nsnsmm
Št. 90	Ljubljana,	torek,	dne	16.	septembra	1930	Leto	L
...	 krat,............priic*.*
PoBtnina platan« v gotovini. _________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________   Cena	Din	1*—
Izhaja vsak dan ijutraj razveš jr ponedeljkih in dnevih po pra» nikih. — Posamezna Številka Din 1'—, na 16 straneh Din 2—* mesečna naročnina Din 20	, sa
tujino Din 30—> Uredništvo V Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23« Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-71.
R o k oj) i s o v ne rratami,
Ogljiai po tarifi in dogovoru.
Uprava
'J Ljub( jani, Gradišče 4, tel. 30 68, ^Podružjiica v Mariboru, Aleksan. grova cesta St. 24, telefon 29-60, Podružnica v Celju,
Slomškov trg fitev. 4*
Veliki uspehi ekstremnih strank v Nemčiji
NaroJeii socijalci pridobili okoli si® novih mandatov - Uspešna afirmacija cenzurna in komunistov, nazadovanje soclfalnih demokratov - UspeRii eksiremniSi sirank ne bodo mogli odločilno vplivati na zunanjo politiko - IHeprijeino iznenadenje v inozemstvu
Nadaljevanje politične debate v Ženevi
Včeraj je govoril tudi naš zunanji minister dr. Marinkovič
Mednarodne tekme vojnih letal
so se vršile v nedeljo v Baneazi pri Bukarešti v prisotnosti kralja Karla in ogromne množice občinstva
Zmaga fašistov.
Newyork, 15. sept. n. Rezultat volitev v Nemčiji prinaša današnji tisk kot seuzaci-jonalno vest na prvem mestu. Vendar vsi listi menijo, da Hitler ne bo imel prilike niti možnosti, da pride na vlado. Očitno sa kani vlada ojačiti s socijalnimi demokrati.
Briandora izjava
Ženeva, 15. sept. d. Novinarjem je izjavil danes francoski zunanji minister Briand glede volitev v Nemčiji: Razumeli boste, da se ravno tu v Ženevi do sedaj še ne morem podrobnaje izjaviti o izidu nemških volitev. Vendar pa trdno upam, da bo nadaljevanje politike sprave tudi po volitvah še mogoča.
nove vojne, ki bi bila mnogo strašnejša od dosedanjih vojnih spopadov, ker bi narodi zgubili vero v ukrepe proti vojni in vodili bodočo vojno do iztrebljenja. Glede načrta o panevropski uniji je minister dr. Marinkovič predlagal, naj se ustanovi odbor, ki bi bili v njem zastopniki vseh evropskih držav in ki bi imel nalogo, da prouči to vprašanje, in bi predložil poročilo o njem skupščini Društva narodov.
Po govoru jugoslovanskega ministra za zunanje zadeve dr. Voje Marinkoviča je dobil besedo grški zastopnik Politis, ki je predlagal, naj se imenuje odbor, ki bo proučil organizacijo panevropske unije. Nova federacija bi morala pričeti, je dejal Politis, z unifikacijo mednarodnih konvencij po priineru-balkanske konference, ki bo v Atenah.
Berlin, 15. septembra, n. Ob priliki včerajšnjih volitev v. Nemčiji je bilo oddanih okrog 4,000.000, odnosno točno 3,940.160 glasov več nego ob priliki volitev 1. 1928. Zaradi tega je število poslancev naraslo od 468 na 573, torej za 115 mandatov.^ Poraz socijalnih demokratov in meščanskih strank je naravnost katastrofalen, ker te stranke ne le da niso dobile od novih štirih milijonov glasov niti enega glasu, marveč so še zgubile od svojega števila. O porazu bi se moralo govoriti tudi v tein slučaju, če bi bili socijalni demokratje in meščanske stranke ohranili svoje položaje ali če bi si jih celo nekoliko ojačili, kot je to slučaj pri nemški ljudski stranki in pa centrumu.
Rezultati glasovanja
Berlin, 14. sept. AA. »Wolfbiro« poroča: Celokupno število glasov, oddanih v vseh [Volilnih okrajih Nemčije znaša 35 miljonov. Dobili so:
socijalni demokratje 8,536.000 (1. 1928:
9.146.000);
1 nacijonalni socijalisti 6,275.000 (1. 1928:
■809.000);
komunisti 4,599.000 (3,262.000); centrum 4,549 000 (3,711.000); nemški nacijonalci 2,459.000 (1. 1928:
4.376.000);
nemška ljudska stranka 1,996.000 (leta 1928 : 2,677.000);	,	_
gospodarska stranka 1,352.000 (1. 1928:
' nova državna stranka 1,186.000 (1. 1928:
1 478 000) * bavarska ljudska stranka 1,118.000 (leta
1928 : 943.000) in stranka »Lamdvolka« 1,103.000.
Na podlagi teh rezultatov bodo mandati
iv	državni zbor razdeljeni na sledeči način: socijalni demokratje dobijo 142 (152), na-'djonalni socijalisti 106 (12), komunisti 77 (54), centrum 76 (62), nemški nacijonalci 41 (73), ljudska stranka 38 (45), gospodarska stranka 23 (23) in nova državna stranka 20 mandatov (25 bivših demokratov). Dalje dobijo: bavarska ljudska stranka 19 (16), Landvolk 18 (13), Hainoveranci 5, konservativna ljudska stranka 6 (8), Land-bund 3 (3), krščanski socijalisti 14.
Novi položaj v luči raznih kombinacij
V	novem državnem zboru razpolaga dosedanja vladna koalicija z 206 mandati proti okoli 370 opozicijskim. Zanimivi so glasovi o raznih eventualnostih, ki bi pač mogle nastati. Kombinacije, ki jih jemljejo politični krogi v poštev, so naslednje:
1. dosedanja Brunningova koalicija, ki Razpolaga z 206 glasovi proti 372 opozicijskim, in je torej v manjšini za 166 mandatov;	_	,	,	,
2. Weimarska koalicija z Bavarci (socijalni demokratje, centrum, državna stranka in Bavarci) bi imela 252 mandatov proti 321 opozicijskim in bi bila v manjšini za 69 mandatov;
3. velika koalicija (socijalni demokratje, državna stranka, centrum, nemška ljudska stranka in bavarska stranka) z 278 mandati proti 295 opozicijskim, torej s 17 mandati manjšine;
4. velika koalicija z gospodarsko stranko, ki bi imela skupaj 301, proti 272 opozicijskim, torej z 29 mandati večine;
5. sedanja Brunningova koalicija ojačena s socijalnimi demokrati bi imela skupaj 349 mandatov proti 224 mandatom opozicije in bi bila v večini za 125 mandatov;
6. Brunningova koalicija z nemškimi na-cijonalisti hi imela skupno 247 mandatov proti 366 mandatom opozicije in bi bila v manjšini za 119 mandatov;
7. blok socialističnih strank (socijalni demokratje in komunisti) z 219 proti 354 mandatom, torej z manjšino 135 mandatov;
8. socijalni blok v zvezi z državno stranko in centrumom, 310 proti 267 mandatov, torej z večino 43 mandatov;
; 9. zadnja eventualnost ba bila desničarska koalicija brez državne stranke, toda s
centrumom. Ta koalicija bi imela 332 proti 241 mandatom.
Berlin, 15. sept. d. Državni notranji minister dr. Wirth je izjavil glede na izid volitev: Radikalizem je dobil bitko. Vlada pa ostane na bojišču.
Politični krogi za veliko koalicijo
Splošno govorijo politični krogi o ustvaritvi velike koalicije, ki bi obsegala vse meščansko stranke in socijalne demokrate.
Izgleda pa, da vse to od vi si od predlogov sedanjega kancelarja Briinninga državnemu predsedniku Hindenburgu in od njegovih odločitev. Splošno se naglaša, da rezultati volitev ne smejo v nobenem slučaju vplivati na dosedanjo zunanjo politiko Nemčije. — To pravi v svojem komunikeju Wolfov urad.
Nemški nacijonalni socijalisti so imeli včeraj sejo, na kateri je berlinski vodja dr. Gobel naglašal, da bodo nacijonalni socijalisti sodelovali v vladi le, če dobijo portfelja za notranje zadeve in pa narodno obrambo. Razen tega bodo zahtevali, da se razpusti pruski deželni zbor in da se v Prusiji izvedejo nove volitve.
Berlin, 15. sept. AA. Wolfbiro poroča: Po do zdaj dobljenih volilnih rezultatih bo imel nemški državni zbor 573 poslancev. Od tega števila bodo imeli socijalni demokratje 143, narodni socijalisti 107, komunisti 76, centrumaši 69, nemški nacionalisti 41, ljudska stranka 26, gospodarska stranka 23, nova državna stranka 22, bavarska ljudska stranka 18, stranka »Landvolk« 18, ostale stranke 30.
Berlin, 15. sept. d. Izid volitev presojajo v berlinskih političnih krogih tako, da smatrajo nadaljevanje dosedanje zunanje politike tudi še vnaprej zagotovljeno. Odločna opozicija proti dosedanji nemški politiki znaša v vsem 224 mandatov, to je: 76 komunistov, 107 nacijonalnih socijali-stov in 41 nemških nacijonalcev. Ker šteje nemški parlament v vsem 575 poslancev, zaostaja ta opozicija za polovico poslancev.
Poljski in avstrijski komentarji
Varšava, 15. sept. n. Rezultat volitev v Nemčiji je iz taktičnih razlogov zelo zadovoljil poljske nacijonaliste. Z ene strani se nadejajo sličnega uspeha tudi v Poljski, z druge strani pa menijo, da se bo Nemčija sedaj po teh volitvah tako zapletla v notranje boje, da se ne bo mogla v toliki meri afirmirati proti Poljski. Na vsak način pa so prepričani, da bo zmaga nacionalistov v Nemčiji vplivala na Poljsko v tem smislu, da bo tudi ona krenila v nacionalistično smer, to seveda iz državnih razlogov.
Dunaj, 15. sept. n. Rezultati nemških volitev so na Dunaju napravili globok vtis ne samo radi tega, ker so Avstrijci pravzaprav del nemškega naroda in ker avstrijski Nemci z velikim zanimanjem sledijo vsem dogodkom v Nemčiji, marveč posebno radi tega, ker bodo tudi v Avstriji meseca marca volitve. Skrajni nacijonaliisti, predvsem heimwehrovci, pričakujejo, da bodo včerajšnji rezultati volitev v Nemčiji povoljno vplivali na njihov uspeh pri bodočih avstrijskih volitvah. V tem zmislu nacionalistični tisk opozarja na Starhem-berga in dosedanjega voditelja avstrijskih heimwehrovcev, o katerem je znano, da je v tesnih stikih s Hitlerjem.
Vtisi v zapadni Evropi in Ameriki
Pariz, 15. sept. n. Pariška javnost je mučno iznenadena zaradi rezultatov včerajšnjih volitev v Nemčiji. Pravijo, da slabši ti rezultati niso mogli biti. Uspehu Hitlerjevih pristašev pripisujejo zelo velik političen pomen, čeprav vedo, da ne bo mogel njihov uspeh v odločilni meni vplivati na zunanjo politiko zaradi še vedno prevladujoče sile socijalnih demokratov in oentruma, ki bi v vsakem slučaju preprečila vsako akci jo v tem zmislu. Razen tega pravijo listi, da se vidi, da Stressemanna ni več mod živimi. Zaradi njegove smrti
so Nemci glasovali proti politiki miru.
>Quotidien« pravi, da bi vendar moralo priti do vlade vveimarske koalicije. »Po-pulairec pa meni, da bodo edino-le socijalni demokratje mogli rešiti demokracijo in politiko miru v Nemčiji. Briinning je torej, kakor se vidi, premagal Hindenburga, zato pa ojačil Hitlerja. Praviijo, da se bo moral nasloniti na socijalne demokrate, če bo hotel normalno vladati. Vlada samih meščanskih strank pa v Nemčiji ni mogoča.
London, 15. sept. n. Današnji listi prinašajo samo vesti svojih dopisnikov iz Nemčije glede volitev in njihovih rezultatov. Samo z naslovi kažejo svoje stališče. Večinoma imajo ti naslovi ta-le zinisel:
Pariz, 15. septembra. AA. Po poročilu iz Ženeve je na današnji seji skupščine Društva narodov govoril zastopnik Avstralije Brenard, ki je tolmačil dejstvo, da razorožitev vendarle napreduje. Nato je govoril japonski zastopnik Macudeira, ki je ugotovil, da so bili na londonski pomorski konferenci doseženi pomembni uspehi. Zatem je pozdravil idejo g. Brianda o Pan-evropi in dejal o njej, da je z gospodarskega stališča prav odrešilna.
Na današnji seji skupščine Društva narodov jo nadalje govoril jugoslovanski minister za zunanje zadeve dr. Voja Marinkovič, ki je na kratko opisal razpoloženje duhov napram varnosti in razorožitvi. Zatem je minister dr. Marinkovič izjavil, da vlada v mnogih državah velika vznemirjenost in da sc pojavlja bojazen o možnosti
Bukarešta, 15. septembra. Včeraj so se na letališču v Baneazi pri Bukarešti vršile velike mednarodne letalske tekme. Udeležili so se jih letalci Francije, Italije, Jugoslavije, Češkoslovaške, Romunske in Poljske. Prireditvam je prisostvoval romunski kralj Karol, ki se je pripeljal na letališče ob pol 11. dopoldne in ki so ga ogromno množice gledalcev sprejele z viharnimi ovacijami. Nadalje so prisostvovali prireditvi kraljica Marija, princ Nikolaj, predsednik romunske vlade Maniu, inini-
Niš, 15. septembra. AA. Danes ob 9. dopoldne se je začelo slavnostno posvečenje nove tvornicc za tobak v Nišu na Crnoni Krstu z vzidavanjem povelja. Slavnostni obred je izvršil episkop Do-sitej ob asistenci svečeništva. Obredu so prisostvovali odposlance Nj. Vel. kralja, armijski general Milan Jovanovič, dalje v imenu kraljevske vlade minister za finance dr. Švrljuga, predsednik upravnega odbora uprave državnih monopolov Ignjut liujloni, upravnik monopolov inž. Markovič ter člani upravnega odbora samostojne uprave državnih monopolov. Nato je bil odkrit spomenik, ki so ga postavili uradnikom in nameščencem tvornicc, padlim v vojni za osvoboditev in ujedinje-nje.
Ob 10. dopoldne so prispeli iz Beograda ministri: Nikola Uzunovič, dr. Srskič, Lazar Radi-vojevič, dr. Kosta Kumanudi, dr. Matko Drinko-vič, Filip Trifunovič, Juraj Demetrovič, dr. Sve-gelj in bivši minister Ninko Perič. Od diplomatskega zbora so prišli avstrijski poslanik Ploenif, češkoslovaški poslanik Flieder in odpravniki poslov Francije, Poljske, Rumunijc, Nemčije, Ma-djarske in Albanije. Svečanosti se je udeležil tudi pomočnik finančnega ministra dr. Gospodnelič, vladni komisar pri upravi državnih monopolov dr. Pavlič, šef centralnega presbiroja Milan Marjanovič, direktor tvornice Djordje Mirovič in mnogoštevilno meščanstvo.
Drugi del svečanosti sc je začel pred posebno tribuno, na kateri so se nahajali odposlanec Nj.
stri, generali in drugi dostojanstveniki.
Tekmovalo se je za pokal romunskega letalskega majorja Zarileana. Romunski letalec Georgije Stefamesco je žel za svoja izvajanja z letalom, ki je bilo zgrajeno v Romuniji, viharne aplavze desettisočglavih množic. Letalske ekipe vseh sodelujočih držav so bile opetovano aklamirane in so žele za svoja izvajanja priznanje prisotnih. Ob 1. so bili inozemski letalci predstavljeni romunskemu kralju. Tekme so se končale ob 19. brez incidenta.
Vel. kralja in člani kraljevske vlade. Episkop Do-sitej je odslužil pod vedrim nebom službo božjo ob asistenci svečeništva. Po službi božji je imel govor o pomenu zgraditve novet vornice v Nišu. Episkop Dositej je pri tem izrazil zahvalo Niša-nov, v prvi vrsti Nj. Vel. kralju, da se je zavzel za gospodarske interese mesta Niša.
Po posvetitvi nove tvornice je povzel besedo Ig. njut Bajloni, predsednik uprave državnih monopolov, ki je orisal zgodovino nove tvornicc, katera je le obnovitev prejšnje tvornice, ki se je od
1.	1887. nahajala v Beogradu na Topčiderskem drumu, a se je morala radi vojne evakuirati. Kon-čno je bilo sklenjeno, da sc tvornica obnovi v Nišu. Nato je govornik nadaljeval: »Zato naj bo izrečena neizmerna zalivala v prvi vrsti najvišjemu voditelju našega naroda, ki se zanima in trudi za vse koristne uvedbe in vsa d.da: Našemu velikemu jugoslovanskemu kralju Aleksandru 1. Nuj gre naša zahvala predsedniku ministrskega svetit in ministru notranjih zadev generalu Petru Živ koviču, za njim pa vsem članom kraljevske vlade, zlasti finančnemu ministru dr. Švrljugi, kakor tudi vsem onim, ki so na kakršenkoli način pomugali, da se je to delo končalo.«
VREMENSKA NAPOVED.
Dunaj, 15. sept. Vreme spremenljivo, skraja 8« deževno in hladna^ potem pa napreduje zboljšanje.
Posvetitev tovarne tobaka v Nišu
se je vršila včeraj na svečan način obenem z odkritjem kipa Njeg.
Veličanstva kralja
Stari strankarski Juh I Novi inozemski glasovi o tržaškem procesu
naj izgine!
»Odložimo vse ostanke prejšnjega stanja, da onemogočimo obnovo starih strank,« je dejal v svojem govoru na člane banskih svelov predsednik vlade gen. Živ-kovič in čas bi že bil, da bi se vsi brez izjeme ravnali po teh besedah. Kajti samo tedaj, kadar smo se oprostili vseh ostankov stare miselnosti, smo v resnici sprejeli novo miselnost in smo postali sposobni, da pričnemo izvajati jugoslovansko akcijo, ki je naloga vseh nalog.
Mnogi sicer pravijo, da so že čisto pospravili tudi z zadnjimi ostanki stare miselnosti, a potrebnih dokazov za to trditev še ni videti. Ti dokazi pa bodo podani takoj, ko bo stara miselnost izginila tudi iz vseh onih organizacij, ki so bile pomožne organizacije strank. V tem je namreč jedro vsega vprašanja, da ni zadosti, če so likvidirane bivše stranke, temveč mora izginiti strankarski duh tudi iz vseh onih organizacij, od katerih so bivše stranke živele. Sele takrat, ko ne bo v nobeni pomožni organizaciji živel več strankarski duh, šele tedaj bo bivših strank definitivno konec in šele takrat bo onemogočena vsaka obnova bivših strank.
V ta namen je potrebno, da se članstvo v teh pomožnh organizacijah strank zelo spremeni in da bodo vse te organizacije odprte za vse bivše strankarje. To je tudi edino logično, ker je odpadel delilni vzrok, ki je povzročal, da je imela vsaka stranka na vsakem področju nacionalnega življenja svoje posebne organizacije. Ta^ delitev sil je šla le prepogosto tako daleč, da je bilo onemogočeno vsako napredovanje naroda, ker do skrajnosti razbite narodne sile so bile preslabotne, da bi sploh mogle kaj doseči. Jasno je vendar, da je v vasi komaj toliko sposobnih ljudi, da more dobro uspevati eno prosvetno društvo, vsled strankarskega interesa pa jih je bilo vedno po dvoje in tudi več. Pri tako silni razcepljenosti je bilo tudi že vsako tekmovanje nemogoče, ker sploh ni bilo zadosti sil za tekmovanje. Nad vse mnogo bi se pridobilo, če bi se sedaj vsa ta hipertrofija društev likvidirala in če bi se vsa ta odvišna društva zlila v eno potrebno in krepko delujoče društvo. Nov duh bi potem zavladal v društvih in ta duh ne bi bil strankarski, temveč aktivno jugoslovanski.
Kakor v prosvetnih društvih, tako pa bi likvidacija starega strankarskega duha privedla tudi do združitve gospodar, društev v nove in močnejše enote. In prav tu bi bili uspehi nad vse veliki. Gospodarska osamosvojitev našega naroda je izvedljiva le 5 skupnim delom vsega naroda. Zato je nujno, da so vse gospodarske organizacije naroda v službi ene misli, da se za to misel zbere ves narodni kapital in tako dobijo sredstva tudi za največje posle.
A ne samo kapital, temveč tudi najširša propaganda je potrebna, da se izvede gospodarska osamosvojitev našega naroda. Uspešna propaganda pa je nemogoča, če je narodna sila razbita na nešteto organizacij, če vsaka od teh sloni na drugem principu. Vse naše gospodarske organizacije mora vezati ena skupna misel, to pa je nemogoče, če ni iz njih docela izginil stari strankarski duh. V vsaki obliki mora izginiti ta duh, ker vedno je ovira in vedno je nasproten složnemu delu. To pa je prvi pogoj gospodarske osamosvojitve.
Kdor od bivših strankarjev je zato pristaš nove miselnosti, ta bo predvsem gledal na to, da čisto zatre stari strankarski duh v onih organizacijah, katerim pripada in kjer ima vpliv. Sam se bo potrudil, da pritegne v svoje društvo vse one ljudi, ki niso bili v društvu le vsled starih strankarskih razlogov, a bi vsled svojega poklica in po svojih sposobnostih spadati v društvo. In če je funkcijonar društva, potem bo skrbno pazil, da bo delovanje društva takšno, da ne bo imel niti najstrast-nejši bivši nasprotnik nobenega vzroka za nezadovoljstvo. Kakor so si v vladi podali ministri najrazličnejših bivših strank složno roko za napredek Jugoslavije, tako se morajo tudi na deželi združiti vsi prosvetni in gospodarski delavci za složno delo. Vseh nepotrebnih, iz strankarskih ozirov povzročenh delitev mora biti konec in v tem je šele dokaz, da je izginil stari strankarski duh.
V nobeni stvari se lepše ne vidi pripadnost k novi miselnosti, ko v likvidaciji strankarskega duha tudi v vseh pomožnih organizacijah strank. S tem so pravzaprav stare stranke šele popolnoma likvidirane in s tem so šele ustvarjena plodna tla za jugoslovansko akcijo. Tudi iz pomožnih or-oanizacij naj izgine stari strankarski duhl
Nedopustno obnašanje braniteljev - »Nasilja, ki jih razen v sovjetski Rusiji ni moči najti nikjer drugod«
Bruselj, 15. septembra. AA. V zvezi s procesom v Trstu poroča belgijski list >Le Soir«, da j© v stanu objaviti podrobnosti, ki doslej še niso bile znane v inozemstvu in ki hudo obremenjujejo italijansko vlado. Te podrobnosti so dokument prve vrste. Listu jih je izročil belgijski odvetnik, ki je prisostvoval procesu v Trstu.
»Tako nam je bilo zaukazano.<
>To, kar mo je začudilo in kar najbolj obremenjuje moje italijanske tovariše, s katerimi sem govoril med procesom — piše — ni način procesa, kakor ga je vodilo fašistično sodišče, ki je ravnalo po že v naprej določenih smernicah, marveč je obramba, s katero je neki odivefaidik branil svoje obtožence. Po poklicu odvetnik ne samo da ni ravnal, kakor bi moral kot zagovornik obtožencev, nego je storil še nekaj hujšega. V svojem govoru je sam omenil najtežjo kazen, ki jo predvideva zakon. Te besede italijanskega odvetnika je ponatisnilo vse itailijansko časopisje, izjemo tvorijo le listi, ki jtih čitajo v inozemstvu. Moj italijanski tovariš je dejal: »Miloš in Bidovec sta bila člana istega udruženja in kot taka sta izvršila zločinska dejanja, zlasti atentat na »Popolo di Triestec, ki je imel grozne posledice. Zato bi ju morala zadeti najtežja kazen.«
Uredništvo »Le Soirja« pristavlja, da se je doti?,ni odvetnik, po imenu Zenarrio, kasneje opravičeval pred belgijskim odvetnikom, češ »tako nam je bilo zaukazano«.
Odlikovanje eksekucijskega bataljona Bruselj, 14. septembra. List »Le Peuple« ostro obsoja italijansko vlado zaradi odli-
kovanja bataljona milice, ki je izvršil smrtno obsodbo nad žrtvami tržaškega procesa. List poroča v tej zvezi, da so zastopniki konzulatov v Trstu z gnusom opazovali množico, kako je vzklikala bataljonu (črnim krvnikom), ki se je vračal z morišča, kjer je moral en cel bataljon izvršiti smrt-nokazen nad štirimi Slovani.
»XX. Sifecle« pa odgovarja listu »Journal de Genove«, ki piše o pacifizmu Italije in
o	prizadevanjih te države, da bi dosegla ravnopravnost z ostalimi velesilami, in veli, da »p po tržaškem procesu taki članki kaj odveč.
Nov dokaz nasilja nad Jugoslovani in Nemci
London, 14. septembra. Labouristični tednik »The new Statesman« priobčuje članek
o	ita>lijansko - jugoslovanski napetosti v zvezi z umorom tržaških mučenikov in pravi, da je ta proces nov dokaz za nasilne ukrepe Mussolinija proti Nemcem in Jugoslovanom. Člankar pravi dalje, da je bilo delovanje slovenskih agitatorjev le odgovor na nasilja, ki jih razen v sovjetski Rusiji ni moči najti nikjer drugod v Evropi in ki se izvajajo brez uma in brez pozitivnih rezultatov. Ta nasilja proti drugorodoem so ponoven dokaz Mussolinijeve ozkogrudno-sti, ki se celo izdaja za šampijona revizije mirovnih pogodb v korist Nemčije in Madjarske. Z isto pravico bi se moglo zahtevati revizijo mirovnih pogodb glede no-vopridobljenih italijanskih provinc. List zaključuje članek s tem, da bodo Mussolinijeve metode le pomnožile občo nezadovoljnost in da ogrožajo mdr v Evropi.
Enajstletnica prebitja solunske fronte
Lepa spominska svečanost Udruženja rezervnih oficirjev v Zagrebu
Zagreb, 15. septembra. AA. O priliki
enajstletnice prebitja solunske fronte je priredilo udruženje rezervnih oficirjev in bojevnikov, pododbor Zagreb, danes dopoldne spominsko svečanost v katedrali in v srbski pravoslavni cerkvi. Spominsko svečanost v katedrali je celebriral kanonik Koranik, pri spominski svečanosti v srbski pravoslavni cerkvi ob 11. uri pa je činodejstvoval Kosič in pomočnik Jakšič. Spominske svečanosti so se udeležili ban Savske banovine dr. Šilovič, generali Sto-sič, Ilič in Milkovič in ostali zastopniki
vojske, mestni načelnik dr. Srkulj, zastopniki udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov kapetan dr. Krinčič, rezervni kapetan Krizmanič, rezervni pomorski kapetan Srnič, zastopniki zveze dobrovoljcev, pododbora v Zagrebu Pavlovič Boško, Ante Kovač, v imenu društva »Kneginja Zorka«, pododbora v Zagrebu ga. Ilič, tajnica, v imenu Sokola kraljevine Jugoslavije član savezne uprave Hinko Nagler in mnogoštevilni zastopniki patrijotičnih, kulturnih in humanih društev ter obilno zastopano meščanstvo.
Sefa celjskega okoliškega občinskega sveia
Celje, 14. septembra. Včeraj ob 20. se je v občinski posvetovalnici na Bregu vršila redna javna seja občinskega odbora okolice Celja. Zupan g. Mihelčič je uvodoma predstavil odboru novega občinskega odbornika g. Pograjca, ravnatelja Vzajemne zavarovalnice, ki je prišel na mesto g. dr. Godniča. Nato prečita župan razne dopise. Kr. banska uprava je odobrila v zadnji seji sklenjeni prispevek k povečanju izolirnice v iznosu 25.000 Din. Ker tvori po novem zakonu okoliška občina skupno z mestno občino zdravstveno občino, mora nositi tudi del za vzdrževanje bolniških poslopij. Prebivalci hriba sv. Jožefa prosijo, da se na doslej nedovoljno osvetljenem hribu primerno uredi električna razsvetljava. Prošnja se odstopi elektrifikacijskemu odseku 7. naročilom, da se stroški za to ureditev vnesejo v novi proračun. Enako prošnjo tovarne We-ster za razsvetljavo ceste pod okoliškim pokopališčem se tudi odstopi odseku. — Hidrotehnič-ni oddelek opozarja na škodo, ki jo je ob zadnji povodnji napravila Hudinja. Stavbni odsek bo škodo na licu mesta ogledal in potem poročal. Nato čita tajnik zapisnik zadnje seje, ki se odobri. Obrtni odsek predlaga krajevno potrebo prosilcema Josipu Podpečanu za gostilno jia Zg. Hudinji ter Mariji Brečko za gostilno na Zg. Ložnici, kar se odobri. Po predlogu personalnega odseka se podeli domovinska pravica sledečim prosilcem: Ojsteršek Jurij, Roher Anton, Srabočan Ana, Šmerc Katarina, Kolar Janez, Srebočan Franc, Landecki Alojzija, Hra-šan Marija, Bukove Roza, Majcen Antonija; odklonijo se pa Jager Franc ter Mastnak Josip; avstrijskim državljanom Dragu, Albertu in Josipu Reš se zasigura sprejem, da zamorejo prositi za naše državljanstvo. Finančni odsek poroča v okrožnici sreskega načelstva, ki vabi občino, da naj pristopi kot soustanoviteljica k novi občinski hranilnici. Odbor se izreče proti pristopu. Nato slede razni predlogi. Občina bo kupila zemljišče na Jeschouniggovem travniku pod pokopališčem v iznosu 3000 m’ po Din 5-50 za mJ. Nakup je potreben radi tega, da se dobi novih stavbišč za majhne hišice in da se preko tega zemljišča izvede kanalizacija sosednje kolonije od občine zgrajenih stanovanjskih hiš. Občina ne bo več pobirala trošarine na žganje, temveč bo naprosila finančno diretapijo, da naj ona to stori. V občinski hiši v Gaberju se bo napravilo na podstrešju stanovanje, obstoječe iz ene sobe, kuhinje, shrambe in stranišča, za kar so stroški proračunjeni na 15.000 Din. Za hišo Jakoba Omladiča v Sp. Hudinji se bo napravil kanal, k čemer bo prispeval Omladič cevi, občina
pa bo plačala delo. Brv pri Grenadirju na Bregu se mora nujno prepleskati in se bo delo oddalo najnižjemu ponudniku za 6.700 Din.
Ob 21-30 je bila seja končana.
Druga narodna in patfri-jotična manifestacija
Maribor, 15. septembra.
Po veličastni proslavi 201etnice otvoritve in blagoslovitve Slovenskega doma dne 8. t. m., je doživel obmejni St. Ilj včeraj že drugo pomembno narodno in patrijotično slavje — prvi nastop Sokola. Sokolska misel se po Slovenskih goricah nepričakovano naglo širi, povsod se ustanavljajo nova Sokolska društva, povsod je živahno delovanje in tekmovanje. Šentiljski Sokol je sicer že starejše društvo, vendar pa do včeraj doma Se ni nastopilo. Da se temu važnemu dnevu da veličastnejše obeležje, je MSŽ pozvala v Št. Ilj zastopnike vseh svojih društev, ki so se v zelo lepem številu odzvala.
S popoldanskim vlakom je prispela iz Maribora in iz drugih krajev zaledja velika množica Sokolov, Sokolic in drugega narodnega občinstva, katero sta na kolodvoru pozdravila domači starosta br. Sfiligoj in podstarosta brat Bauman. Istočasno je prispela v Št. Ilj tudi četa kolesarjev mariborskega kolesarskega kluba »Perun«, ki se je pridružila sprevodu, ki je ob svlranju godbe in ob plapolanju sokolskih zastav krenil v vas pred hišo staroste Sfiligoja, kjer je z lepimi in navdušenimi besedami spregovoril stari narodni borec, župan gosp. Franjo Thaler. Pozdravil je pred vsem gosp. okrajne"! glavarja dr. Ipavca in poveljnika mesta M >i-bora gosp. polkovnika Stojadinovida, delegacijo župe in Sokolskih društev itd.
Od tu je vsa zbrana množica odšla na travnik podstaroste br. Baumana, kjer je bila javna telovadba. Poleg članov, članic in naraščaja je nastopila tudi vzorna vrsta s svetovnim telovadnim prvakom br. Tošo Primožičem, ki je vzbudila vseobčo pozornost in veliko navdušenje. Vtis, ki so ga napravili vzorni nastopi na domačine, posebno na kmečko obmejno mladino, je bil izredno globok, zato bo ta prireditev pridobila Sokolstvu še novih članov in članic. Enako lepo je uspela tudi zabava, ki se je razvila po telovadbi in končala šele pozno v noč. Tako je Št. Ilj že drugič pokazal svojo veliko nacijo-nalno in patrijotično zavest.
Poslužujte se za oglašanje ‘ »Jugoslovana«!
Popularnost našega kralja v inozemstvu
Bruselj, 15. septembra. AA. »La Nation Belge<r in »Le Soir« objavljata sliko Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki je bila posneta o priliki izročitve novih zastav jugoslovanskim polkom. Oba lista pristavljata slikam primerna pojasnila.
Premestitve
Beograd, 15. septembra. AA. Z ukazom Nj. eVl. kralja sta bila na predlog ministra za tr-
fovLno in industrijo in v soglasju s predsedni-om ministrskega sveta premeščena: v kontrolo mer in dragocenih kovin v Zagrebu za kontrolorja v II/2 g. Mihajlo Neve-čerel, kontrolor iste skupine in kategorije, do-sedaj kontrolor mer v Celju;
za kontrolorja v II/2 pri kontroli mer v Celju g. Dragotin Taranovski, kontrolor v Za. grebu.
Napredovanje sodnikov
Beograd, 15. septembra. 1. Z ukazom Nj. Vel. kralja so bili vpokojeni v višjo skupino: v skupino 4. a) I. kat. dr. Stuller Josip, starejšina sreskega sodišča v 1-4 v Radovljici; v 4. skupino I. kat. Brečko Franjo, sodnik okrožnega sodišča 1-5 v Celju; Gilbert Zupančič, starejšina sreskega sodišča 1-5 na Brdu in Tratnik Ivan, sodnik Breškega sodišča 1-5 v Laškem; v 5. skupino I. kat. Slabe Franjo, sodnik sreskega sodišča 1-6 na Vranskem in Švajger Stanko, sodnik sreskega sodišča 1-6 v Gornji Radgoni.
Oprostitev taks
Beograd, 15. septembra. AA. Na podstavi Čl.
6,	točlca 5 zakona o taksah je minister financ dr. Švrljuga oprostil aeroklub »Naša krila« v Mariboru plačevanja taks za vse vloge in prošnje na državna oblastva. Izvzete so vloge v civilnih pravdah. Z istim odlokom je oproščen teh taks Savez izseljeniških organizacij v Zagrebu.
Smrt Leopolda Mandla
Dunaj, 15. septembra, d. Danes ob 5. popoldne je umrl znani dunajski publicist in predsednik zveze zunanjih dopisnikov Leopold Mandl. Leopold Mandl je bil pred vojno dunajski dopisnik lista »Vossische Zeitung« in je v tem listu vodil ljuto borbo proti Srbiji. Njegovo ime je v tesni zvezi z znano afero Pro-chaska in z raznimi drugimi novinarskimi akcijami, s katerimi je takratni zunanji urad na Dunaju pripravljal svetovno vojno. Leopold Mandl je izdal tudi mnogo publikacij o Balkanu, vendar v glavnem proti Srbiji in proti njeni dinastiji.Po vojni je postal središče raznih balkanskih emigrantov. Mandl je umrl za pljučnico in vnetjem rebrne mrene dva dni pred svojim 70. rojstnim dnem.
Samomor v italijanskem poslaništvu v Parizu
Pariz, 15. septembra. A A. Tajnik italijanskega poslaništva Diuo Candu, ki so ga našli samoumorjenega, se je ustrelil z revolverjem v usta. V žepu je ostavil pismo na svoje predstojnike, ki v njem pojasnjuje vzrok svojega samomora. Pismo ni bilo izročeno javnosti in časopisju.
Popolna turška zmaga nad Kurdi
London- 15. septembra. AA. Reuter poroča iž Ankare, da se operacije na gori Ararat vrše i popolnim uspehom. Vse uporniške čete so razkropljene in uničene. Usmiljenja zmagovalci niso pokazali. Vojska goni upornike, ki divje beže.
Japonska bo ratificirala pomorski pakt
Tokio, 15. septembra. AA. Čeprav se širi vest, da bo cesarski privatni svet odbil pogodbo o pomorski razorožitvi, sklenjeno na londonski pomorski razorožitveni konferenci, se doznava, da bo privatni svet dal cesarju pozitiven svet, naj ratificira to pogodbo se pred oktobrom. Vestem, da bo vlada padla, nihče ne pripisuje pomena.
Nagradne strelske iekme v Hotinji vasi
Maribor, 15. septembra.
Včeraj ves dan so bile v Hotinji vasi na Dravskem polju velike nagradne strelske tekme, katere je priredila tamkajšnja strelska družina. Namenjene so bile v prvi vrsti domačim strelcem in pa članom drugih strelskih družin Dravskega polja, kjer se ta patrijotični šport v zadnjem času silno razvija. Streljanja se je udeležilo krog 200 tekmovalcev iz Hotinje vasi, Dobrovcev, Skok, Št. Janža, Prepolj, Orehove vasi, Slivnice, Hoč, Rač, Frama, Podove, Sv. Marjete in Maribora.
Prireditev je otvoril krajevni predsednik, šolski upravitelj g. Franjo Čiček s krasnim nagovorom, v katerem je orisal pomen strelskega športa, spominjajoč se pri tem slavnih srbskih junakov, ki so se borili in padli za naše osvo-bojenje in veliko Jugoslavijo. Iz Maribora so tekmam prisostvovali oblastni predsednik gospod polkovnik Putnikovid, tajnik g. Reja, profesor Cajnkar, prof. dr. Fludernik, dr. Černič, dr. Robič in drugi.
Rezultati so bili naslednji: Prvo nagrado na tarči Skoke je dobil Štefan Klinc s 95 točkami, drugo Janez Klinc z 80 točkami, tretjo Ervin Tušek s 73 točkami. Prvo nagrado na tarči Maribor je odnesel Dušan Hinič s 118 točkami, drugo Milan Matejič s 112, tretjo pa dr. Hugon Robič s 111 točkami. Prvo nagrado na tarči Šmarjeta si je priboril Slavko Reja z 41 točkami, drugo Franjo čiček z 39, tretjo Peter Avguštin s 34. Prvo nagrado na tarči Hoče je odnesel Ervin Tušek s 35 točkami, drugo Ljuban Muršič s 33, tretjo Herman Maver z 31 točkami. Prvo nagrado na tarči Slivnica je dobil Ivo Klinc z 35 točkami, drugo Peter Avguštin z 32 in tretjo Filip Primec z 30 točkami. Prvo nagrado na tarči Dobrovce izven tekme je odnesel Stanko Svenšek s 85, drugo pa Anton Kolman a 43 točkami
f*ri SV/. vel. kvaljici Mari/f
Maribor, 15. septembra.
Kakor smo že poročala, je v »oboto, dne 13. t. m. ob 10. uri dopoldan sprejela Nj. Vel. kraljica Marija v gradu Suvobor na Bledu zastopstvo odbora Društva za zdravstveno za&Sito otrok in mladine v Mariboru. Društvena predsednica se je Nj. Vel. kraljici zahvalila za visoko na/kionjenost, katero je Nj. veličanstvo kraljica izkazala društvu e tem, da je prevzela pokroviteljstvo pri slovesni otvoritvi društvena počitniške naprave pri Sv. Martinu na Pohorju in privolila, da nosi ta naprava ime »Počitniški dom kraljioe Marije«, nakar je bil kraljici izročen krasen, umetniško izdelan album s posnetki naprav in počitniškega življenja otrok v letošnji seziji v tem počitniškem domu. Nj. Vel. kraljica Marija se je za to napravo podrobno zanimala in stavila več vprašanj, tako glede lege in okolice kraja, zračnih razmer,
števila oskrbovancev, zdravstvenih uspehih, na-daljnih načrtih itd. ter obljubila, da bo tekom prihodnje sezije počastila to .lapravo s svojim posetom. Nadalje se je razvil pogovor, ki se je v ”ii ves čas v srbohrvaščini, katero Nj. Vel. kraljica Marija prav dobro obvlada, o kraljevskih otrocih. Iz razgovora o Njenih otrocih, ki se je tiikal zdravja, razvoja in vzgoje mladih kraljevskih otrok, se je razvid elo v Njenem Veličanstvu kraljici pravo mater, vso materinsko skrb, ljubezen in čustva, katera goji visoka dostojanstvenica z vsem srcem, do svojih najdražjih biserov. Po 25 minutni audijencd je Nj. 1 ‘1. kraljica deputacijo odpustila s ponovnim zagotovilom, da bo društveno napravo osebno posetila. Nato je imela deputaoija še priliko videti kraljeviča Petra, ki je brhek, za svoja leta krasno razvit dečko.
Bratranec N j. Vel. kraljice na gozdarski in lovski razstavi
Včeraj dopoldne so pričakovali na ljubljanskem velesejmu visoke goste. Napovedan je bil obisk Nj. Vel. kraljice in njenega bratranca princa Fridriha Vilhelma Hohenzolern-Sigmarin-gen. Kraljica pa zaradi slabega vremena ni prišla, pač pa se je okoli 11. ure pripeljal z avtomobilom z Bleda v spremstvu adjutanta podpolkovnika Pogačnika kraljičin bratranec princ Fridrih Wilhelm.
Na velesejmu so visokega gosta sprejeli v imenu uprave predsednik g. Avgust Praprotnik, ravnatelj g. M. Dular, predsednik gozdarske in lovske razstave inž. Rustja, nadsvetnik inž. Ši-vič, nadsvetnik inž. Obereigner in profesor dr. Bohm.
Princ si je najprvo ogledal gozdarsko razstavo. Tolmačil ;mu jo je inž. Rustja in ostali spremljevalci. Z velikim razumevanjem si je princ ogledal vse razstavljene predmete. Zanimal se je za vse podrobnosti, kajti sam je ab-solviral višjo šumarsko strokovno šolo.
Iz gozdarskega paviljona je princ odšel v lovski paviljon, kjer ga je pozdravil predsednik dr. Lovrenčič ter mu predstavil inšpektorja dr. Bevka in g. Kapusa ter borona v. Oagern. Nato so princu razkazali rogovja in vse druge znamenitosti razstave.
Ko se je poslovil- mu je dr. Lovrenčič podaril za spomin znak Lovskega društva.
Nič manjše ni bilo prinčevo zanimanje za našo suho robo, ko si je ogledal ribniški paviljon. O. Ivanc mu je razkazal vse panoge te naše važne domače obrti in mu podaril miniaturno garnituro »suhe robe«.
Princ si je nato ogledal še misionsko razstavo, kjer sta ga pozdravili ga. dr. Brejčeva in ga. Skuškova. Urednik Jože Godina in kanonik dr. Klinar sta mu nato razkazala razstavo. Gospa Skuškova s hčerko pa japonsko sobo in čajnico. Po ogledu šumarske industrije se je princ Fridrih Vilhelm okoli 12-50 odpeljal z adjutantom g. Pocačnikom nazaj na Bled. Pri odhodu mu je gdč. Skuškova v japonski noši podarila lep šopek.
Nova osnovna in meščanska šola v Skofjji Loki
Škofja Loka, 15. septembra.
Na mirni, od mestnega hrupa vstran umaknjeni obsežni planjavi ob pokopališki poti je že od početka septembra živahno vrvenje. Vztrajnemu, skoroda petletnemu požrtvovalnemu prizadevanju škofjeloškega krajevnega odbora zastopnikov Škofje Loke, Stare Loke in Zminca je končno le uspela težnja, da se za šoloobvezno deco postavi nov, modernim zahtevam ustrezajoč prosvetni hram; impozantna stavba, ki bo za desetletja spravila ta nujni krajevni problem z dnevnega reda. Tekom počitnic je banska uprava potrdila načrte, nakar je šolski odbor razpisal gradbena dela, ki jih je prevzel mestni stavbenik g. Emil Tomažič, znan po solidni izdelavi novega železobetonskega mostu preko Selščice v Škofji Loki. 26. avgusta je bil na licu mesta komisijonelni ogled gg. sreskega poglavarja Žnidaršiča, zastopnika banske uprave ing. Skaberneta, škofjeloškega župana Josipa Hafnerja, prosvetnega referenta Vinka Zahrast-nika in šolskega upravitelja Jakoba Rojica. — Komisija je predvsem uredila zadevo serotutne poti Romanovih, ki bi sekala šolsko zemljišče s takozvano Kufrovo vilo in bi v novi situaciji kvarila ugodno celoto.
Po načrtih ing. Husa in stavbenika Tomažiča se je potem — kakor rečeno — pričelo takoj z deli. Lopate in krampi so zapeli preko travnika svojo pesem. Drevje je moralo preč; pričelo se je z odvažanjem zemlje in nastajali so temelji, ki v prvih osnovah prikazujejo velikost stavbe. Brižno se dovaža stavbeni materija! ter se z deli kljub neugodnemu vremenu po-hiteva, da bo novo šolsko poslopje vsaj letos že pod streho; s 15. avgustom prihodnjega leta pa izročeno svojemu namenu.
Šolsko poslopje bo služilo pouku sedanje šest-razredne deške osnovne šole s tremi paralelkami in dvema oddelkoma gorske šole; torej skupno 11 razredov z okoli 400 otroci. Predvidena pa je tudi postopna otvoritev štirirazredne deške meščanske šole, ki bo dokaj pripomogla k obsežnejši naobrazbi doraščajočih fantov. Selila se
bo seve tudi obrtna nadaljevalna šola z okoli 80 vajenci letno.
Dohod k šoli bo po pokopališki cesti, ki se bo sčasoma razširila za 1-5 m. Otroci bodo imeli tudi dovolj prostora pred šolo. Skozi trojna vrata bo vhod v obsežni vestibul in odtod po širokem stopnišču v lokalitete I. in II. nadstropja.
Učilnice bodo svetle, zračne in prostorne. — Predvidene so tudi prhe, učne sobe za ročno delo, risalnica, zbornici, kabineti, pisarni, soba za učila, prostori za šolsko polikliniko in kuhinjo itd. Zgradi se tudi telovadnica s šolskim odrom, ki bo močno pripomogel k udejstvovanju PRK in k prireditvam šolske mladine sploh.
Nedvomno je, da je z novo šolsko stavbo storjen velik korak naprej; v sodobno urejenih in higijenskih prostorih bo mladina črpala osnove za odrasle dneve v prid in dobro celokupnemu jugoslovanskemu narodu, škofjeloški šolski občini moremo na odlični kulturni pridobitvi samo čestitati.	'	d,
IVaši čevljarji proti Banovi tovarni
V	nedeljo dopoldne je zborovalo v Mestnem domu okoli 150 članov Zadruge čevljarjev za sodni (»kraj Ljubljana. Izredni občni zbor je otvoril s poadravom vseh gostov gosp. Jernej Perdan.
Načelnik zadruge čevljarjev iz Maribora gospod Anton Krajcer je nato poročal o kongresu avstrijskih čevljarjev v Celovcu. Kljub organizaciji je položaj avstrijskih čevljarjev slabši nego prd nas. Glede davkov je povedal, da so težko breme za naše čevljarje ter je dal nekatera navodila, kako naj čevljarji postopajo pri prizivih.
Zastopnik Zveze obrtnih zadrug gosp. Franc Iglič je nato grajal, da niso m občnem zboru tudi zastopniki naše čevljarske industrije. Samozavest naših Čevljarjev je še vedno premajhna. P reči tal je spomenico Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani na ministrstvo za trgovino in industrijo, v kateri čevljarji izjavljajo, da bi z zgradbo Bafove tovarne v naši državi na rajat la brezposelnost v čevljarski stroki, ki je že itak so-cijialno siromašna.
Prizadetih bi bilo nad 200.000 čevljarjev v državi. V spomenici zadruga prosi ministrstvo, naj ne da dovoljenja za zgradbo, zaščititi pa je treba domačo čevljarsko industrijo, ki lahko krije vse domače potrebe.
K protestu proti zgradbi Bafove tovarne je govoril še Anton Krajcar. Povdaril je, da bo poleg zelo razširjenega šušmarstva uničevala n..So čevljarsko obrt še Bafova tovarna, proti kateri se moramo boriti, da nam ne odvzame še ta bori kruh. Govornik je oemnil, da bo odšla k ministru posebna deputaoija v Beograd in pozval še druge čevljarske zadruge naj skličejo protestne občne zbore.
Na občnem zboru so sprejeli resolucijo na ministrstvo za trgovino obrt in industrijo v Beogradu, na kraljevsko bansko upravo Dravske banovine v Ljubljani s prošnjo, da se zgradba tovarne Bat’e, v naši državi ne dovoli. Prosili so tudi zbornico za TOI v Ljubljani, naj jim romaga v tej akciji. V opravičilo protesta so navedli v resoluciji razloge, da bi bilo v Dravski banovini z ustanovitvijo tovarne Bat’e približno 20.0c0 ljudi brez zaslužka. Tovarna Bat’a bi namreč ustanovila v vseh krajih dr-ž ve tudi popravljalnice in bi e tem odjedala čevljarjem kruh. Bafa obljublja, da bo zaposlil 5000 delavce" v tovarni, 50.000 mojstrov pomoč-mii'<ov pa bi s tem prišlo ob kruh. Država bi izgubila dohodke, ki jih je Bat’a doslej plačeval za carino in izgubila bi tudi davke, ki so jih doslej plačevali domači čevljarji. Čevljarji Dravske banovine ne nasprotujejo napredku in
i	ml ust rij al i zaciji obrti. Banska oprava naj jim dovoli ustanovitev velike moderne tovarne čevljev v Dravski banovini. V petih letih bi v vsej državi bilo zgrajenih pet takih domačih tovarn, ki bi v ce*ii in kakovosti nadomeetovali tovarno Bafo.H koncu izražajo dano vsi zaupanje Nj. Vel. kralju in kraljevski vladi z vero, d, vlada ne bo v 'radi tujega podjetja zavrgla četrt milijona zvestih domačinov in državljanov.
Predsednik beograjskega udruženja čevljarjev g. Vlada Vasič, je izrazil solidarnost e slovaškimi čevljarji. V imenu zbornice za TOI je pozdravil zborovalce gospod Jurij Koce. Po govorih gospoda Krajcarja in Breskvarja je bil izredni občni zbor zaključen.
Smrten padec dveh deklic z vlaka
Vrata kupeja so se med vožnjo odprla, padli sta it drvečega vlaka in obležali takoj inrtvi.
Litija, 14. sept. 1930.
V	nedeljo dne 14. sept. t. i. sta padli med postajama Kresnice—Litija iz drvečega vlaka Ela Kržan in Farni Zidar tor se smrtno ponesrečili.
Ela Keržan se je odpravljala v nedeljo dopoldne s svojo nečakinjo Fani Zidar na obisk k svojemu bratu v Devioo Marijo v Polju. Oče g. Keržan, trgovec in gostilničar v Gradcu pri Litiji, ji je še prigovarjal, da naj ostane doma in pomaga materi v kuhinji. Hčerka pa je vseeno nič hudega sluteč z nečakinjo odšla. Popoldne sta se z vlakom, ki privozi v Litijo ob pol treh, vračali domov. Med postajami Kresnice—L/itija, kjer stoji v bližini proge njujin dom, sta hoteli pomahati z roko 6vojim staršem v pozdrav. Odšli sta iz kupeja in stali pri vratih, kar pa je postalo za njiju usodno. V momentu, ko je privozil vlak skozi predor in most ter prišel na ovinek, ki ima na severni strani kamenito steno, so se vrata iz neznanega razloga odprla in obe deklici sta padli iz drvečega vlaka ter ju je zračni puh vrgel ob približno 1 m oddaljeno steno. Obležali sta v jarku, ki je izkopan ob steni. Bili sta takoj mrtvi.
Glas o tej nesreči se je hitro razširil po vsej Litiji in ljudje so strahoma ugibali, ali sta nesrečnici domačinki ali ne. Na kraj nesreče so takoj prihiteli orožniki in mnogo ljudstva; vsem se je nudil strašen prizor. Prostor ob progi je bil ves okrvavljen, v jarku pa sta ležali mrtvi 13 letna Ela Keržan in 3 letna Fani Zidar. Potegnili so ju iz vode, ki se je od deževja v jarku nabrala in ju položili v travo na drugo stran proge.
Tragična nesreča vzbuja med ljudmi, posebno pa še med součenkami pokojne Ele, veliko sočutje s starši. Elini starši so popolnoma obupani, kajti ona je bila njihov zadnji otrok, ki še ni bil preskrbljen. Pokojna Ela je obiskovala šesti razred tuk. osnovne šole in je 'bila med soufcnkami zelo priljubljena. Rodbinama naše sožalje.
Strela jo vrgla ob tla
Poljčane, 14. septembra.
Skoro ne mine pri nae zadnje čase dan brez nevihte. Iz temnih oblakov, ki se nakopičijo okrog zelenega Boča švigajo strele v takih dneh, da je strah in groza. Vsak se ob tem času spomni zadnjega neurja, ko je treščilo v županovo zidanico v Cerju, fci je pogorela do tal in je nezgoda zahtevala tudi človeško žrtev. Tako je tudi zadnji petek skoro zahtevali) svojo žrtev.
V	jutro nas je še pozdravilo solnce in še sanjalo se ni nikomur, da bo prišla huda ura, ki se je približala zgodaj popoldne s čudovito naglioo. Komaj smo se prav zavedli, pa je že bila tu.
Bliski so se menjavali z gromom v krajših in daljših presledkih. Nenadoma pa se je zelo strašno zabliskalo in tudi že udarilo v neposredni bližini v Poljčanah, in sicer v električni vod, ki je napeljan poleg Hanptmanove hiše. Notri pa je slučajno likala hčerka z električnim likalnikom, kar je bilo zanjo usodno. V tem momentu jo je namreč vrglo ob tla, kjer je oplazena od strele obležala nezavestna, stiskajoč v osmaienj roki krčevito električni likalnik, ki so ji ga nato le s težavo odstraniti.
Navzlic temu, da so jo z umetnim dihanjem skušali spraviti k zavesti, se domačim to ni posrečilo. Šele poklicani zdravnik dr. Hronov-sky jo je poklical v življenje. Vendar pa bo še trajalo nekaj časa, da bo ponesrečenka popolnoma okrevala.
Strašen zločin v Beogradu
3. septembra je nenadoma izginila Danica Milenkovič, sestra advokata Milenkoviča. Kljub neumornemu poizvedovanju ni bilo mogoče najti nobene sledi za njo. Šele po devetih dneh iskanja se je zadeva na strašen način razjasnila.
Danica Milenkovič je bila žrtev nravstvenega zločina. Morilec, orožnik Gjorgje Živaljevič, je po gnusnem nasilnem dejanju dekle zadavil in jo vrgel v jamo stranišča bližnjega topčider-skega parka, da bi zabrisal vsako sled za seboj.
Njegov zločin bi morda sploh ne prišel na dan, če bi ne bil sprejel advokat Milenkovič od neke žene iz notranjosti Srbije pismo, v katerem mu sporoča, da je bila o priliki svojega bivanja v Beogradu priča prizora, ki bi morda doprinesel k razjašnjenju zagonetnega izginotja njegove sestre. Videla je ob petih popoldne dekle, slično v časopisih objavljeni fotografiji Danice Milenkovič, v družbi nekega orožnika in sicer je slednji pridrževal dekle, ki se je hotelo iztrgati iz njegovih rok. Tudi druge priče so sporočile, da so videle omenjeni prizor. Treba je bilo torej izslediti dotičnega orožnika, kar bi se pa ne posrečilo, če bi se slednji ne bil sam izdal. Pekla ga je vest in svojemu tovarišu je zaupal svoj zločin. Njegov tovariš tudi ni mogel te strašne vesti obdržati zase in sporočil jo je komandantu topčiderske orožniške postaje, svojemu predstojniku, ki je takoj odredil Zi-valjevičevo razorožitev in aretacijo.
Pri obdukciji trupla je bilo ugotovljeno, da je dobila Danica v borbi z Živaljevičem več težkih poškodb, vendar je umrla zadet* od srčne kapi in ne od njegovega davljenja.
Dražba v gradu grofa Szaparija
Grol je imel 80 razkošno opremljenih sob.
Murska Sobota, 15. sept.
Znano je, da je bil grof Szapary tako ssadol-žen, d« ni mogel več upravljati svojega ogromnega veleposestva in da je sodnija zaradi tega sklenila prisilno prodajo njegovih premičnin. Dražba se je že pred približno enim mesecem začela, bila pa je ustavljena ter je izgledalo, da v Murski Soboti ne bo dovolj resnih interesentov za pohištvo, ki je pač velike umetniške vrednosti.
Med tem se je prodaja na novo organizirala. Vrši se iz proste roke in se začne v četrtek 18. t. m. Vršila se bo vsak četrtek, petek in soboto nepretrgoma tri mesece, to je do vključno 30. novembra. Ker je za premičnine v gradu grafa Szaparija vladal velik interes tudi v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Gradcu in na Dunaju, je pričakovali, da bodo sedaj prišli reflektanti spet v velikem številu v Mursko Soboto.
Za knjižnico, ki je ogromne vrednosti, se intereslrajo poleg dunajskih tudi neki pariški trgovca, pa tudi ljubljanska univerza. Knjižnica se pa ne bo prodala že sedaj, ker se prične najprej prodaja pohištva in se bodo v prvih treh dneh prodajale po možnosti celotne garniture. Inventar je ogromen, ker šteje grad v Murski Soboti 80 opremljenih sob, ki so prenatrpane e pohištvom.
Nesreče in nezgode
Ljubljana, 15. septembra.
Danes so v javno bolnico prepeljali 161etnega slugo Janeza Pokornega, stanujočega za Bežigradom. Popoldne je v »Novi založbi«, kjer je uslužben, odpiral na lestvi okno in padel ter si zlomil desno nogo. — Delavec Josip Kos je pri delu v Strojnih tovarnah in livarnah imel opravka z električno svetilko 8 pokvarjenim stikalom. Električni tok ga je omamil in so ga nezavestnega morali odpeljati v bolnico. — Težka nesreča se je pripetila 691etnemu delavcu Leskovšku Ivanu. Bil je zaposlen pri neki stavbi v Devici Mariji v Polju, ki jo gradi tvrdka Ogrin. Na odru, kjer je peljal samokolnico z malto, se je obrnila deska in padel je 4 m globoko. S težkimi poškodbami so ga prepeljali v bolnico.
—	Ravnotako težke poškodbe je zadobil 571etni državni cestar Jelovšek Janez iz Dola. Že dne 10. t. m. je urejal cesto. Milo je privozil tovorni avto ter zadel ob njegov voziček, tako da je sam cestar padel in obležal nezavesten 8 težkimi poškodbami. V bolnico so ga prepeljali šele danes, kajti bil Je tako slab, da prej transporta ne bi prenesel.
Iz pestre policijske kronike
Ljubljana, 15. septembra.
Zasledovani F. Alojzij iz Sv. Jurija v Slovenskih Goricah je prodal v Lormanju popolnoma novo kolo znamke »Puch« za 920 Din. Par dni po prodaji so ga videli, ko je na dirkalnem kolesu peljal skozi Lormanje in je tudi to kolo bržkone kje ukradel.
Kolesar
Policija zasleduje tudi P. S. iz Šenčurja, kf Je radi tatvine večkrat predkaznovan, ker je sumljiv, da je ukradel g. R. Zormanu iz nezaklenjene veže moško kolo znamke »Šport«, vredno 950 Din.
Zasledovanje tatu
Policija išče delavca J. Gregorina iz Spodnje Brezovice, ki je obsojen radi tatvine na 6 tednov zapora. Gregorin je brez stalnega bivališča ter izvršuje okrog tatvine koles in razne goljufije.
; Uro mu je odnesel
Tesar Rombo Rudolf je naznanil, da mu je na velesejmu odnesel brezposelni delavec Klop-čič Alojzij srebrno uro, ki mu jo je izročil v varstvo.
Velika tatvina
Neznan tat se je splazil skozi odprto pritlično okno v spalnico g. A. Kozmana v Metelkovi ulici št. 3 in mu odnesel 3 zlate damske ovratne verižice, zlato uro, otročjo zlato ovratnico, 3 zlate zapestnice, 2 para zlatih uhanov z dijamanti, 3 igle zaponke in še nekaj druge zlatnine in srebrnine ter 400 Din v gotovini. Skupna škoda znaša ca. 12.650 Din.
S. Ivan in G. Ivan sta se v soboto zvečer v neki gostilni napila. Nato sta pa začela streljati. Vsi gostje so se strašno razburili ter pozvali policijsko pomoč. Izkazalo se je sicer, da sta streljala le 8 strašilno pištolo, vendar je moral
S.	romati v policijske zapore, da prespi mačka.
100 Din ga je stalo hlajenje
Ključavničar Luzner Franc je prijavil na policiji, da se je s svojo zaročenko nahajal v nedeljo zvečer ob 10. uri v Tivolskem parku na klopi nad sankališčem. Prišli so 4 hrvatsko govoreči mladeniči, ki so ga vprašali, kaj dela tam. Odgovoril jim je, da se s svojo zaročenko hladi. Zahtevali so od njega naj se odstrani, dekle pa naj pusti njim. Ker se je Luzner silno prestrašil, jim je ponudil bankovec za 100 Din ki so ga seveda hitro vzeli in izginili. Ker je bilo temno, ni mogel spoznati napadalcev in tud» patrulja, ki je odšla takoj po prijavi v Tivoli, jih ni mogla izslediti.
2>zzevzle vesti
— Princ Alfonz Orleanski v Beogradu. Na zemunskem letališču je pristal v nedeljo s svojim letalom stric Španskega kralja Alfonz Orleanski, kjer so ga pozdravili zastopnik kralja polkovnik Kratč ter španski dn romunski poslanik na našem dvoru. Po kratkem prestanku je princ nadaljeval let v Bukarešto.
— Pomočnik bana dr. Pirkmajer danes 16. in v petek 19. t.m. zaradi odsotnosti ne bo sprejemal strank.
— lSOletnica Bačke Polanke. Bačka Palanka je v nedeljo proslavila 150. leto, odkar obstoja. Slavja so se udeležili tudi mnogi Beograjčani, kakor tudi zastopnika nemškega in avstrijskega poslaništva.
— Zasedanje Zveze mest v Ljubljani. 29. t. m. bo v Ljubljani zasedal poslovni odbor Zvere mest. Na to zasedanje eo povabljeni zastopniki Beograda, Cetinja, Dubrovnika, Karlovca, Ljubljane, Maribora, Mostarja, Niša, Novega Sada, Osijeka, Pančeva, Sarajeva, Skoplja, Splita, fiabca, Zagreba in Zemuna.
— Udruženje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov — Sekcija Ljubljana ima članski sestanek v petek, dne 19. septembra ob 20. uri v lastnem družabnem lokalu na Kongresnem trgu Bt. 1 (II. nadstropje). Na dnevnem redu so zadeve, ki so vzvezi s predstoječo glavno skupščino v Splitu; obenem se bo ugotovil potni program. Vabljeni so poleg vseh članov tudi oni gostje, ki so priglasili udeležbo na skupščini.
— Likvidacijska masa bivše gospodarske poslovalnice. Bivša ljubljanska direkcija južne železnice v Ljubljani je oskrbovala svoje naine-Kence preko gospodarske poslovalnice (aprovi-zacije), ki je po prevzemu Južne železnice v državno upravo prešla v last državnega erarja.
V	toku let je imovina te ustanove narasla na vsoto več ko 11 milijonov Din, nastala je iz či-»tega dobička za prodajo blaga železniškemu osobju. Po likvidaciji gospodarske poslovalnice je bilo sklenjeno likvidacijsko maso predati humanitarnim namenom, in sicer 1-5 milijona Din bolniškemu fondu državnega prometnega osob-ja za zgraditev sanatorija za bolne na pljučih, ostanek pa se porabi za ustanovitev fonda za gradnjo stanovanjskih hiš železniškemu osobju na področju ljubljanske direkcije.
— Slovensko planinsko društvo naznanja, da je bila Krekova koča na Ratitovcu s 18. septembrom zatvorjena. — Koče v Triglavskem pogorju ostanejo do nadaljnega še otvorjene.
— črna prst. Slovensko planinsko društvo naznanja, da je zaprlo Orožnovo kočo z dnem 15. t. m.; Malnerjeva koča je do nadaljnega Se odprta in oskrbovana.
— Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Židovska ulica 4 in Stari trg 12.	—166
— Velika racija na šoferje v Zagrebu. Zagrebško prometno redarstvo je včeraj popoldne priredilo veliko racijo na šoferje. Policijski organi so ustavili vsako motorno vozilo in zahtevali od šoferja, da pokaže vozni list. Aretirani eo bili 4 šoferji, od katerih sta bila dva pijana.
— Avtomobilska nesreča pri Samoboru. Zidarski pomočnik Vekoslav Vizjak in brivski pomočnik Ivan Stepid sta v soboto zvečer po prejemu plače malo globlje pogledala v kozarec. Ker ni prave zabave brez ženske družbe, sta poiskala sveje znanke Marijo Trajber in Štefico Firer. Pred gostilno, v kateri je omenjena družba nameravala nadaljevati veseljačenje, je sedel Šofer Gjuro Bmjar v svojem taksiju. Ker je bil slednji tudi že malce »dobre volje« so začeli pogovor in se domenili, da se odpeljejo v neko gostilno na Dubravi, 8 km od Zagreba. Šofer se je radi svoje pijanosti bal policijske racije, ker je Dubrava še v okolišu zagrebške policije, zato »o po kratkem odmoru nadaljevali vožnjo proti Samoboru. Vozil je z neznansko brzino, zato ni čuda, da je pri Rakitju, nedaleč od Sa-mobora podrl dva obcestna kamna, nakar se je avto zakotalil v globok jarek in pokopal pod seboj potnike. Štirji so zadobili težke poškodbe in obležali nezavestni, le Firerjeva je dobila zgolj lažjo rano na roki in opozorila šoferja, kmalu potem mimovozečega avtobusa podjetja »Tapred«, ki je naložil ranjence in jih odpeljal v Zakladno bolnico.
— Najvežja opekarna v državi zgorela. Na povsem nepojasnjen način je včeraj objel plamen veliko opekamo Josipa MUllerja v Indiji. Požar je zavzel naenkrat take dimenzije, da je bila gasilska pomoč brezuspeSna. Skoda znaša nad 6 milijonov dinarjev. Zanimivo je, da je lastnik nedavno znižal zavarovalnino od 4 na
2	milijona, tako, da trpi efektivne škode 4 milijone.
Ejubljana
Torek, 16. septembra 1930, Ljudmila. Pravoslavni: 3. septembra, Sodimdr.
Nočno službo imajo lekarne Kmet na Dunajski cesti, L e u 91 e k na Resljevi ce-eti in B o h i n e c na Rimski cesti.
*
■ Mestno kopališče na Ljubljanici so včeraj
15.	septembra zaprli.
■ Društvo »Skrb za mladino« v Ljubljani. Danes ob 20. uri se vrši v posebni sobi gostilne »Pri Bončarju«, Sv. Petra cesta, izredni občni zbor. Pridite polnoštevilno.
■ Čigav je deček. Delavec Marinko Peter je šel po naročilu po tri vole v Medvode. Ko se je vračal proti Ljubljani je srečal približno 10-Ietnega dečka, ki mu je na vprašanje odgovoril, da gre domov na Dolenjsko. Marinko mu je po-
jasnil, da ta cesta vodi na Gorenjsko. Deček se je vrnil ž njim v Ljubljano ter mu pripovedoval, da je prišel v Ljubljano s svojim starim očetom z Dolenjskega. Več mu ni znal povedati. Ker se mu je deček smilil, ga je vzel k sebi. Zdaj je pa prijavil policiji zadevo s prošnjo, da se pobriga, da pride deček na svoj dom.
<Mcivibc>v
m Krstna slava rezervnih častnikov. Včeraj dopoldne je tukajšnje društvo rezervnih častnikov in bojevnikov slavilo svojo krstno slavo v spomin onih, ki so padli za osvobojenje. Cerkvene obrede sta opravila vojaški duhovnik Zavadlav in Trbojevič. Slavnostni nagovor pa je imel predsednik Perhavec. Slavnosti so se poleg rezerv. častnikov in bojevnikov udeležili četa 45. pešpolka in vojaška godba, inšpektor dr. Schau-bach, polkovnik Stojadinovič, sreska načelnika dr. Ipavic in dr. Hacin, predstojnik policije nad-svetnik Kerševan, magistralni ravnatelj Kiihler, oba poveljnika tukajšnjih polkov, zastopniki Narodne obrane, Sokolske župe, Zveze kulturnih društev, šol itd. Proslavo je opazovala velika množica občinstva., m Jubilej prosvetnega delavca. Včeraj v torek je tu slavil 751etnico svojega rojstva in obenem 50 letnico mature na učiteljišču v Kopru upokojeni nadučitelj g. Josip Semulič. Sernulič je bil rojen v Brestovici na Krasu, učiteljeval pa je po Brdih, Tolminskem in nekaj let po vojni na Štajerskem, kjer je bil upokojen in se je stalno naselil v Mariboru. Jubliantu, ki je s pokojnim Volaričem pijoniril na naši skrajni zapadni narodni meji, želimo še veliko let!
m Matura. Med zadnjimi učiteljiščniki 4. letnika, ki so te dni napravili maturo v Ljubljani, sta tudi Mariborčana gg. Roman Košutnik in Nande Vusar. Poslednji se bo kot baritonist posvetil petju in odide na konservatorij v Ljubljano.
m Smrt obmejnega narodnega delavca. V nedeljo zvečer je umrl v Št. liju v Slov. goricah v 90. letu starosti veleposestnik Fran Puher. Umrl je ob času, ko je tamkajšnji Sokol imel svoj prvi nastop. Pokojni Fluher je bil poleg Zupana Thalerja dolga desetletja prvi borec za narodno stvar in je bil lani zaradi tega odlikovan z redom sv. Save. Pokopali ga bodo danes.
m Smrt ugledne usmiljenke. V tukajšnji bolnici je v nedeljo v 71. letu starosti umrla bivša prednica sester v samostanu sv. Vincencija Pa-dovanskega Placida Perdeller, po rojstvu Tirol-ka. V mariborski bolnici je bila že od leta 1882. kot usmiljenka, pozneje pa 25 let kot prednica. Doživela je ves razvoj bolnice od 60 do 500 postelj in k temu ravoju je sama zelo veliko doprinesla. Pogreb sestre Placide bo danes ob 14-30 iz upravnega poslopja tukajšnje bolnice na magdalensko pokopališče.
m Tujski promet. V prvi polovici t. m. je bilo pri tukajšnjem zglaševalnem uradu priglašenih 1090 tujcev, od teh 805 inozemcev m Konec kopanja. Kopališka sezona v kopališču na Mariborskem otoku se je z včerajšnjim dnem 15. septembra ukinila. Pozabljeni ali izgubljeni predmeti se dobo.pri mestnem gradbenem uradu v FrančiškHfisKi ulici 81.
m Zboljšana hrana v Javni kuhinji na Slomškovem trgu štev. 6 v A razredu opoldne in zvečer Din 8'30, v B razredu Din 12 30, v C razredu Din 1430. Priglašajte sel	3-6
m Tatvina v cerkvi. V nednljo dopoldne je cerkovnik cerkve sv. Magdalene zasačil neko Ljudmilo Štark iz Jarenine, ko je ravno hotela vzeti prt z nekega stranskega oltarja. Cerkovnik je pozval stražnika, ki je Štafkovo aretiral in našel pri njej dragoceni prt z glavnega oltarja ter obtožnico radi tatvine poljskih pridelkov. Z ozirom na to oboje je bila Štarkova izročena v sodne zapore.
m K filmu? Torbarski pomočnik J. K. je v soboto javil policiji, da mu je istega dne popoldne neznanokam pobegnila 191etna žena Terezija, ki je odnesla s seboj tudi vse svoje stvari in hranilno knjižico s 5000 Din. Nesrečni mož je trdil, da se je žena odpeljala v spremstvu treh neznancev in, ker je vedno dopisovala z raznimi filmskimi podjetji, sumi, da je odšla na Dunaj ali v Berlin.
m Sirovost. Na Ranci pri Pesnici je sunil nek starejši kmečki fant 71etnega posestnikovega sina Franca Pesla tako sirovo, da je deček padel in si zlomil desno roko.
Celje
*	Smrt velike dobrotnice. V soboto ob 4. popoldne je v svoji vili v Zavodni zadeta od kapi umrla ga. Ana Filipič, vdova Kern, roj. Sima. Rajna je bila vdova po pokojnem odvetniku dr. Filipiču. Premnogo revežev pozna to izredno dobrodelno ženo, saj je skozi desetletja s svojimi karitativnimi akcijami, mnogokrat pa z lastnimi sredstvi pomagala mnogim sramežljivim siromakom, ki bi jih morda kaka javna pomoč ne dosegla. Mnogo gorja je lajšala in mnogo solza brisala, zlasti pa v zadnjih letih, ko je bila predsednica Gospejnega društva. Dosegla je starost 66 let. Pogreb bo danes popoldne ob
16.	na mestno pokopališče. Celjski reveži jo bodo vsikdar ohranili v hvaležnems spominu.
*Radi Javne kuhinje v Delavski zbornici smo dobili v zadnjem času mnogo dopisov in vprašanj, na katere ne moremo posamezno odgovarjati. Poizvedovali smo in izvedeli, da se dela že bližajo koncu ter da bo kuhinja že ta mesec začela delovati.
* Sprejem v naše državljanstvo. V državljanstvo kraljevine Jugoslavije je bil sprejet bivši romunski državljan g. Anton Pihl, zasebni uradnik v Celju.
* Mestni avtobus Celje-Dramlje se bo ob sredah radi slabega obiska ukinil, sicer pa bo vozil kakor doslej.
* Nov transformator bo postavila mestna elektrarna na Ostrožnem. Komisijski ogled se bo vršil v sredo 24. t. m. ob 16.30 v s sestankom pri javni bolnici.
>»
Uboj pred velikim senatom
Včeraj se je pod predsedstvom predsednika okrožnega sodšča dr. Vidoviča vršila razprava proti 191etnemu Vincencu Strahu, ki je 21. junija v Podplatu zabodel z nožem v srce posestnikovega sina Franca Hermansa, tako da je ta takoj izdihnil. Omenjenega dne so fantje v gostilni igrali karte. Martin Ogrizek, ki je ves čas izgubljal, se je odpravljal domov. Strah ga je skušal zadržati, Hermans pa je Straha nagovarjal, naj ga pusti, ko je vendar že toliko izgubil. To pa je Straha tako razjezilo, da je potegnil svoj nož ter ga zasadil Hermansu naravnost v srce. Hermans je bil takoj mrtev. Strah pa je naprej divjal in zabodel v stegno še Vincenca Hermansa, ki mu je skušal vzeti nož. Pri razpravi se je Strah zagovarjal, du je bil močno vinjen, vendar so pa priče izpovedale, da temu ni bilo tako. Zagovarjal ga je odvetnik dr. Ogrizek. Senat ga je obsodil na 7 let robije in na plačilo odškodnine.
2'pžič
Nove šole. Agilni Dolinci, so postavili v lepem Puterliofu, novo enorazredno šolo. Čeprav je bilo treba mnogo žrtvovati, so s pomočjo g. dr. Karla Borna v kratkem času dovršili lepo stavbo. Slovesna blagoslovitev se je ob obilni udeležbi vršila v ponedeljek popoldne. Zastopan je bil Krajevni šolski odbor z g. dr. Bornom in g. ravnateljem Sonnbihlcrjem na čelu. Za upravitelja šole je imenovan g. Belihar, ki je dosedaj učiteljeval v Tržiču. Obiskovalo bo šolo okrog 40 otrok, ki so do sedaj morali hoditi v dokaj oddaljeni Tržič. Drugo, novo krasno dvorazredno šolo, so si postavili pridni Lomljani. Blagoslovitev iste bo v nedeljo popoldne. Z poukom pa pričnejo že v ponedeljek. Za upraviteljico je začasno imenovana gdč. Grom, učiteljica v Tržiču. Novim šolam želimo polno uspeha v odgajanju svojega naraščaja.
Požar. V petek zvečer ob pol 2. je glas trobentača naznanil meščanom, da gori. Vnelo se je tovarniško poslopje g. Smuka v Retnjem. K sreči so ogenj domači takoj zapazili in je bil požar takoj v kali zadušen.
^arenberg
Jeleni na Pohorju. Že nekaj let opazujejo lov-
oi	jelene, iki ®o se stalno naselili na našem gozdnatem Pohorju. Letos so imeili tudi že mladiče. Želeti bi bilo, da jih lovci ne streljajo in ne preganjajo.
Hmeljska sezona. Tudi naša dolina pridela mnogo prvovrstnega hmelja. Letošnji pridelek se cemii na približno 230 Motov, d oči m ga je bu-
lo	prejšnja leta pri nas trikrat toliko. Škoro ves letošnji pridelek je še neprodan.
Pogrešan. Na binkoštni torek 10. junija t. I. je z broda v Gornji Vužingi skočil v Dravo v hipni duševni zmedenosti dvajsej;>etletm sedlarski pomočnik Jakob Dravčbaher, doma iz Sv. Janža pri Vuzenici, uslužben pri sedlarju Ha-bermanu v Marenbergu, ter utonil. Njegovega trupla še do danes niso našli.
Presbiterij in oltar marenberške cerkve bodo preslikali in renovirali. Delo izvršujeta slikarja Hrovat in Zorali iz Maribora. Stroški ii?no-viranja so preračuntjeni na okoli 40.000 Din.
Nova obrt. Tukajšnji lekarnar g. Vladimir Tomič je prijavil obrt izdalovanja sadnih sokov.
Zanimanje za »Jugoslovanu« je pri nas vedno večje. Kmalu ga bodo prodajali v trafikah in se bo list tako razširil med obmejnim prebivalstvom.
Sprememba posesti. Posestvo z mlinom in žago od Jurija Grossa, takozvani Bartlov mlin pri Sv. Janžu v Radeljskem jarku, je kupil g. Peter Zlatar p. d. Rožič pri 8v. Treh Kraljih. V tukajšnjem okolišu je naprodaj še več lepih posestev. Opozarjamo na to zlasti Primorce dn Korošce, ki bi želeli se naseliti v tukajšnjih krajih.
SVovo mesi ©
Srebrna poroka. V petek 19. t. m. bo na bližnjem gradu Hmeljnik velik praznik. Lastnik gradu baron Filip Hugo Wambolt bo slavil srebrno poroko s soprogo Ludvigo, rojeno grofico Har-rach. Njuni rodbini sta prastari in pripadata odličnemu nemškemu oz. češkemu plemstvu. Grad Hmeljnik, ki je že propadal, je sedanji lastnik prenovil in mu dal povsem srednjeveško lice in sijaj odličnih dvorov. Vse poprave je izvršil z domačimi obrtniki in delavci. V okolici je zelo priljubljen. Poročno svečanost bo izvršil ljubljanski knezoškof dr. Rožman. Številni gostje se že zbirajo.
šmarješke toplice 60 bile tekom tega polletja povsem renovirane. V prvi vrsti je omenjati novo lastno električno razsvetljavo. V poseziji, v času trgatve in jesenskih gozdov, je doli najbolj idilično. Gostov, celo iz inozemstva, je še vedno mnogo. Te toplice imajo sijajno bodočnost in bodo pomenile več kot za Avstrijce Bad Gastein.
Huda nevihta se je v petek popoldne nenadno raztresla nad našo dolino. Blisk, tresk, ploha. K sreči nobene večje škode.
Kolo čez ilenk. Drva je vozil 36-letni posestnik in krojač France Hostar iz Dol. Vrhpolja pri Št. Jerneju. Pri zaviranju voza se je dogodilo, da mu je šlo kolo čez členk desne noge. Zdravi se v moški bolnici v Kandiji.
Gozdni posestniki, pozor! Kakor se cuje, se otvori začetkom novembra v Mariboru enoletna gozdarska šola. Namenjena bo v prvi vrsti kmečkim sinovom, bodočim srednjim gozdnim gospodarjem. V našem novomeškem in bližnjem kočevskem srezu imamo v vsej banovini največ gozdov, nimamo pa gospodarsko izobraženih gospodarjev. Strokovna izobrazba bodočih gospodar-
jev bo dvignila njihovo m narodno gospodarstvo, zato, možje, ne prezrite mariborske gozdarske šole!
Prestavljen je iz Novega mesta k banski upravi v Sarajevu tukajšnji srezki veterin, referent, svetnik Josip Stupar. Udejstvoval se je tekom mnogih let. v številnih kulturnih in humanitarnih dru-štvih, svoje velike izkušnje je osobito posvetil tukajšnji podružnici »Jadranske Straže«. Obžaluje-mo njegov odhod in mu želimo na novem mestu obilo sreče in uspehov.
Zdravstvene občine so po odredbi banske uprave v novomeškem srezu ustanovljene sledeče:	.	Samostalna	zdravstvena	občina	Novo
mesto, iiiast . 2. Samostalna zdravstvena občima Smithel-Stopiče, občina.
Dalje združene zdravstvene občine: 1. Novo mesto, okolica, s sedežem v Novem mestu, z ob-cinr-ii: Bela cerkev, Bresnice, Mirna peč, Orehovica, Prečna, št. Peter; I. kraj. razred. 2. Tortice, s sedežem v Toplicah, z občinami: Čes-mošnjice, Gorenje polje, Poljane, Toplice; I. kraj. razred. 3. Trebnje, s sedežem v Trebnjem z občinami: Dobmiče, Mirna, Sela-ŠumperkJ Tr nje, Velika Loka; I. kraj. razred. 4. Žužemberk, s sedežem v žužembenku, z občinami-Ajdovec, Ambrus, Dvor, Smuka, Zagradec, Žužemberk; III. kraj razred. Njihovo delovanje prične s 6. oktobrom t. ].
Orožniškega' kaplarja Frana Žveglo, ki je v petek .dopoldne ustrelil svojo izvoljenko ,in nato sebe, in ki je v soboto dopoldne podlegel v bolnici, s j veraij popoldne ob številni udeležbi stanovskih tov rišev in komandirjev pokopali na šmihelsko pokopališče.
Kolesarsko dirko. aranžira prihodnjo nedeljo 21. t. m. novomeški klub na Gorjance in to v treh skupinah. Prva skupina starta ob 5. pop. v Novem mestu, na vrhu Gorjancev obrat in nazaj v Novo mesto. Proga dolga 24 km. Druga sku-pna odide pet mnut kasneje, pa le do Zajca in nazaj, skupno 18 km, dočim prevozi tretja sku-pina le 10 km od Novega mesta do težke vode m nazaj. Klub je se mlad in rabi podpore, ki mu jo naša športna publika ne bo odrekla.
Vinsko trgatev priredi 5. oktobra pomočniški odsek obrtnega društva ni prosi vsa društva in gostilničarje, da to blagohotno upoštevajo, ker je čisti dobiček namenjen za podporo onemoglim članom.
(Sobota
, ,1F'!h1a"nonižIli koncert Sokola. Koncert, ki ije bil določen za 6. t. m. je bil preložen na prošlo soboto. Orkester, kii Šteje 15 Člainov je vodil g. Nadai Ernest. Predvajane točke so bile zelo dobro izvedene. Sodeloval je še g. Šeldbauer, znani čeliist in gospa dr. Stojanova iz Ljutomera, ki je pela odlomke iz »Grofice Marice«. Vsi so želi za svoja izvajanja obilo odobravanja, kii so ga v resnici tudi zaslužili.
Premestitev. S tukajšnje osnovne šole je premeščena gdč. Marica Majerova k Sv. Juriju ia gdč. Modicova v Puconce.
Srediiče ob »ravi
Ekskurzija kmetijske nadaljevalne šole. V pihodnjein tednu nameravajo učenci naše kmetijske nadaljevalne šole napraviti ekskurzijo. Ob tej priliki si ogledajo naši bodoči gospodarji moderne hleve posestnika Janžekoviča v bližini Osluševec in državno posestvo v Vrka novcih. Vodi jih g. Vennigerholz.
Ormož
Cirkus. Tukaj sta se sešla po naključju dva cirkus; »Olimpia« in »Titanik«. Dva večera sta igrala skupno in včeraj oba odšla.
Napad. Ko je šel tukajšnji mestni nočni ču-vaj Kovačič iz polja domov — bilo je v mraku
—	da bi nastopil nočno službo, so ga neki zlikovci napadli in pretepli, češ >to je tisti prekleti. nočni čuvaj«. Kovačič je moral iskati zdravniško pomoč, a zlikovcev ni poznal in jih tudi niso dobili.
Himshe loplice
Šofer padel s motocikla. Šoferja kopališčne avtotakse sta se peljala na motornem kolesu. Eden izmed njiju je vodil vozilo, drugi pa je j sedel zadaj za njim. pripeljala sta se na cestni jarek, kjer je kolo s silo odskočilo v zadnjem delu in vrglo drugega za prvim sedečega šoferja z motornega kolesa. Ponesrečeni šofer ni k sreči dobil nikakšnih hujših poškodb.
Kino. Ob zaključku sezone je prispel v Rimske Toplice potujoči električni kino pod vodstvom g. MUllerja. Tukaj namerava ostati nekaj .dni.
Sevnica
Zadnji letoviščarji. Zadnje dni so odšli iz Sev-nicj poslednji letoviščarji, katerih je vsako leto več. Kakor čujemo, se župan g. Krulej prizadeva za razvoj tujskega prometa.
Smrt. V petek, 12. t. m. je preminul v Sevnici vsem domačinom in tuijcem posebno pa trgovskim potnikom znani in priljubljeni postrešček g. Edvard Grošel. Umrl je po krajšem bolehanju v visoki starosti 74 let.
Hečzcci ob Savinji
Profesor v pokoju g. Franc Jeraj iz Ljubljane, ki prihaja redno vsako leto v letovišče v svoj rojstni kraj, se je vrnil vsled spremembe vremena nazaj v Ljubljano. Priljubljenemu gospodu profesorju se zahvaljujemo za njemu prirojeno prijaznost do sorojakov.
Nevihta kd je prihrumela v petek popoldan ni napravila nobene pomembne škode, pač pa je do dobra premočila poljske delavke. Med nevihto je udarila strela v radio anteno g. Rejdika ter jo občutno poškodovala.
Razširitev šole. Z 1. septembrom je bil pri tukajšnji šoli otvonjen še en razred, tako da imamo sedaj pefirazredraico. Za ta napredek se moramo zahvaliti tukajšnjemu šolskemu upravitelju g. Kotniku in našemu zaslužnemu županu g. Blekaču.
Kresnice
Nova šola. Pod tem naslovom je izšel v naši sobotni številki dopis, ki je le po neljubi pomoli zašel v list. Uredništvo zato izjavlja, da se zlasti glede moderne šole v Jevnici ne strinja z dopisom in ga zato preklicuje.
Maksa Cotiča zadnja poi
Maribor, 14. septembra.
Danes ob 16. uri so se zgrnile pred mrtvašnico na mestnem pokopališču na Pobrežju velike množice ljudstva, posebno Primorcev, da se za vedno poslovijo od velikega slovenskega in jugoslovanskega pijonirja. Še nebo samo se je za-
grnilo s temnimi oblaki, ki so na Cotičevo krsto porosili nekaj drobnih kapljic, solz neba. Pogrebci so ga vzeli izmed vencev in šopkov rož, položili ga v krsto in odnesli do odprte jame, kjer že spi njegova hčerkica Cirila. Pred krsto so mariborski časnikarji Dolanc, Brozovič in Rehar nesli lep venec JNU, sledili pa so še venci Jadranske straže, sorodnikov, znancev in šopki cvetja, ki so mu jih v slovo prinesli njegovi rojaki.
Centralo in ljubljansko sekcijo JNU je pri pogrebu zastopal g. Stanko Virant iz Ljubljane, mariborski časnikarji pod vodstvom tovariša Vekoslava Špindlerja so bili skoraj polnoštevilno zastopani, njegove sobojevnike je predstavljal sivolasi borec in narodni voditelj g. dr. Gustav Gregoriij, mariborsko mestno občino župan g. dr. Alojzij Juvan in ravnatelj g. Kochler, Jadransko stražo g. dr. Rapotec, »Jadran« gospod dr. Bergoč, zastopani pa so bili tudi Klub Primork iz Ljubljane, Narodna obrana, Sokolska župa po g. dr. Boštjančiču, primorski pisatelji in kulturni delavci po g. dr. Šorliju, Janku Samcu itd. Ostali sprevod, krog 2000 ljudi, so tvorili po večini mariborski Primorci.
Po opravljenih pogrebnih obredih je društvo »Jadran« pod vodstvom pevovodje g. Laha, ki je pelo tudi že pred mrtvašnico, zapelo poslovilno žalostinko, Maksu Cotiču v slovo je pa prvi spregovoril pokojnikov edini še živeči brat in izmolil skupaj z vsemi navzočimi nad njegovo krsto »Oče naš ...«. Že takrat so se zarosile vse oči, nekateri so glasno plakali. Še globlje pa smo občutili bolest nad izgubo Maksa Cotiča in usodo njegove ožje domovine, ko je stopil k grobu senijor mariborskih časnikarjev, g. Vekoslav Špindler in pričel svoj govor, globok in
pretresujoč obenem.
V	imenu Jadranske straže in Narodne obrane je spregovoril g. dr. Rapotec, spominjajoč se njegovega dela v Trstu in sploh na Primorskem, kjer je že pred davnimi leti zmagala čista jugoslovanska misel, katere veliki glasnik je bil pokojnik. G. dr. Bergoč mu je izrekel zadnje pozdrave »Jadrana«, pregnanega z domačih tal, kakor on. V imenu Cotičevih ožjih prijateljev in Primorcev sploh je spregovoril g. Karis, omenjajoč razne reminiscence iz pokojnikovega življenja. Ob koncu se je od mojstra-časnikarja poslovil kot zadnji še g. Franjo Pirc.
Na krsto je pričela padati črna gruda, zbrani tisoči so izkazali Maksu Cotiču še zadnjo čast in se razšli. Slava njegovemu spominu!
Največjo zalogo
kuhinjske posode kot aluminijasto lahko in posebno močno, emajlirano modro, rujavo in sivo, prvovrstnih znamk, nudi le tvrdka z železnino
Stanko Florjančič
Ljubljana, Sv. Petra cesta 35
{gledališče
Opozarjamo na razpis gledališkega abonmaja
ra ljubljansko Narodno gledališče. Priglasi se sprejemajo še danes v veži dramskega gledališča, prihodnje dni pa v knjigovodstvu, ki se nahaja v zaodrišču naše drame. Zanimanje za letošnji abonma je zelo veliko, gledališču so osta-
li	zvesti skoro vsi bivši abonenti, priglasilo se |e pa tudi več novih. Gledališka uprava prosi vse ostale interesente, da se čim preje javijo. Otvoritev nove sezone bo 1. oktobra. Otvoritvena predstava v drami bo »Sen kresne noči«, v opira pa »Knez Igor«.
Častni večer Fran Rusa, člana zbora naše opere. V soboto 20. t. m. se vprizori v ljubljanski operi ponovno Foersterjeva opera »Gorenjski slavček«. Ta večer ima svojo benefico član opernega zbora g. Franc Rus, ki z nekaterimi kratkimi presledki deluje v slovenski operi od leta 1890 dalje, deloma kot član opernega zbora, v prvih letih naše opere pa tudi kot njen solist-tenorist. G. Rus je v gledaliških krogih znan kot vesten in vnet pevec, prav posebno ga pa še čislajo ljubljanski pevski krogi, katerih zvest in vnet sodelavec je že več kot 40 let. Zato opozarjamo na njegov časten večer in polno gledališče v soboto, naj mu bo dokaz izrednih simpatij, ki jih uživa v Liubliani.
Velika gasilska: vaja v Kamniku
Z 11 motornimi, 2 ročnima brizgalnama in s 368 gasilci
Kamnik, 15. sept.
Včeraj je priredila kamniška gasilska župa v Kamniku veliko gasilsko vajo, katere se je udeležilo 13 v župi včlanjenih društev in sicer Kamnik, Vrhpolje, Stranje, Duplica, Radomlje, Laboviče, Komenda, Domžale, Mengeš, Homec, Stob in Moste.
Zadnja taka gasilska vaja je bila leta 1926 v Radomljah, v bližnji bodočnosti se namerava še troje župnih vaj: v Lukovici, v Vodicah in v Zgarnjem Tuhinju. Pri včerajšnjem nastopu je sodelovalo 11 motornih in 2 ročni brizgalni ter
strehe, da je bilo veselje. Točno 40 minut je trajala vaja na Glavnem trgu, nato pa so nam gasilci pokazali še višinsko gašenje. Treba je bilo udušiti požar, ki je nastal na Kalvariji, nekako 80 metrov nad Kamnikom ležečem gričku. Tudi to vajo so izvedla društva Homec, Radomlje in Stranje v največjo zadovoljnost.
Po vaji so se zbrala društva na Glavnem trgu, kjer sta jim čestitala na uspehu starosta JGZ g. Turk in kamniški sreski načelnik g. dr. Ogrinc. Poudarjala sta vzvišeno nalogo gasilstva, pomagati vnesreči svojemu bližnjemu in
zaključili vsi oddelki s slikovito skupino okrog kraljeve slike ob sviranju državne himne. —■ Pri tej priliki je pozdravil vse navzoče društveni prosvetar br. Blagajne ter v lepem govoru očrtal pomen novega društva in pozval stariše, naj pošljejo svojo deco v sokolsko šolo. Na koncu svojega govora se je spomnil trpljenja naših bratov.
Vse telovadne točke je vzorno spremljal na glasovirju br. Lipovšek.
Po končanem sporedu se je razvila živahna zabava. Negodetov jazz-band je neumorno svi-ral plesaželjni mladini, v pavzah je pa navduševal občinstvo izvrstni pevski kvartet Glasbene Matice.
Sokolsko društvo III, je s svojim prvim uspelim korakom pred javnost pokazalo, da je sposobno za življenje in napredek.
Začetek je dober — le tako naprej I
Prednjaški tečaj Ljubljanske župe
Včeraj dopoldne so se zbrali vsi priglašeni polnoštevilno v telovadnici Ljubljanske.?« Sokola v Narodnem domu, kjer je otvoril tečaj župni načelnik br. Lojze Vrhovec. V imenu župe je pozdravil tečajnike starosta br. dr. Pipenbacher.
Tečajniki bodo dva tedna vsak dan 9 ur pod vodstvom preizkušenih strokovnjakov predela-vali teoretično in praktično gradivo, ki je ne-obhodno potrebno za vsakega prednjaka.
Vrlim Sokolom želimo obilo uspeha!
Sokol v Prekmurju
V	Rogaševcih je bila ustanovljena pred kratkim mlada1 sokolska družina, ki bo nacijonalmi steber v našem severnem Prekmurju. To bo močna trdnjava, če se bo teko naprej razvijal«, kot se je do sedaj. Na občnem zboru, kii se je vršil pri g. Rafelu gostilničarju, so bili med drugimi tudii gg. Felicijan, finančni stražnik, ki vodi občni zbor, potem evang. župniilk v Gor. Slavečih g. Kovač, šol. upravitelj v Gor. Slavečih g. Pojbič, potem g. Čemi šol. uprav, pri Sv. Jurju, _g. Kolbl, trgovec, g. Beloglavec, šol. upravitelj iz Srdice in drugi. Upamo, da bo družina dobro napredovala, kajti že ima do 40 članov dn tamburaški zbor, ki lepo napreduje. V načrtu pa ima tudi že društveni dom.	*
Uvaslnik
Obdukcija pri Sv. Juriju ubitega Laznika je bila včeraj na Dobu. Kolikor smo mogli doznati, je nastopila smrt radi krvavitve v možganih, ki je nastopila po udarcu.
Občinska izolirnica, ki je obenem tudi občin-ska hiralnica, je bila v letošnjem letu vendar že enkrat temeljito popravljena. Stavba je dobila novo streho, vse je bilo preslikano.
Tukajšnji športni klub je priredil v nedeljo ve-selcio v steklarniški brusilnici. Naši gostilnčarji, ki plačujejo ogromne davke za svojo obrt, 60 prav nejevoljni, da se vrše steklarske veselica v zasebnih lokalih.
Šmartno pri Litiji
Svojega Sokola nameravamo tudi v kratkem pri nas ustanoviti, predpriprave se zato že vrše. Izvoljen je že pripravljalni odbor s sivim a mladeniško svežim znanim našim planincu Ferdom Tomažinom na čelu. 21 let je bilo skupno društvo Šmartno pri Litiji. Sedaj pa postanemo samostojni. Telovadnico in oder itak imamo. Čestitamo!
Zapeljive breskve. Gosp, Ivan Robas je imel zelo polno krasno breskev na svojem vrtu. — Nekomu se je pa zahotelo po sadežu in jo je kar brez vprašanja obral.
»Jugoslovan«, dnevnik Dravske banovine, ki prinaša šmarske in litijske novosti pod lastnim stolpcem, se ob nedeljah kljub temu, da so
trgovine zaprte, dobi v veži trgovca Grudna. _
Grudnovo trgovino, ki je solidna in točna postrežba, toplo priporočamo!
‘Radie
Ljubljana, torek, 16. septembra: 12.00 Dnevnt vesti, plošče. 13.00 Časovna napoved, borze, plošče. 18.00 Rad:io-arkester. 19.00 Prof. Franc Pengov: O strojih. 19.30 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina. 20.00 Plošče. 20.30 Prenos iz Zagreba.
22.30 Dnevne vesti in časovna napoved. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Sreda, 17. septembra. Opoldanski program odpade. 18.Radio-orke.9ter: Schrammel. 19.00 Ga. Bartolova: Zena in alkohol. 19.30 Silvester Škerlj: Literarna ura. 20.00 Plošče. 20.30 Tri-sten dn Izolda, plošče, prenos iz Zagreba. 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, torek, 16. septembra: 12.30 Plošče.
13.30 Poročila. 17.00 Zabavni koncert iz kavarne »Corsoc. 20.15 Kulturna in društvena poročila.
20.30 Klavirski koncert Gizele Bech. Chopin: 24 Preludijev. 21.10 Klašičmi večer godalnega kvarteta. Od 20.30 do 22.80 Jugoslovanski večer.
22.30 Poročilo in vreme. 22.40 Plesne točke (plošče).
Sreda, 17. septebra. 12.30 Plošče. 13.30 Poročila. 17.00 Popoldanski koncert. 20.30 Kulturna in društvena poročila. 20.35 »Tristen In Isolda«, opera v 3 dej., kp. R. Wagner (plošče).
Beograd, torek, 16. septembra: 10.30 Plošče. 12.45 Opold. koncert kvarteita. 13.30 Poročila. 17.05 Recitacije. 17.30 Koncert jazz orkestra. 20.00 Prenos iz Zagreba. 22.00 čas dn poročila. 22.15 Večerni koncert radio kvarteta. Sodeluje Fr. Štajer (pesmi).
Sreda, 17. septembra: 10.30 Plošče. 12.45 Opol. koncert kvarteta. 13.30 Poročila. 17.05 Mladinska ura (gdč. Bandi č čita pravljice). 17.30 Popoldanski koncert radio kvarteta. 19.30 Umetnost mladinske poezije (predavanje). 20.00 Koncert komoirne glasbe (prof. J. Mokranjac, cello in dr. Geraseimenko, klavir). 21.00 Narodne pt-> srni poje gdč. Bošnjakovih. 21.45 Večerni koncert radio kvarteta. 22.30 Prenos koncerta ru sikih balalajk.
868 gasilcev. V akciji je bil tudi sanitetni oddelek z dvema avtomobiloma, rediteljsko službo so opravljali skavti, katerim je vneto pomagal mestni stražnik, odprt je bil tudi telefon in pripravljeno orožništvo.
Namen vaje je bil pokazati hitro razdelitev in nastop več gasilnih društev v slučaju večjega požara, da ne nastane zmeda in panika. Društva so imela nalogo pogasiti požar, ki je nastal v skupini hiš med Maistrovo, Mesarsko in Japljevo ulici ter Glavnim trgom.
Točno ob pol 2. uri je strel na Malem gradu naznanil pričetek vaje. Prva so bili na mestu kamniški gasilci z dvema velikima lestvama, v presledkih so nato prihajala ostala društva, ki so čakala pred Rodetom. Društva so z veliko naglico zavzela odkazana jim mesta, postavila lestve in v kratkem so vodni curki oblivali
Sokolstvo
Ustanovna skupščina Sokolskega društva Ljubljana IV.
Sokolsko življenje v Ljubljani se krepko razvija. Nedavno je bilo ustanovljeno društvo za Bežigradom, zdaj pa še novo sokolsko društvo za dolenjski del Ljubljane. To je že peto sokolsko društvo v našem mestu.
V soboto ob 8. uri zvečer se je vršila ustanovna skupščina na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti. Strelišče je bilo ob tej priliki razsvetljeno z neštetimi žarnicami in okusno okrašeno z zastavami in zelenjem. Zlasti lepa je bila veranda, kjer se je vršilo zborovanje. Tu je bila nameščena kraljeva slika in sliki staroste Sokola prestolanaslednika Petra v sokolskem kroju in br. Gangla.
Ob napovedani uri se je zbralo na tej verandi veliko število sokolskega članstva, daleč preko 500, iz vseh ljubljanskih društev, kakor tudi iz Šiške, Most in Ježice. Ljubljansko sokolsko župo sta zastopala starosta br. dr. Pipenbacher in tajnik br. Flegar, mestno občino g. Likozar, 40. pešpolk komandant g. polk. Cvejič, Kolo jugoslovanskih sester s. Maša Gromova.
Zborovanje je otvoril v imenu pripravljalnega odbora br. Franjo Zehal, ki je pozdravil vse navzoče in podal kratko poročilo o delu za ustanovitev tega društva.
Starosta ljubljanske sokolske župe br. dr. Pipenbacher je nato prečital društveno upravo, kl je bila od župe imenovana:
Starosta: Zebal Franjo, namestnik Indof Franjo; načelnik: Antosiewicz Milan; namestnik: Blaž Milan; načelnica: Zupančič Mica: namestnica: Longyka Marija; prosvetar: Lulik Avgust; odborniki: polk. Cvejič Jovo, Pečnikar Anton, Vrbinc Ivan, Pogačnik Drago, Lukež Matilda, Kolnik Lovro, Hlebš Jakob in Gerzinič Zorko; namestniki: Klemenc Franjo, Zajc Ivan, Kumer Matija, Pust Janez, Gerzinič Miro in Plečko Olga; nadzorni odbor.: Grčar Tit, Jelačin Joško in Ogrin Ivan; namestniki: Poljak Lovro, Grom Maša in Škafar Srečko.
V lepem govoru je župni starosta nato želel novoustanovljenemu društvu najboljše uspehe v sokolskem delu. Čestitali so nato v imenu župana g. Likozar, za Ljubljano I. br. Podgornik, za Ljubljano II. br Krapež, za Ljubljano III. br. Blagajne, za Moste br. Pavšič, za Ježico br. Kregar in za Kolo jugoslovanskih sester s. M. Gromova.
Globok utis na vse prisotne je napravila krasna živa slika: V sijaju reflektorjev se je pokazala sokol1'’'* mladina, ki se klanja kralju Aleksandru I
izrazila svoje priznanje nuu av.ouiu tehnično izvežbanostjo in vzorno disciplino vseh moštev, kar da je v glavnem zasluga neumornega in požrtvovalnega župnega načelnika g. Cerarja.
V	imenu društev se je zahvalil za izraze priznanja župni načelnik g. Cerar, ki je v svojem govoru izrekel tudi zahvalo vsem načelnikom in moštvom ter jih pozval, naj bodo vedno pripravljen pomagati svojemu bližnjemu v nesreči.
Po govorih in fotografiranju se je razvil po Maistrovi ulici sprevod, ki so ga otvorili kolesarji, sledile so brizgalne in ostalo orodje, sprevod pa sta zaključila oba sanitetna avtobomila.
Velika »mokra vaja« je uspela nadvse pričakovanje. Naša vrla gasilska društva kamniške župe so pokazala tako tehnično izvežbanost in vzorno disciplino, da jim moramo na uspehu iskreno čestitati.
Na predlog br. Zebala je bila poslana na naslov Saveza SKJ ta brzojavka:
Sokolsko društvo Ljubljana IV. pošilja z ustanovne skupščine Nj. Vel. prestolonasledniku Petru, starešini SKJ iskrene bratske udanostne poj.diMve.
Potem ko se je določila članarina na 3 Din, vpisnina na 5 Din, ustanovnina na 250 Din, je zaključil br. starosta z lepim govorom ustanovno skupščino.
Prepričani smo, da se bo novo društvi, ki ima že zdaj 475 člansta, 50 telovadcev, 40 telovadk ter mnogo dece in naraščaja, krepko razvilo, zlasti ko premaga enkrat prve ovire glede prednjaštva, telovadišča, telovadnice, orodja itd.
Zdravo!
Prva javna telovadba Sokolskega društva Ljubljana III.
Pred kratkim ustanovljeno sokolsko društvo Ljubljana III. je priredilo v nedeljo 14. t. m. že svojo prvo javno telovadbo. Na lepo okrašenem vrtu Kačičeve gostilne na Dunajski cesti se je zbralo popoldan precejšnje število občinstva in veliko število Sokolov iz ljubljanskih društev, iz Domžal, Ježice, Šiške in Most.
Točno ob 3. uri je prikorakalo na telovadišče pod vodstvom načelnice s. Gregoričeve 25 deklic, ki so prav lepo izvedle župne proste vaje. Sledil je nastop dečkov, ki so v dveh oddelkih po 10 pokazali živahne, zanimive raznoterosti, s katerimi so vzbudili pri občinstvu mnogo smeha in odobrovanja. Vrsta stasitih naraščajnikov iz Domžal je žela za svoj nastop na bradlji navdušen aplavz publike. — Pripomniti pa moramo, da so nekatere tezne vaje za naraščaj neprimerne! Pod vodstvom br. Ličana je sledil nastop 8 naraščajnikov iz domačega društva, ki so izvedli beograjske vaje zadovoljivo z ozirom na kratko pripravo. Petorica ženskega naraščaja pod vodstvom s. Gregoričeve nas je presenetila z nenavadno dobro izvedbo beograjskih prostih vaj. Sledil je nastop kombinirane članske vrste na bradlji pod vodstvom načelnika br. Černeta, ki je pokazala celo nekoliko dobro uspelih vrhun-ških vaj in mešane vrste moškega in ženskega naraščaja domačega društva z preskoki čez konja s prožno desko. Načelnik domžalskega Sokola br. Vidmar je nato pripeljal na telovadišče svoj naraščaj (8 moškega, 4 ženskega), ki je izvedel jako dobro njegovo lepo kompozicijo ritmičnih prostih vaj. Telovadbo so
Banovinske in občinske davščine
V	nedelj smo obširneje poročali o pregledu naše zunanje trgovine, ki ga je za konferenco zbornic v Beogradu priredil zbornični tajnik g. Mohorič. Tudi Zveza industrijcev je pod gornjim naslovom za konferenco zbornic po svojem tajniku g. inž. Suklje-ju izdelala obširen referat, iz katerega posnemamo najvažnejše.
Na zahtevo finančnega ministrstva je Zveza Industrijcev oktobra meseca lanskega leta predložila ministrstvu svoje mnenje glede zakonske ureditve samoupravnih financ. Predvsem je Zveza poudarjala dejstvo, da so v glavnem vsi davčni viri že sedaj izdatno obdavčeni in ni iskati vsled tega novih, pač pa je misliti na to, da država odstopi nekatere davke banovinam in občinam ali v celoti ali pa v tangentah. Predlagalo se je nadalje, naj država odstopi banovinam, oziroma občinam del dohodkov od trošarine in taks. V to svrho naj bi se ustanovili posebni fondi, iz katerih bi banovine pomagale onim občinam, ki ne morejo kriti svojih potrebščin z lastnimi dohodki.
Od nas predlagani princip preureditve sedanjega stanja potom razdelitve državnih davčnih dohodkov med državo in samoupravna telesa zahteva daljše študije in priprave, ker se mora naslanjati na točne podatke statistike. Razumljivo je tedaj, da ministrstvo financ ni moglo tekom enega leta pristopiti k realizaciji tega programa. Vendar pa je ministrstvo pokazalo dobro voljo, preprečiti preočitne neenakomernosti obdačbe po samoupravnih telesih. Tako je hotelo enotno urediti samoupravne doklade k državni trošarini in je to namero tudi prilično realiziralo. Se enkrat predlagamo, ds naj se samoupravnim telesom zabrani nalaganje lastnih doklad k državni trošarini, namesto tega naj se uvede enoten dodatek, kateri se po določenem ključu odda banovinam in občinam, ali pa se naj povišajo one postavke tro-šarinske tarife, ki tako povišanje prenesejo, in naj država odstopi samoupravnim telesom primerne tangente od donosa državne trošarine.
Pregled banovinskih proračunov kaže, da znala državna dotacija pri posameznih banovinah 11-8% do 82-4%. Najvišje dotacije prejemajo banovine pasivnih krajev, najnižje pa gospodarsko razvite banovine. Doklade na državne neposredne davke diferirajo med 15% in 40% in so najvišje v Dravski in Varda raki banovini. Izdatki na glavo prebivalstva so v posameznih
Centralno mlekarsko društvo
V žasih težkih gospodarskih kriz, ki vejejo po vsej Evropi'in tudi našemu narodnemu gospodarstvu ne prizanašajo, se je po inicijativi mlekarske Sole v Škofji Loki ustanovilo »Centralno mlekarsko društvo«, katerega namen je, da zavira gospodarske motnje, ki baš tej panogi našega kmetijstva povzročajo tako občutno škodo.
V nedeljo 14. t. m. se je vršil ustanovni občni zbor pod predsedstvom vrhniškega dekana gosp. Ivana Keteja. Občnemu zboru so prisostvovali: g. ing. Černe, zastopnik banske uprave, g. ing. Lah, ravnatelj kmetijske družbe, g. Fran Gabrovšek, ravnatelj Zadružne zveze in g. Trček, ravnatelj Zveze slovenskih zadrug, ter preko petdeset udeležencev, ki so zastopali okrog trideset zadrug in sličnih organizacij. Po pozdravnem govoru predsednika pripravljalnega odbora, je g. ing. Šabec, ravnatelj mlekarske šole v Škofji Loki obširneje poročal o položaju mlekarstva, ki se nahaja pri nas v znamenju ogromne nadproduk-cije. Zato bo tudi namen novega društva, da s primerno propagando , z organizacijo racijonelne prodaje, s poukom itd. dvigne potrošnjo mlečnih izdelkov na domačih tržiščih. Naloga društva pa bodi tudi, da izloči vso škodljivo konkurenco in uredi vprašanje prodajne cene.
Po odobritvi novih društvenih pravil se je vršilo sprejemanje članov, takoj nato pa se je prešlo na volitve odbora. Izvoljeni so bili sledeči gg. Kete Ivan, Obersnel Alojzij, Rožet Anton, Benko Ivan, Janhar Valentin, Zupan Ivan, Gubane Ivan, za preglednika računov sta bila izvoljena gg. Lovrač Ivan in F. Toman.
Po volitvah se je razvila diskusija o delovnem programu nove institucije. Zborovanje se je po dve in pol urnem poslovanju zaključilo.
Gospodarske vesti
X Naše telefonsko omrežje. V ministrstvu za javna dela se sedaj obravnava vprašanje o postavitvi novih telefonskih zvez po vsej državi, da bi se na ta način vsaj nekoliko krile potrebe telefonskih razgovorov. Gradijo sc že nekatere proge med Beogradom-Sarajevom, Zagrebom, Skop. ljcin, Ljubljano, Cetinjem, Sušakom in Splitom. Postavili se bosta tudi novi progi med Beogradom in Atenami, da se tako izpopolnijo določila mednarodne konvencije. V ministrstvu za javna dela se z V"liko vnemo pripravljajo načrti, da 6e telefonski promet dvigne na dostojno višino in da se zadovoljijo potrebe prebivalstva.
X Mednarodni velesejem v Solunu. V nedeljo je bil otvorjen 5. mednarodni velesejem v Solunu. Naša država je zastopana z lastnim paviljonom, ki je že ob otvoritvi zbudil s svojo krasno umetniško opremo splošno pozornost. Paviljon je eden najlepših. Vsi grški dostojanstveniki so našim aranžerjem čestitali k uspehu.
X Iz zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine pri trgovskem ministrstvu je izdal te dni propagandne brošure v sedmih jezikih. V teh brošurah je opisana gospodarska moč naše države. Posebno lepo opremljen je poljedelski del, ki ga pojasnjujejo tudi statistični podatki. Brošure se nanašajo na poslednje dve leti. »Glasnik«, ki ga izdaja ta zavod bo odslej izhajal dvakrat na mcsec.
Razširjajte Jugoslovana!
banovinah kaj različni, v naši banovini so največji in znašajo Din 130'80, najnižji pa so v Vardarski banovini, kjer znašajo na glavo prebivalca Din 54"80. Referent nato podrobneje primerja razlike proračunov posameznih velikih občin, ki kažejo tudi velike razlike v svoji finančni konstrukciji. Velika razlika se predvsem kaže v nalaganju doklad na neposredne davke. V naši banovini znašajo te doklade pri podeželskih občinah približno 50%. Zanimivo je, da izkazuje najvišje doklade pri nas občina Zg. Gorje pri Bledu, kjer znašajo doklade celih 308%, v Mariboru znašajo te doklade 135 odstotkov, v Ljubljani 113%.
Ta obremenitev je postala še večja radi novele k zakonu o neposrednih davkih, kjer določa § 14., da se namreč samoupravne doklade k društvenemu davku ne morejo odbiti od davčne osnove. Nadomestilo za te visoke doklade je iskati v noveliziranem davku na poslovni promet, od katerega povečanega donosa (od 200 na 800 milj. Din), bi država lahko odstopila gotove tangente banovinam in občinam. Velevažno vlogo pri finansiranju banovin in občin igrajo doklade k državni trošarini na alkoholne pijače.
V	Dravski banovini je višina občinske trošarine urejena neenotno in znaša na vino 10 do 150 Din (slednje v Mariboru, Ljubljani in Celju), na pivo 7-50 do 100 Din, na žganje 2 do 20 Din. Trošarino je treba urediti enotno za vso državo, čeprav mogoče po dveh različnih stopnjah. Iz občinskih trošarin imajo občine velike dohodke, toda tu je bil princip, da se sme nalagati trošarina samo na blago, ki se v področju občine konsumira, večkrat kršen. Zanimivo je, da imajo 4 banovinski proračuni v svojih dokladah všteto tudi odkupnino za porabo narodnega dela. Drinska banovina ceni ta dohodek na 12, Donavska na 15, Zetska na 3 in Moravska na 1 milj. dinarjev. Pobiranje tega davka naj pa odpade v onih krajih, kjer se pobirajo visoke cestne doklade. Iz primerjave proračunov se nadalje vidi, da pobira edino Dravska banovina izrazito produkcijske takse na konsum premoga in elektrike. Enotna zakonska ureditev finansiranja samoupravnih teles banovin je nujno potrebna in se mora izvršiti tako, da bo davčna obremenitev produkcije in kon-suma izenačena v vsej državi, ki naj tvori eno samo narodno in ekonomsko celoto.
Borzna poročila
dne 15. septembra 1930.
Devizna tržišča.
Ljubljana, 15. sept. Amsterdam 22’74, Berlin 13'4575, Bruselj 7'8767, Budimpešta 9‘8905, Curih 1094 40—1097’40, Dunaj 7'9781, London 274'18— —274’98, Newyork 56'39, Pariz 221 87, Praga 167'28—16808, Trst 294'70—296‘70.
Ljubljana, 15. sept. Amsterdam 22’708—22'76fl, Dunaj 796'31—799'31, Berlin 13'4425—13'4725, Bruselj 787 67 bi., Budimpešta 987 55—99055, Milan 29477—296'77, London 27418—274*98, Newyork ček 56 29—56'49, Pariz 220 87—222 87, Praga 167 28 —168’08, Curih 1094'40—1097‘40.
Beograd, 15. sept. k. Berlin 23 4425—23 4725, Dunaj 796 31—799 31, Bruselj 78612—789 12, Budimpešta 987’55—4445'55, Bukarešta 33'70—34’20, Curih 1094’40—1097'40, London 274'18—274’98, Milan 294'55—296'55, Newyork 56'29—56'49, Praga 167‘28—168 08.
Dunaj, 15. septembra. Berlin 168 67, Amsterdam 285 03, Kopenhagen 189'35, Stockholm 190 15, New-york 708’15, London 34'4252, Parz 27*795, Bruselj 98'69, Praga 21‘0175, Beograd 12'5425, Budimpešta 123'92, Bukarešta 4'2213, Varšava 79'32, Sofija 5'1320, Milan 37’075, Curih 137 35.
Curih, 15. sept. Beograd 9 1275, Pariz 20245, London 25 06375, Newyork 515 45, Bruselj 71'875, Milan 27'00, Madrid 56’10, Amsterdam 207'50, Berlin 122’77, Dunaj 72'79, Stocholm 138 45, Oslo 137'925, Kopenhagen 137 95, Sofija 3.7325, Praga 15’30, Varšava 57*775, Budimpešta 90'26.
Vrednostni papirji.
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 15. sept. Drž. papirji: 7% inv. pos. 88—88’50, voj. škod. ar. 441—441*50 (442), voj. škod. kasa 440"50—441’50, voj. škoda sept., okt., nov., dec. 440’50—441‘50, 4% agr. obv. 55—55’50, 7% BI er. pos. 86125—«575, 8% Bler. pos. 97375 —97‘875, 7% pos. hipot. 85'50—86. — Banke: Hrvatska 50—54, Praštediona 924—927, Udružcna 190—193, Ljubljanska kred. 122 d., Medjunarodna 65 d., Narodna 8100—8200. — Industrija: Šečerana Osijek 312—313, Trboveljska 393—396, Slavonija 200—210, Vevče 124 d.
Beograd, 15. 6ept. k. 7% inv. pos. 89'50—90'50, 4% agr. obv. 55*50—56’50, 7% pos. Bler. 89'50, 8% Bler 101, Vojna škoda 455, ultimo sept. 457, ultimo dec. 465*25. — Narodna banka 8160—8260.
Dunaj, 15. sept. Bankverein 17’80, Kreditni zavod 47 60, Dunav-Sava-Andria 11*80, Prioritete 91, Ruše 35*50, Trbovlje 48.
Žitna tržišča.
Tendenca na ljubljanskem tržišču neizpremc-njcno stalna, brez prometa.
Novi Sad, 15. sept. Pšenica : 79/80 kg, baška 155—160, gornjebaška 162 'A—167H, ban. Tisa šlep 162K—167K, ban. Bega šlep 157)4—160, južnoban. 147 %—152/4, sremska, slavon. 78 kg 145—150. — Ječmen: bački, sremski 63/64 kg 105—110. — Koruza: baška, sremska 105—110, baška, sremska ladja Dunav 105—110, ban. 102 —107H. — Moka: baška Og, Ogg 280—290, 6. 172^—182K, 2. 250—260, 7. 115—120, 5. 220— 230, 8. 90—95. — Fižol: baški, beli izbrani 350—370. — Otrobi: baški, sremski, banatski —75. — Promet: pšenica 18 vagonov, ječmen 2 vagona, koruza 10 vagonov, moka 10 vagonov. Tendenca labava.
Budimpešta, 15. sept Tendenca neenotna, promet srednji. Pšenica : oktober 15*80—15*85, (15*81—15*82), marc 17*13—17*20, (17*14—17*15), maj 17*45—17*50 (17*45—17*46). — Rž: oktober 9*32—9*37 (9*36—9*37), marec 10*45—10*48 (10*48 —10*50). —Koruza: 13*05—13*40 (13*30—13*35), maj 13*20—13*70 (13*70—13*72.
Speri
Plavalni dvomatch ZPP — LPP 221 : 182
V	nedeljo se je vršila med podsavezna plavalna tekma med zagrebškim in ljubljanskim podsa-vezom. Reprezentanco gostov so sestavljali predvsem plavači in plavačice sušačke Viktorije ter nekateri Zagrebčani in Karlovčani. Naši ekipi sta dala jedro Ilirija in Primorje ter dva mariborska plavača.
Zmagal je zasluženo Zagreb, vendar je treba upoštevati, da Ljubljana ni bila kompletna ter da v damski sprint štafeti ni dobila niti ene točke. Ako vseh teh stvari ne bi bilo, bi izpadel dvomatch najbrže drugače.
Dvomatch sam je popolnoma uspel. V večih točkah so bili znatno zboljšani jugoslovanski rekordi in to od strani gostov in naših zastopnikov. Skoki, sicer najučinkovitejša točka, radi netreniranosti skakačev niso ugajali, nekateri so vzeli celo stvar s humoristične strani, kar je vredno obsoje.
Dopoldanski spored.
50 prosto gospodje: 1. Wilfan (L) 28*4, 2. Golob (Z) 29*2, 3. Smokvina (Z) 29*6, 4. Matkovič (Z) 30, 5. Fritsch (L) 31, 6. Lavrenčič (L).
50 m prosto dame: 1. Medanič (Z) 36*1, 2. Wimmer (Z) 38*1, 3. Župan (Z) 38*4, 4. Lampret (L) 38*8, 5. Wohlfart, 6. Fettich (obe L).
100 m prsno gospodje: 1. Frankovič (Z) 1:28, 2. Pavešič (Z) 1:28*4, 3. Tominšek (L) 1:31*4, 4. Sever (L) 1:31*8, 5. Kožuh (L), 6. Maleševič (Z).
Tekmovanje se je nato prekinilo za 2 minutnim molkom	v spomin tržaških	žrtev.
Skoki	z deske gospodje:	1. Kordelč	(L)	136,
2. Grilc (Z) 134*96, 3. Cerček (L) 103*96, 4. Jun-tes (L) 85*50,5. Frankovič (Z) 49*42.
200m prosto gospodje: 1. Wilfan (L) 2:36*4,
2. Matkovič (Z) 2:40*6, 3. Panjkovič (Z) 2:42*2,
4.	Mini	(Z) 2:47, 5. Tuma	(L), 6.	Turnšek	(L).
100 m	hrbtno dame: 1. Wimmer	(Z)	1:37, bo-
lje od državnega rekorda, 2. Dolenec (L) 1:41,
3, Lampret (L) 1:41*3, 4. Wohlfart (L) 1:44, 5. Topič, 6. Matota (obe Z).
Dopoldansko stanje: Z 106, L 85.
Popoldanski spored.
100 m prsno dame: 1. Wimmer (Z) 1:34*2, 2. Bier (Z) 1:36*8, 3. Sever P. (L) 1:36*9 vse tri bolje od državnega rekorda (1:37*2), 4. Matota (Z) 1:43*8, 5. Aplenc, 6. Kušej (obe L).
100 m hrbtno gospodje: 1. Wilfan (L) 1:20, 2. Marčeta (Z) 1:21*4, 3. Žirovnik (L) 1:23*6, 4. Mini (Z) 1:27*4, 5. Pavešič (Z), 6. Bertoncelj (L).
4X50 m prosto dame: 1. Zagreb (Letonja, Winimf r, Župan, Medanič) 2:33. Ljubljana (Bradač, Jenko, Vohlfart, Lampret) je prišla na cilj prva, bila pa je radi prehitre predaje diskvalificirana.
Skoki z deske dame: 1. Pretnar 56*62, 2. Paum-garten 54*86, 3. Wohlfart (vse L) 43*18; Zagreb ni postavil tekmovalk.
4X100 m prosto gospodje: 1. Zagreb (Golob, Panjkovič, Matkovič, Smokvina) 4:43*9, 2. Ljubljana (Lavrenčič, Turnšek, Fritsch, Wilfan) '4:44*3, obe štafeti bolje od jugoslov. rekorda. Ljubljana bi zmagala, ako ne bi zgubil Fritsch ca. 12 m. Wilfan jc prevlaval progo v 1:03*8!
Skoki s stolpa gospodje: 1. Grilc (Z) 97*60, 2. Kordelič (L) 92*64, 3. Strnad (L) 89*02; izstopil je radi blesure Cerček (L).
Waterpolo Ljubljana : Zagreb 1:1.
Končno stanje; Z. 221, L. 180.
Izven programa sta se vršila dva rekordna poizkusa, ki sta oba uspela. Na 3X100 m mešano dame je postavila Victoria (Bier, Wimmer, Župan) čas 4:42*3 (preje 4:47). Na 200 m hrbtno sta plavala pod rekordom 3:08*7 Wilfan (P) s 3:06 in Žirovnik (I) s 3:07*4.
Oc/
:e nimam dobre kavt
ŠOBITE DNtVNO JVtŽE PRAŽENO LEN
PRiTva B MCTCH imiuni. votMov m s.
Hašk — Ilirija 4 : 2 (2 : 0).
Ilirija je nezasluženo izgubila in rezultat ne odgovarja poteku igre. Pred odmorom je bila igra večinoma odprta v lahki premoči gostov. Po odmoru pa je Ilirija absolutno dominirala, vendar je vse njene napore za izenačenje preprečil sijajni vratar Haška.
Ilirija se v I. polovici ni znašla. Imela je nekaj slabih točk, ki so vse pokvarile. Posebno slab je bil Dekleva, ki ima na vesti dva gola. Po odmoru se je slika spremenila na boljše in so belo-zeleni nudil res krasno igro.
Hašk je ugajal mnogo bolj kot prejšnja leta, ko je mnogo kombiniral, a ni znal streljati. Igra sedaj povsem drug sistem s krili, kar je pač v duhu modernega nogometa.
10-lefnica S. K. Svoboda v Mariboru.
Tekma S. K. Rapid s S. K. Železničar jc končala 4:3 (2:2). Tekma ISSK Maribor s S. K. Svoboda (Ljubljana) pa 5:2 (2:2). Tekma S. K. Svoboda (Maribor) proti S. K. Olimp (Celje) je koa čala neodločeno 4:4 (1:2).
Ostali rezultati.
Celje: Atletik : Primorje 4:3 (4:2).
Zagreb: Concordia : Jugoslavija 2:1 (1:0), drž. prv.
Beograd: BSK : Slavija (Sarajevo) 6:2 (4:1), drž. prv.
Split: Hajduk : Slavija 3:1 (2:0) drž. prv.
Dunaj: Vienna : Admira 3:1 (1:0), Austria t Fac 7:1 (4:1), Nicliolson s Wac 8:0 (3:0)1 Rapid : Sportklub 4:0.
Praga: Slavija : Sparta 3:1.
Milan: Ambrosiana j Ujpest 5:2, srednjeevrop-pokal.
S.	K. Ilirija. V torek, 'dne 16. t. m. ob pol 21. uri v Emoni izredna plenarna seja. Radi izredne važnosti prosim polnoštevilne udeležbe. — Glavni tajnik.
Tvornica
Štampiljk
Teodor Rabič
Ljubljana
Miklošičeva cesta 15
Štampiljk« v moderni IzdelaTi
Žimnice
(moJroce)
Ima najcenejSe stalno v zalogi In izvršuje vsa tapetniška dela Sitar Karol, tapetni L in dekorater, Ljubljana, Wolfova 12.	411
No. I, 567/30—5
Oklic
Na predlog lastnikov se vrši dne 22. septembra 1930 ob 15. uri pop.
na licu mesta v vili „Bella“ na Bledu prostovoljna sodna dražba nepremičnine vlož. štev. 49 k. o. Želeče t. J. vile „BellaM s pritiklinami.
Cenilna vrednost nepremičnine s pritiklinami vred — 35.000 dolarjev. Izklicna cena za vse skupaj 25.000 dolarjev.
Ponudki pod izklicno ceno se ne sprejmejo.
Lastnikom je pridržana pravica premisleka, da v osmih dneh po dnevu dražbe prodajo lahko razveljavijo.
Vsak ponudnik — razen lastnikov — mora pred pričetkom dražbe položiti kot varščino znesek 3.500 dolarjev v gotovini.
Nepremičnine so bremen proste.
Ostali dražbeni pogoji, popis vile In inventarja, so na vpogled pri okrajnem sodišču v Radovljici, soba št. 29 med uradnimi urami in pri dr. Tominšeku Franu, odvetniku v Ljubljani.
Okrajno sodišče v Radovljici, odd. I.
dne 11. septembra 1930.
J. Hlebš
družba z o. z.
Ljubljana, Sv. Petfra cesta 3 3 pleskarsko in 155 soboslikaisivo
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela, katera izvršuje točno, solidno in po konkurenčnih cenah pod garancijo
III. No. 13008/1—1930
Razglas
Kraljeva banska uprava dravske banovine otvori 3. novembra 1930 v Mariboru enoletno nižjo gozdarsko šolo. Na ta zavod se sprejme do 20 gojencev (internistov).
V prvi vrsti se bodo v ta učni zavod sprejemali sinovi malih in srednjih gozdnih posestnikov, ki ostanejo na gozdarskem posestvu kot bodoči gospodarji.
Prosilci morajo biti telesno in duševno zdravi, od 16 do 24 let stari.
Vsi gojenci bodo stanovali in se prehranjevali v internatu.
Svojeročno spisano prošnjo, opremljeno s kolkom za 5 Din, je vložiti do 15. oktobra 1930 in nasloviti na šumarski oddelek kraljevske banske uprave v Ljubljani (za ravnateljstvo mariborske nižje gozdarske šole).
Prošnji je priložiti: Krstni list, domovnico, zadnje šolsko izpričevalo, nravstveno izpričevalo, in obvezo staršev, da bodo krili stroške v internatu.
Podrobnejša pojasnila daje gozdarski odsek kraljevske banske uprave v Ljubljani.
Ljubljana, dne 11. septembra 1930.
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
I. No 6837/3.
Razpis.
Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se vnovič razpisuje v območju okrajnega cestnega odbora Šmarje pri Jelšah eluzbe-no mesto banovinskega cestarja, in sicer: na cestni progi Sv. Jurij-Sv. Urban-Kozje
od km 31)00 do 7'500.	.	.
Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz člena 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih m ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od
80. let.	.	, ,,	_
Lastnoročno pisane m s kolkom za 5 Um kolkovane prošnje, opremljene 8 pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje Šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženiiu kadrovskega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, evntualna dokazila o strokovni usposobljenosti ]e predložiti najkesneje do 30. sept. 1930. kraljevski banski upravi v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 9. septembra 1930.
Kralj, banska uprava Dravske banovine.
skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. II., dne 12. septembra 1930.
Kzp 840/30—18.
2155
Razglas.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
C IV 100/30-3
Oklic.
2150
Tožeča stranka Lajn^o Marija, žena uradnika v Mariboru, Betnavska c. 80, je vložila proti toženi stranki Ogrizek T., trgovka na Betnavski c. 39, Maribor, radi nedopustnosti izvršbe k opr. šl. CIV 1.00/30 tožbo
Narok za ustno razpravo se je določni na 8. 10. 1930. dopoldne ob 11. uri pred tem sodiščem v sobi št. 27 razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, ge postavlja g. Ašič, sodni pripravnik v Mariboru, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne na-etopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV, dne 3. septembra 1930.
C 142/30-3	*	2160
Oklic,
Tožeča stranka Jamšek Franc v svojem Imenu in imenu nedl. hčere Jamšek Marije, Borje-Magovnik št. 8, je vložila proti toženi stranki Glavač Francu, pos. Borje-Magovnik št. 8, radi 1500 Din s prip. k opr. gt. C 142/30—3 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na
17.	oktobra 1930 ob pol 9. uri dop. pred tem sodiščem v sobi št. 21 razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, Be postavlja g. kanclist Zebre Andrej za
S pravomočno sodbo okrožnega sodišča v Novem mestu, odd. III., z dne 11. septembra 1930., opr. št. Kzp 840/30—17, se je prepovedalo posečanje krčem za dobo enega leta Kresetu Martinu, rojenemu v Gor. Sušicah 20. avgusta 1891., pristojnemu v Toplice, delavcu sedaj v Miklarjih, in Senica Francetu, rojenemu 25. avgusta 1900. v Dobindolu, pristojnemu v Toplice, delavcu sedaj v Miklarjih.
Okrožno sodišče Novo mesto, odd. III., dne 11. septembra 1930.
♦
E 377/30	2159
Dražbeni oklic.
Dne 26. septembra 1930 ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Družmirje,
vi. št. 56.
Cenilna vrednost: 78.802-50 Din; vred-1'nost pritikline: 7110 Din; najmanjši po-nudek: 61.275 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Šoštanju, dne 6. avgusta 1930.
Vpiše se prokuristinja Hribar Evgenija, soproga tovarnarja v Ljubljani.
Deželno kot trgovsko sodišče t Ljubljani, odd. III.,
, dne 8. septembra 1930.
(Firm 1405/30 Posam II 46/6.)
*
562. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 8. septembra 1930.
Besedilo: Prometna banka, d. d. v Ljub-ljani.
Občni zbor delničarjev je sklenil dne 26. marca 1930. glasom notarske posvedoč-be z istega dne posl. št. 8627:
Delniška glavnica, ki znaša sedaj 5 milijonov Din, se zniža na 50.000 Din z zalo-žitvijo 50.000 delnic na 500 delnic po 100 dinarjev, glasečih se na imetnika.
Deželno kot trgovsko sodišče t Ljubljani, odd. III., dne 8. septembra 1930.
(Firm 1592/10 Rg B II 160/10.)
der, sodnik okrajnega sodišča v Ptuju, poravnalni upravnik dr. Horvat Anton, odvetnik v Ptuju.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, v Ptuju dne 25. oktobra 1930 ob 9. uri. Rok za oglasitev do 20. oktobra 1930 pri okrajuein sodišču v Ptuju. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 11. septembra 1930.
Vpisi v zadružni register.
II. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firma h:
560. Sedež: Velenje.
Dan vpisa: 3. septembra 1930.
Besedilo: Herman Goli nasl., lesna trgovina.
Obratni predmet: lesna trgovina. Besedilo firme je odslej Herman Goli. Imetnik je odslej: Herman Goli, posestnik in lesni trgovec v Velenju št 10.
Izbriše se dosedanja imetnica Goli Zofija, trgovka v Velenju, izbriše se prokura, podeljena Goli Hermanu iz Velenja. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 3. septembra 1930.
(Firm 190/30 — Rg A II 233/6)
*
561. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 8. septembra 1930.
Besedilo: Dragotin Hribar, I. kranjska
mehan. avtomatična tvornica pletenin in tkanin v Ljubljani.
..3. Sedež: Lukovica št. 3.
Dan vpisa: 8. septembra 1930.
Besedilo: F. Pungartnik.
Obratni predmet: Trgovina i mešanim blagom.
Vpisala se je sledeča sprememba: Sedež: Lukoviea.
Obratni predmet odslej: trgovina i mešanim blagom, alkoholnimi pijačami in sadnimi soki na debelo in drobno.
Bivališče imetnika odslej:	Lukovica
št. 11.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 8. septembra 1930.
(Firm. 1574/30 Rg A II 255/3).
*
564. Sedež: Kranj.
Dan vpisa: 8. septembra 1930.
Besedilo: Strojno ključavničarsko podjetje, družba z o. z. v Kranju v likvida-ciji.
Naslednja sprememba:	Vsled	sklepa
občnega zbora z dne 23. julija 1930., posl. št 444, se je spremenila družabna pogodba z dne 27. marca 1923., posl. št. 14.459 v točkah 9. in 10.
Družba ima enega poslovodjo oziroma likvidatorja, ki zastopa družbo in podpisuje njeno tvrdko samostojno na ta način, da napiše pod od kogarkoli pisanim, tiskanim ali s štampiljo natisnjenim besedilom tvrdke svoje ime.
Izbriše se likvidator Majnik Ignac. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. septembra 1930.
(Firm 1406/30. Rg C II 86/21.)
Konkurzni razglasi
Sa 7/30—2	2151
565. Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imo-vtini dolžnika Kollenz J< sipa, trgovca s steklenino v Ptuju, registrovanega pod firmo Jos. Kollenz v Ptuju.
Poravnalni sodnik dr. Poznik Aleksan-
Razglasi raznih uradov in oblastev
St. 7953/11.	2-1	2148
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 22. septembra 1930 nabavo:
700 m’ gramoza.
Pogoji se dobe pri podpisani direkciji. Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 11. septembra 1930.
ctev. 7946/11.	*	2141	3—3
Objava.
Na osnovi člena 86. zakona o drž. računovodstvu in na osnovi rešenja Direkcije drž. rudarskih preduzeča v Sarajevu štev. 16.718/30 se bo pri direkciji drž. rudnika v Velenju vršila dne 14. oktobra ob 11. uri prva ofertalna licitacija za prodajo vreč in sicer:
1350 kom. celih uporabljivih vreč od moke po 85 kg,
80 kom. istih od sladkorja,
50 kom. raznih vreč po 50 kg.
Vreče, ki so na prodaj, se lahko ogledajo pri podpisani.
Kavcija se ima položiti najkasneje do 10. ure dopoldne na dan licitacije pri blagajni Direkcije drž. rudnika Velenje v višini od 5% za domače, a 10% za tuje ponudnike od skupne vsote.
Pogoji so na vpogled pri podpisani vsak delavnik ob času uradnih ur.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 11. septembra 1930.
 ■
Razne objave
Vabilo na izredni občni zbor
ki ga bo imela ČRNA - KA0LIN d. d.
dne 8. oktobra 1930 ob 10. uri predpoldne v poslovnih prostorih, Volfova ulica 8, s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo ravnateljstva;
2. sklepanje o predlogih po § 20., točka 5 in 7 pravil;
3. volitev članov ravnateljstva in nadzorstva;
4. slučajnosti.
V	smislu § 11. pravil imajo delničar ki hočejo vršiti glasovalno pravico, pol> žiiti najmanj 6 dni pred sestankom občne ga zbora svoje delnice pri blagajni družbe
v	Ljubljani.
Ravnateljstvo.
ANAT0LE FRANCE*.
BOGOVI SO ŽEJNI
77
In odhitel je z dolgimi koraki med vrste grmičevja.
Elodija je ostala za liip nepremično, upiraje pogled srepo v tla. Potem pa se je mahoma pognala za svojim ljubimcem in ga besno, z razpuščenimi lasmi, kakor nenada, pograbila, kakor da ga hoče raztrgati, ter niu zaklicala z glasom, ki so ga dušile kn in solze:
»Prav, moj ljubljeni, pa še mene pošlji pod giljotino, še meni daj odsekati glavo!«
In pri misli, da čuti nož na svojem tilniku, je vse njeno meso vzdrhtelo od groze in naslade.
XXVI.
Med tem ko se je vročinčevo1 solnce nagibalo proti krvavordečemu zatonu, je blodil Evarist, mračen in poln skrbi, po Marbeufovih* vrtovih, ki so bili sedaj narodna last in ki so jih posečali brezdelni Parižani. Tu ee je dobivala limonada in sladoled; tu so bili tudi leseni konj in strelišča za mlade patrijote. Pod nekim drevesom je mlad razcapan Savojec s črno čepico na glavi kazal marmotico, ki je plesala po cvilečih glasovih njegovih gosli. Se mlad, slok človek v plavem fraku, z napudranimi lasmi, ki ga je spremljal velik pes, se je
ustavil, da b poslušal to divjaško godbo. Evarist je spoznal v njem Robespierrea. Videl je, da je pobledel, shujšal, da ima bolj trd obraz, poln	bolestnih	gub. In
mislil si je: »Koliko truda	in	koliko	trpljenja	je osta-
vilj sledove na njegovem čelu? Kako težko je delati za srečo človeštva! O čem razmišlja v tem trenutku? Ali ga zvok hribovskih gosli razvedri od skrbi za javne zadeve? Ali misli na to, da	je	sklenil	dogovor	s smrtjo
in da je že blizu ura, ko	ga	mora izpolniti?	Ali raz-
mišlja o tem, da bi se vrnil kot zmagovalec v odbor za javni blagor, ki se je iz njega umaknil, ker je bil sit tega, da ga s Couthonom in Saint-Justom vred drži v šahu uporna večina? Kakšne nade se pod6 za tem ne-prodimim licem ali kakšna bojazen?«
Toda Maksimilijan se je dečku nasmehnil, mu stavil dobrohotno, s pritajenim glasom nekaj vprašanj o njegovi dolini, o koči, o starših, ki jih je ubogi malček zapustil; vrgel mu je droben srebrn novec ter nato nadaljeval svojo šetnjo. Ko je napravil nekaj korakov, «e je obrnil, da bi poklical svojega psa, ki je, vohajoč podgano, kazal zobe najeleženi mrmotici.
»Brount! Brount!«
Nato se je pogreznil v senco drevoredov.
Gamelin se iz spoštovanja ni približal samotnemu setalcu; toda gledaje za drobno postavo, ki se je izgubljala v noč, je molil v mislih tole molitev:
»Videl sem tvojo žalost, Maksimilijan; razumel sem tvojo misel. Tvoja otožnost, tvoja utrujenost in celo ta izraz groze, ki je vtisnjen tvojim pogledam, vse v tebi govori: »Naj se dopolni strahovlada in napoči bratstvo! Francozi, bodite složni, bodite krepostni, bodite
dobri. Ljubite se med seboj...« Prav! Služiti hočem tvojim namenom; da boš mogel v svoji modrosti in svoji dobroti napraviti konec državljanskim razdorom, pogasiti bratomorno sovraštvo, napraviti iz rablja vrt* narja, ki bo rezal le se zeljnate glave in salato, hočem pripraviti s svojimi sodrugi v Tribunalu pota milosrčnosti, iztrebljaje zarotnike in izdajalce. Podvojiti hočemo budnost n strogost. Nti eden krivec nam ne uide. In ko pade pod nožem glava poslednjega sovražnika Republike, tedaj boš mogel biti prizanesljiv brez krivde in postaviti nedolžnost in krepost, da vladata Franciji, o oče domovine!«
* * •
Nepodkupljivi je bil že daleč. Dva moža v okroglih klobukih in nankinastih dokolenkah sta mu prekrižala pot na vogalu nekega drevoreda; eden, prav divji na pogled, dolg in mršav, je imel madež nad očesom in je bil podoben Tallienu. Ozrla sta se postrani vanj, se naredila kakor da ga ne poznata, ter odšla dalje. Ko sta bila dovolj oddaljena, da ju ni mogel slišati, sta zamrmrala g tihim glasom:
»Glejte no, to je torej kralj, papež, bog. Zakaj on je Bog. Katarina Tlieot1 pa je njegova prorokinja.«
»Diktator, izdajalec, trinog! še so Bruti na svetu!«
»Tresi se, maloprdnež! Tarpejska pečina je blizu
Kapitola!«
Pes Brount se jima je približal. Umolknila sta ter pospešila korake.
1 Catherine Theot, francoska vizijonarka, ki je igrala v revoluciji izvestno vlogo; op. prev.
Stran 8
JUGOSLOVAN
Torek, 1(5. septembra 1930.
Stoletnica železnice
Ravno prod 100 leti, 15. septembra leta 1830* »o otvorlli v Angliji prvo železniško progo Liverpool—'Manchester. To je bila prva proga la prevoz potnikov. Ideja, zgraditi voz, ki ga r, bo premi'1- la živul, ampak energija pare, ni dala miru Jamesu Wa't'tu, ki je iznašel prvi vporabni parni stroj, pa tudi drugim iznajditeljem ne. Posebno se je zanimal za rešitev tega problema Rihard Trevithick, ki se je prvi upal ipred javnost s svojim parnim vozom leta 1801., toda ljudje so se te »pošasti« tako prestrašili, da se je moral iznajditelj kmalu umakniti. Svoje iznajdbe pa Trevithick ni znal izkoristiti, amipak je umrl v veliki revščini, pozabljen od vsega sveta.
Drugi, ki se je zanimal za rešitev zgoraj omenjenega problema, je bil Jurij Stephenson. Siromašni fant se je naužil brati, ko je bil star že 17 let. Učil pa se je brati zato, da bi mogel Citati knjige o Wait ovem parnem stroju. Z
neverjetno vztrajnost|jo je izdelal za rudniško podjetje, kjer je bil zaposlen, prvo lokomotivo, ki je vlekla 8 vagonov, kjer je bilo naloženih 30 ton rude. Od tedaj dalje se je začela njegova zvezda dvigati: prišel je za inženerja k neki železnici, kjer se je neumorno zavzemal za to, da bi namesto s konji vozili z lok motivo. Leta 1825. je dosegel svoj namen, toda železnica je vozila le blago.
Stephenson pa je moral še enkrat v boj, pred-no je svoj namen popolnoma dosegel. Ko bo sklenili zgraditi železnioo Liverpool—Manchester, so se staroverski nazadnjaki . /zeli z vso silo za to, naj vozijo konji. Stephenson pa ni odnehal in železnica je res razpisala več nagrad za najboljšo lokomotivo. Zmagal je Stephenson, s svojim strojem »RochetU, ki je vozil za takrat z neverjetno brzino 40 km na uro.
. Tega dne je nastopila parna lokomotiva svojo zmagovito pot .
* A UP W
■i
;V
s
1 ■'%
Henry Ford v Evropi.
Henry Ford, znani kralj avtomobilov, se je pripeljal na nemškem novem hržem parniku »Bremen« v Evropo. Slika nam ga kaže v razgovoru s poveljnikom ladje kapitanom Ziegelbeinom.
Prva železniška nesreča
Istočasno z jubilejem, odkar je stekla prva železnica, se moramo tudi spominjati stoletni-e prve železniške nesreče. O tem dogodku so oročali angleški listi leta 1830 jako obširno, ker je postal žrtev nesreče znan angleški politik, dočim o otvoritvi železnice niso pisali in poročali niti polovico toliko.
O nesreči so poročali liverpolski listi, da so morali takrat progo zastražiti z močnimi vojaškimi oddelki, da je ljudje niso razdrli. Na več mestih so se namreč zbirali ob progi ljudje, ki so mimovozeče vlake obmetavali s kamenjem, nekateri pa so se spravili tudi nad tir, da bi ga razdrli.
O nesreči sami pa so takrat listi poročali: »Gospoda Huskissona je ob otvoritvi proge Liverpool—Manchaster zadela težka nesreča, ki je imela za posledico njegovo smrt. Gospod IIu-skisson se je vozil skupaj v vagonu z vojvodo Wellingtonom, z Robertom Peelom, s knezom Esterhazy-jem in z drugimi odličnimi osebami. V bližini postaje Newton se je moral stroj vstaviti, da je dobil svežo vodo. Med tem, ko je stroj črpal vodo, je gosp. Kuskisson stopil z voza. Ko pa je stroj dobil dovolj vode, gospod Huskisson ni dovolj naglo stopil v vlak, ki se je začel že premikati. Gospod Huskisson je skočil na stopnjico in se je hotel prijeti za kljuko vrat od vagona, takrat pa se mu je že približeval drug stroj od nasprotne strani. Takrat pa so se vrata nenadoma odprla, gospod Huskisson je padel na tla, nasproti prihajajoči stroj pa ga je povozil. Nesrečneža so takoj prenesli v neko privatno stanovanje, poseben vlak pa se je odpeljal v Manchaster po zdravnike. Ti so pa ugotovili, da je mož težko ranjen, da je vsaka pomoč odveč in res je gospod Huskisson še tisti večer umrl.
Že takoj ob otvoritvi prve železnice se je torej dogodila nesreča, ki je potnike tako vznemirila, da se nekateri sploh niso hoteli več z vlakom voziti.
-	,	s*	'ttfs
S
V	/
*■ -\ . • /
/
v
*
/a \i&: v
,V
littšiifll
Vojaške vaje v Angliji.
Pri letošnjih velikih vojaških vajah v Angliji bo opazovali delovanje topništva s posebno konstruiranega zrakoplova na vrveh.
Koliko nesejo nogometne tekme
Te dni je izšlo letno poročilo mednarodne nogometne zveze, ki se po znanih, a za navadne ljudi nerazumljivih kraticah imenuje »Fifa«. Poročilo je izšlo za prvo polletje 1. 1930. Poročilo kaže, kako raste zanimanje za nogomet, ampak pri različnih narodih različno, kajti tu igra tudi kupna moč denarja svojo vlogo po različnih deželah. »Fifa« ni obvezala svojih članov, naj povedo, koliko vstopnic so v raznih deželah prodali, toda svetovna zveza nogome-
Letalska nesreča v Croydonu.
Na angleškem letališču v Croydonu se je pone srečilo neko veliko belgijsko potniško letalo. Nesreča je zahtevala dve človeški žrtvi.
tašev sklepa iz prispevkov, ki jih ona mora dobiti (7 in pol marke za vsakih 1000 mark vstopnine), da so posamezne zveze prav lepo odrezale.
Rekord v dohodkih drži Holandska. Tekma z Italijo je prinesla 109.000 mark, tekma z Belgijo pa 108.500 mark. Tekma Argentinija— Uruguaj je dala 80.000 mark, tekma Anglija— Nemčija pa 76.000 mark. Nemška tekma z Italijo v Frankfurtu je prinesla 68.000 mark.
Pravica ločene žene
Pred dunajskimi sodniki pridejo včasih na obravnavo prav zanimive stvari iz vsakdanjega življenja in tudi sodbe, ki jih izrekajo dunajski velemestni sodniki, so včasih prav interesantne.
Te dni sta stali pred nekim dunajskim sodnikom dve ženski. Tožiteljica je tožila mater dečka, za katerim je ona »baje norela«. Tožiteljica je bila ločena od svojega moža, mati pa je hotela sina za sebe doma. Zato je prišlo do tožbe, ker je mati očitala ločeni ženski, »da za njenim sinom nori«.
Sodnik je pa izrekel: »Ni žaljivo, če kdo ženski očita, da za kom ,nori‘, posebno če je zaljubljena vanj. Ni namreč prav nič nečastnega, če se ločena ženska, ki sama odločuje o svojih dejanjih, zagleda v mladega fanta.«
Tako je na Dunaju, v Ljubljani pa bi utegnilo to biti vse drugače. Vsako mesto in vsaka dežela ima pač svojei navade.
Mož, ki ge zapravil tm milijonov mark
V neki bolnišnici v Berlinu je umrl te dni 73 let stari gospod Armand Schwob, eden največjih pustolovcev današnje dobe. Schwob je bil rojen v neki vasici blizu Basela v Švici. Njegovi precej premožni sorodniki so ga že v mladih njegovih letih poslali v Moskvo, kjer je naglo bogatel in kjer se je znal vriniti v najbolj imenitne kroge ruske družbe in celo na dvor. Pozneje se je pojavil v Parizu, kjer je začel kupčevati z dragulji. Tudi v Parizu se mu je posrečilo najti zveze z najodličnejšo družbo, držal pa si je tudi 80 konj za dirke. Nesreča pa ga ja začela zasledovati, ko se je preselil v Buenos Aires, kjer je izgubil vsled nesrečnih špekulacij okoli 15 milijonov frankov premoženja in je moral napovedati konkurz. — Nato je postal lastnik neke igralnice, ustanovil je tudi akcijsko družbo za izkoriščanje zlatih rudnikov v Walesu, kar je bila očitna sleparija, nato pa je pobegnil v Ameriko, kjer je živel od samih sleparij tako dolgo, dokler ga niso zaprli. Iz zapora pa je kmalu ušel. Leta 1917 se je pojavil zopet v Evropi, kjer je vstopil v francosko službo kot vojni dobavitelj in špijon, ki je zaslužil milijone. Leta 1922 je moral iz Francije pobegniti. Nabavil si je ponarejene potne listine in je odšle v Nemčijo. Tu je organiziral veliko sleparijo s čeki, ki mu je vrgla 800.000 mark čistega, nakar je zopet izginil iz Nemčije v Italijo, kjer je zopet zaslužil s ponarejenimi čeki nad 60.000 mark. Policija ga je dolgo zasledovala, toda brez uspeha. Sedaj pa poročajo iz Berlina, da je tam umrl mož, ki je zapustil neke zanimive dokumente. Iz teh je
policija zvedela, da je umrl veliki pustolovec Schwob, ki je zapravil v svojem življenju nad 120 milijonov zlatih mark.
Pariz dobi morsko vodo
Znameniti zdravniki smatrajo morsko vodo za zelo zdravilno, ker ima v sebi najrazličnejše soli. Ker pa je tolikih ljudi, ki si lahko privoščijo potovanja na morje, precej manj kot onih, ki morja še nikdar niso niti videli, hočejo v Parizu omogočiti kopanje v morski vodi tudi manj premožnim ljudem na ta način, da nameravajo napeljati morsko vodo od francoske obale do Pariza, kjer jo bodo lahko rabili po svoje. Ker pa je morska voda toliko bolj zdravilna, kolikor bolj je sveža, in kolikor manj je izpostavljena vplivu solnca in zraka, zato jo bodo napeljali v Pariz pod zemljo po prekopih.
Načrt, napeljati morsko vodo v Pariz, ni nov. Že leta 1869 je francoska vlada pooblastila in-ženjerja Jean de Dieppe-a, da sme začeti polagati cevi na 175 kilometrov dolgi črti od morja do Pariza. Vojska leta 1870 pa je izvršitev tega načrta preprečila.
Po smrti inženjerja de Dieppe-a pa njegova ideja ni zaspala, kajti pariški občinski svetovalec Lemarchand se je začel znova zanimati za stvar. Ker ni verjetno, da bi vlada izpremenila svojo prvotno odobritev, utegne Pariz res kmalu dobiti morsko vodo. Kubični meter morske vode bo veljal za privatnike 7 dinarjev, za javne naprave pa 3 dinarje, kar je še vedno precej cenejše kakor pa bivanje na morju za več tednov.
Mesto Le Touquet, ki leži ob morju, ima pa še drug načrt. Tam hočejo zgraditi prav ob obali velik bazen, kamor bodo vodo iz morja dovajali s sesalkami. Ta bazen bo namenjen onim, ki ne marajo valovanja morja. Vodo bodo segrevali, da bo vedno enakomerno topla. Okoli bazena pa bodo postavljene tribune za 300 gledalcev, ker bodo v bazenu prirejali tudi razne plavalne tekme in športne prireditve na vodi.
1 letalom nad tihotapce
Te dni se je nemški pomorski policiji posrečilo, da je ujela eno najhitrejših malih ladij, kar jih imajo tihotapci z alkoholom v Vzhodnem morju. Alkohola namreč ne tihotapijo samo v Ameriki, ampak v vseh deželah, kjer je alkohol visoko obdavčen.
Carinska uprava v Liebau-u je bila torej te dni obveščena, da je na potu hitra ladjica »Anny«, ki je delala carinskim preglednikom doslej že toliko preglavic. Zato je carinska oblast sklenila, da bo zasledovala tihotapce z vodnim letalom. Letalo se je res dvignilo in je ladjo tudi kmalu dohitelo. Na ladjo so vrgli dve bombi, ki pa nista zadeli. Zato so načeli streljati na ladjo s strojnimi puškami in so gonili ladjo sem in tja tako dolgo, dokler niso prišli na pomoč brzi cafinski in poliKijski motorni čolni, katerim se je posrečilo prignati nevarno tihotapsko ladjo v pristanišče.
Na ladji so našli lepo zalogo alkohola, ki s® ga zaplenili, ranjen pa ni bil na ladji nihče, kljub močnemu obstreljevanjj.
Ognjenik Stromboli zopet deluje.
Ognjenik Stromb(>lii leži na liparskem otoku enakega imena. Dolgo Časa je miroval, nedavno pa ee je zopet odprl, Tok lave je dosegel vas San Bartolo, kjer je zgorelo več hiš, zgorelo je
pa tudi 5 ljudi.
...
«
M******
191etno dekle je preplavalo Rokavski preliv.
Miss Peggy Duncan iz Južne Afrike je preplavala Rokavski preliv v 16 urah in 15 minut h. Plavali je začela od rta Grisneg pni Caiaisu, na angleško obalo pa je priplavala pri Dove-u.
Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskamo odgovarja Otmar Mih&lek. — Urednik Janei Debeveo. — Za inseratni del odgovarja Avgust Kozman. — Vsi v Ljubljani.