nemčurstvo. Da bo tudi javnost vedela, komu ste to očitali, povem, da ste to mcni očitali. Javnost pa tudi naj sodi, na katerega izmed naju pade več nemčurstva ali na mene, ali pa na vas, kajti dejstvo je, da se je nekdaj vaša rojstna hiša prištevala k Nemcein in da imate še sednj za adjutanta in agitatorja Nemca (slovcnske matere sinl), :ar mi je, 6e ne dolgo od tega, sam priznal. Zvedel sem tudi, da te g. župan postali zadnji čas zelo bojeviti. To pa sklepam iz ega, ker pravite, da bi bil jaz »fejst tepenc, kje in kedaj, to sami este. Tu bi vam pač svetoval, le obdržite hladno kri, kajti bolje k> za vas, da premišljujete sejni zapisnik z dne . . . kakor pa, da [rozite invalidu. Samec Ignacij. Šmarje pri JelSah. V nedeljo, 1. majnika je g. župnik Lom lagoslovil na Ješovcu s primernim nagovorom prenovljeni križ. *ri tej priložnosti je nabral poslanec Turk v veseli družbi v gotoljubni hiši Fr. Zidarja 64 Din za doraači orlovski odsek. Vsem iarovalcem Bog plačaj! Bog živi! Svetina pri Celju. Na Belo nedeljo je priredila Mladeniška q Dekliška zveza iz Sv. Ruperta po večernicah v gostilniških protorih gospe Frančiške Klinar zanimiv sestanek: Naši mladi so eklamovali, da je bilo veselje jih poslušati; Ojsteršekova Malika ,am je povedala zanimivo zgodbo o marbuškem žrebetu, da smo e prav iz srca smejali; o našem narodnem sovražniku alkoholu, mo slišali bridke resnice. Fantje so predstavljali igro: lKrčmar ri zvitem rogru«, ki je vzbudila mnogo smeha; igrali so dobro. >ruga igra: >Jeza nad petelinomc se ni mogla vršiti. Veselo, pa ošteno razipoloženje je motil nek pijani, znani razuzdanec, ki je red kratkim prilezel iz kajhe; javno se ta človek ponaša, da je eumen, kdor pošteno dela! Bog nas varuj takih zaipeljivcev in ohujšljivcev. Vsa mladina, ki je poštena in hoče taka ostati, pa e s toliko večjo vnemo oklepa svojih organizacij! Sv. Rupert nad Laškim. V soboto, 30. aprila se je v Konjicah ri Knezu, pd. Pepelu zgodila velika nesreča: požar je uničil hio in gospodarsko poslapje in vse, kar je bilo notri. Zgorel je idi triletni otrok. Oče in mati sta bila na zaslužku od doma, šest trok pa si je doma izmislilo za kratek čas, zakurili so. Vse je ničeno, revščina nepopisna, zavarovano, kakor navadno, mamkostno. Starši, skrivajte vžigalice pred otroci! — V Trobenolu se je pretekle dni zgodil zverinski zločin posilstva, preiskava s v teku. K rudokopu prihajajo iz tujine razni ljudje; v mnogih ečeh se razlikujejo med seboj, samo v eni točki pa so si vsi poobni: brezverski so, zato pa tudi brezvestni! Socialisti se povad širokoustijo, da hočejo osrečiti ljudstvo, posebno delavce; pa aa siroKOUSUjo, ua nocejo osrecm ijuusivo, poseuno ueiavce; pah osrečujejo in odrešujejo samo z zasmehvanjem vsega, kar je am vernim Slovencem svetega. Novo mesto. Učenci za v I. razred gimnazije, ki bi radi vsloili v frančiškanski red, bodo dobivali podporo v hrani v franLškanskem samostanu v Novem mestu. Prvi sprejemni izpiti na lkajšnji gimnaziji bodo koncem junija. Posebno tretjerednikom e prav priporoča, da bi take pridne in nadarjene dijake podpirali i pravočasno prijavili.