P a S n i k, Dobra izreja v Ijudski šoli. Zold težavno je v sedanji dobi za učitelja, da izreja dobre ljudi', ker vse se druži v boj zoper pravo in dobro. Vidi se, da bi nam nekteri pod krinko svobode radi vse vzeli. Vera, vdanost do vladarja in ljubezen do domovine čedalje bolj zginja od nas; nevera, merzlota in nezvestoba pa se čedalje terdniše vterja. Veliko nalogo ima sedaj odgojnik, in junaško se mora bojevati zoper vse, kar nasprotuje njegovim namenom. Skušnje vseh časov glasno pričajo, da dobro in kerščansko izrejeni deržavljani niso le v srečo posamesnemu, ampak v blagor občni deržavi. Le na podlagi kerščanske izreje se rodi in goji prava nrav in vse, kar je žlahtnega t. j. ljubezen do Boga, do bližnjega, do vladarja in sploh do domovine. Zato pa naj učitelj harmonično vse dušne moči izobražuje, ter napeljuje, da se žlahne mlada serca. Da se pa to ložeji zgodi, potrebno je pred vsem drugim, da je učitelj sam tak, kakor zahteva, da bi bili učenci: on naj jim bo tedaj v vsem pravi zgled in zerkalo pobožnega in dobrega kristijana in zvestega deržavljana. V učitelju naj bodo tako rekoč, kakor v središču, združene vse lepe lastnosti. Ako toliko zahtevamo od učitelja, gotovo ne zahtevamo preveč, če premislimo dobo, v kteri živimo. Ali se ne kaže že tii pa tam, da zginja spoštovanje do vsega dobrega? že prosti ljudje se dobe, kteri so okuženi s slabim duhom; vidi se, da že iz kmečkih hiš in vasi čedalje bolj beži nekdanji lepi mir in bratoljubna vzajemnost in zadovoljnost. Ljudje se sploh trudijo le za svoj dobiček in vsakoršno vživanje, kratko, vsa znamenja so, da se izrušuje med Ijudstvom prava nrav in lepe poštene lastnosti domačega naroda. S takimi Ijudmi bodo pozneji naši učenci občevali, med njimi živeli, ter si potrebnega živeža prisluževali! Pomislimo pa, ali morajo slabi zgledi toliko škodovati tam, kjer se jim učitelj z vso močjo ustavlja in je sam pravi zgled vsega lepega ? Pomagajmo in delajmo tedaj , da zacelimo človeštvu kervaveče rane, zavoljo kterih boleha in hira vera, domoljubje in doniovina, ter prizadevajmo si, da že pri naši nježni mladini oživljamo pravo in terdno kerščansko vero, Ijubezen, spoštovanje in vdanost do vladarja in domovine, da se nam bode tako moglo po pravici reči, da smo dobrotniki človeštva! Naša šolska berila, ako jih učitelj prav obdelujc, mnogo pomagajo učitelju pri izreji. Ako vzame zato učitelj berilno vajo, (ali po okoliščinah sam kaj v njo vpleta), ktera rasskazuje in opisuje blagodušnost, nesebicnost pri posamnih osebab, ki kaže njih Ijubezen do vladarja in domovine, njih terpljenje, dela in početja, ter učence napeljuje, v tem in unem posnemati to ali uno osebo, in zvesto delati vedno za blagor človeštva, ali se ne bodo odperla rabla olroška serca takim čednostira, ter se bodo vnela za vse dobro, lepo in veličastno? Nikar pa naj tukaj učitelj ne pozabi učencev spominjati na božjo modrost in očetovsko skerb. Opominja naj učence, da je Ijubi Bog ludi njim vsakemu podaril razne moči', ktere bode mogel sleberni, kedar odraste, rabiti v lastni in občni blagor, ler bode enkrat mogel odgovarjati se, kako je rabil podarjene talente, in bode tudi po tem prejel plačilo ali kazen. Zdi se mi, da po tej poti učitelj zreja terdne, pobožne in značajne kristijane in deržavljane, brez kterih ne more obstali ne družina, ne soseska, še manj pa deržava. Tako izrejeni se bodo zaupno in pogumno ozirali v priliodnost , ter ostali vedno zvesti in pokorni deržavljani, bodi si, da jih zadenejo ugodni ali neugodni časi. Učitelj naj pa čednost povzdiguje mimo vsega drugega naj pervo. Ogiblje naj se tudi tukaj basni, in naj vselej le resnico govori, kajti bistro otročje okd kmali vse zapazi, in po tem zgubi vtis potrebno moč in veljavo. Ako govori od vojske, naj prav v živih barvah naslika nadloge in reve, ktere zadenejo kraje, kjer se plazi pokončavna bitva. Povedati pa naj nikar ne pozabi, da Bog take nadloge vselej Ijudstvu pošilja, ako mu postane nezvesto in nepokorno, in ne spolnuje ne božjih, ne vladarjevih zapoved in postav.  . Fr. Govekar.