369 Novičar iz domačih in ptujih dežel. Vladni dunajski časnik od 5. dne t. m. naznanja od besede do besede pogodbo, po kteri je mir sklenjen z dansko vlado. V 24 oddelkih je izrečeno vse, kar se tiče nemških vojvodin, ki jih je Danija v vojski s prnsko-avstrijsko armado brž ko ne za vselej zgubila. Znane so te pogodbe našim bravcem že iz prejšnjih popisov. Slesvht-Holštanj je tedaj po tem takem dosegel, česar je želel neprenehoma, da se namreč reši ptuje vlade, ki mu je vzela vse narodne pravice v šoli, v uradnijah in javnem življenji. Al kdo bode opro-stenemu nemškemu narudu prihodnji vladar, to še ni gotovo in menda tudi še kmali gotovo ne bode, ker večje tekmecev (kokurentev), kteri hrepene po voj-vodinah — dosihmal še brez vojvoda. Vlada avstrijska , ki je, združena s prusko pomagala omenjene nemške dežele vzeti danski vladi, ima še važno nalogo, da se zadovoljno do konca dožene ta stvar in gospodu Bismarku ne dopusti, da bi gospodaril po pravilih politike, ktera se nikakor ni prikupila Nemcem. — Baron Bach, c. k. poslanec pri papeževi vladi, se je 5. dne t. m. zopet podal v Rim; brat njegov ga spremlja. — 3. dne t. m. so imeli audijencije pri Nj. veličanstvu nekteri ogerski velikaši in ž njimi vred vsi novo izvoljeni veliki župani in podžupani. ¦— „Lloydu" se iz Dunaja piše, daje podoba, da se bo ogerski deželni zbor sklical pred hrvaškim zborom. — Da bi nehal stan obsede, v kterem je že več Časa Galicija, ni podobe, kakor poslednje novice iz Dunaja pripovedujejo , le neke polajšave se bodo dovolile. — Stajarski vremenski prerok „Schockelprofet" ni edinih misli, kar se tiče vremena za ta mesec, z marsikterim vre- Dotični odbor, ki si je stavbo spominka v skrb vzel, bo tedaj Se le zdaj privoljenja prosil, da truplo ranjega pride na mesto, kjer spominek grob Riharjev kaže; pa bi bil to že davno storil, ako bi bil le količkaj vedil, da je privoljenja treba, ker so dosihmal na pokopališču ljubljanskem prekopavali mrliče kakor so hotli, čeravno je to res zoper javne zdravstvine ozire. ,,Laibachericiu pa je pri tej priliki spet spodletelo , da je nase oznanilo: „jutri se bode preneslo truplo R" prestavila: „daneg seje preneslo." Grled6 na vse te dogodbe, ki smo jib ravno popisali, je ta noticija — se vL da — napravila „grosse Heiterkeit." menskim prerokom dr. Šofkom, ter pravi, da bo zlo mrzlo in po gorah veliko snega; v prvi polovici meseca bo mraz sicer nekoliko odnehal, pa bo v drugi polovici spet bolj pritisnil. Dr. Škofka trdi, da n e bo huda zima, — Schockel pa pravi, da bo že zgodaj ostra zima se prikazala. — Za šolskega svetovavca in inšpektorja staj ar s kih^ in koroških gimnazij in realk je izvoljen dr. E. Cerkavski, bivši šolski svetovavec v Galicii; gosp. dr. Močnik po takem obdrži le inšpektorat ljudskih šol. — Spet je Dunaja počil glas, da asekura-cija za živino, se kmali začne. Radovedni smo vendar, kdaj da ,/Taurus" se bode rodil. — V mesu svinskem se zaredi včasih neki črvič (trihin), ki je človeku tako nevaren, da večidel strašne smrti umrje, ako je* meso, s takimi črvičiprepreženo. Vendar imajo le nektere svinske plemena to žival v sebi, ker leta 1863 je bilo na Ogerskem 2 milijona in 282.466 prešičev zaklanih, pa nikjer niso našli teh črvičev. — Državni zbor turinski ni še prišel do sklepanja o francosko-italijanski zavezi. 4. dne t. m. je minister denarstva zboru razložil, da bo treba nenavadnih . potov iskati, da se dobi denar za velike državne potrebe ; naposled je bral pismo, v kterem se kralj odpo- ( veduje 3 milijonom svojih dohodkov in nekoliko kraljevih plač prepušča, da se obrnejo na prid deržavnim dohodkom. — Kakor se kaže, je brez vspeha ostal shod cesarja Napoleona s čarom ruskim v Niči, od kterega so nekteri hribe in doline pričakovali. Če je res kakor „Ruski Jnv." pravi, da popotvanje čara Aleksandra II. v Nico ni nikakoršnega druzega namena imelo, kot le bolehno carico spremiti le-sem, tudi ni čuda, da cesar Napoleon ni dosegel, kar je morebiti mislil. — Ruski veliki knez, prihodnji car ruski, se vsled posebne želje papeževe poda v Rim; pravijo, da prinese sv. očetu lastnoročno pismo od očeta svojega. — Strašni vihar, ki je v Kalkuti razsajal 5. oktobra, je pokončal 110 ladij in potopil 12.000 ljudi. 370