St. 35. V Oorici. v soholo dric 2. iiihjh 1903. Letmk V Izlnija v-.;i r«'l< in sulmlo <>l> 11. in i |iii'il|ni|il ii i' /.:i int'slo I it (»!, .'!. ii n |mi|i. /;i iliv.i'lo. A ku |i:nli' n;i l;i dm \.'' |n;i/nik i/iilf il:in |>n>j o!> (i. /.vrrcr. Sl;in(l I¦<> juKli |iri'ji'iu;in ;ili v (iurici n;i 'I'"" jlllsllj.'lll CI'loll'llH» S \ . polll'llMI • k '" (Vlilirlno ¦'- K. I'nnl.ij.i si; v (iurici v |u l»;ik:irn;in Sell \v ;ir/. v Šolskih ••''*•*''l .1 el icrsi I /. v Nunskih ulicali i" ''.''- ban na \ Vnlijcvi'in ti'kaliscu I"1 s '"• (ZjutmnJ«» i/.riiinjc.) I'l-i'dnihtto in ii|na?ni«t\o si- iuili,i,;tt;t v «\ .i r 1» ii i, i ! uLuriu», ulna Vrlhirnii h. Št. 9. l)u|iisr jc nasloviti li.'t iir»'(lni»tvo, • i'j\usr in iiaroc'ninn pa iia upravniAtvo »(ion«1»1«. Uplasi s<- račuinjo pn p*ut- vrstah in siciT akn si- tiskajo 1 -krat jx> \'A v.i, . 2-krat pn 10 vin., H kr.it po 8 vin. Ako Ms wckrat tiskajo. ratNi- IllJ'l Sf JjU pO^lllJL)!. Izd.ijalelj i" odgovorni urednik Josip MaruSio. Ti-ka ,,Narodna tiskarna" o zastopali zahteve naroda. — S to re- solucijo so Cehi v resnici pogodili Ta resolucija ceskih zaupnikov je z ozirom na sedanji notranji politični položaj jako ' srecno sestavljena. Resolucija je namrec ' v posameznih točk»h tako radikalno se- ; stavljena,da so ji morali pritrditi eelo naj- J radikalnejši česki poslanci. Na drugi strani I pa poslancom prepusča prosto roko, da uravtiajo taktiko od slučaja do mlucaja, t(;r uporabijo v skrajnern slucaju tudi oro/.jo obstrukcije. Scdaj jo zopet utrjona disciplina v klubu in vlada rnora ra- čunnli z dcjslvom, da se mladočeški klub na:.UnJH na večino če.škega naroda. D o pisi. Iz SoMuicnj dne 'l\l aprila l«>U,'i. — Torej vendar enkrat ! Vendar smo dočakali, da je razpinana volitev župan- stva in .jospodarskega sveta. Triletna doba je potekla že lansko jesen in stvar se je do zdaj zavlekla. Kdo je to zakri- vil f Mislimo, da nascrnu župnnu in na- čelniku se ni prav nicTj mudilo. da bi se potrudila. da se čimbrže razpi^ejo nove volitve. In .se zdaj, ko je potoklo več kot pol Ida č>z določeno dobo, dvomimo, da sta sama ob sebi razpisala volitve. ampak mislimc. da je morala biti kaka zahrbtna sila. da je .«pravila celo barako naprej. Naj bo pa kakor hoče, takturn je ta, da volilna imenika župan- stva in gospodarskega sveta sta zdaj skoz i todne razgrnjena. Torej volilci! Na Vas je zdaj le- žere, da se odločite na desno ali na levo, na pot resničnpga napredovanja, ali na pot dosedanjoga nazadovanja. — Vaša prva dolžnost bodi. da vsak vo- lilec pregleda. ali je vpisan v volilni imenik, ker pri volitvi ne bo pomagalo nič vse dokazovanje o Vasi volilni pra- vici. Torej dokier je še čas, naj se to zgodi! Volilci! Dobro I'am je znana pre- teklost sedanjoga župansta in uospodar- skega sveta! Ozrite se malo nazaj in videli bodete, kaj vse se je naredilo v Vaš občni blagor pod sedanjo vladajočo kliko. Mislimo. da ne pretiravamo, ako ročemo. da : Nič, in zopet ni<5 ! Nasprotno! Spomnite se samo. kaki škandali so se godili, ko se je hotelo deliti seno in ob- c'insko zemljiACe, tako imenovan „Prod". Kar so takrat nekateri zares vneti gos- podarniki za Vaš občni blagor hoteli dobrega storiti, se je od nasprotne strani delalo na vse kripjje, da se to dobro delo prepreči. In zares se jim je deloma posrecilo podreti to dobro delo s svojim necednim in zahrbtnim rovanjem na nploAno škodo vsoh občinarjev, zlasti pa revnih. Takrat. volilci. sto bili vsi ogor- čoni na znano kliko, da bi jo kar spih- nili, in mislirno, da Varn jo vso ds>bro v spominu ostalo. F^azite, da si tudi pri teh volitvah ne denote gnda v svojo nedrije. Odprite že toliko let zaprte oči in pokažite z moAko besedo, da ne marate takih oseb za svojih voditeljov. ki iAČ-ejo samo pri- ložnosti, da bi se okoristili okoli VTas in Vase občino. Toroj ne volite take, ki gledajo le na svojo hi sago. Vaš blagor pa jim je deveta briga. Ne plaAite se no- benih žuganj in pretenj. tadi ako ste od koga odvisni. saj podari Vam ne nobe- don nič. Ne prodajte svojega gla«u za kak ožlindrani ..golaA" ali za kar uterček ..pristnega". marveč pokažite se kot zna- čajni možje, kajti le značajnost je temelj človeške možatosti. Pozabitp vsa nasprot- stva. katoraVas mogočeradi privatnih raz- mer delijo in stopite složni na volišce ter oddajte svoj glas za take može. ka- teri bodo zares vneti za Vas občni bla- gor in napredek naAe zares potrebne boljšega gospodarstva in do zdaj zane- marjene občine. Tukaj se ne gre za po- liticno strankarstvo. tukaj se ne gre ne za ..klerikilce" ne za Jiberalce*' i kar mi- mogrede bodi povedano. nočemo biti ne to ne ono, ampak samo pošteni Slovenci >, tukaj se gre samo za to. da se izvolijo v stareAinstvo in v go^podarski svet taki možje. ki bodo up boljšega gospodarstva za naše do zdaj zanemarjeno občinsko premoženje. V o 1 i 1 e c. Iz Krh ošije v Dalmaciji m. aprila t. I. — (Izv. dopis.i (Pravo rodoljubje.i Veckrat sem čital v slovenskih listih, kako pseudo-liberalna ,.Soča" priporoča Lebherzove užigalice, ter naše domače „Družbine", od katerih ima in b: imela družba sv Cirila in Metoda lahko se ?ec dohodkov, stavi le nekako v reservo rekoč: „Kdor noče ali ne more". Olovek ne ve, kaj bi si mislil o teh „naprednjakih", ko kaj tacega čita ! Pač daleč so ti gos- podje že prinapredovali. Ni dvoma. kedo zasluži ime ..brezdomoTinci1', katerega se ti ljudje tako radi poslužujejo proti onim, kateri v tern oziru nočejo napredovati. Hrvati v Dalmaciji so pač drugačni. V Dobrovniku, recimo, ne najdeš tobakarne, LIST UK. Spinin na 55-letnico ustaje y Milaan ifl knatito jnnaštvo t islej. (»Kt iiK'ininis.si' jiival^. S|)is;il .\i. Miiiacljov.) (Dalj<>.) PiemenitaSi in meščanski prvaki so razpolagali z obilnimi denarnirni zneski; zato so lahko občevali po brzotekih, ka- terih službo so mladi gospodje navadno sami opravljali ter so bili v nepretrgani zvezi z vsemi ognjišči zarote. Posrecilo sß je tej lokavi gospodi tudi to, da so ^topili mnogi prj pošti in linančnih ura- ü|n na njih stran ; ostali višji uradniki, ki so bili itak iz višjih stanov, so spadali k preobratni stranki. Da bi ta pokazala svojo moč proatemu ljudstvu, je snovala neposredne napade na vlado; tako n. pr. je sklenila, da z novim letom 1848 ne sme nihče več tobaka kaditi in ne ataviti na lolerijo. Ker je oboje spadalo med državne dohodke, je hila ta prepo- ved ob enem napad na dohodke držav- nega zaklada. Da so se Italijani držali zvesto te prepovedi, je umevno. Ali pre- drznost je bila to zahtevati od tiastnikov in vojakov ; in da so imeli neki kar iz trte zvit povod k nemirom in ustaji, so , Ji. januvarja IS48. napadli celo pušeče i častnike in vojake isti mladi laski gos- podje in k temu podkupljena drnhal na javnih ulicah ter jih zasramovali in jim zbivali smodke iz list. Ko je slednjič došlo I vojaAtvo in tej grdobi konec storilo, pri j katerem spopadu je ostalo nekaj mrtvih, ' mnogo pa ranjenih, se je mestna gospo- ska radi tega britko pritožila. čeA, da so vojaki izzivali ljudstvo! Poleg tega so laški časntki v drugih laških državicah razäirjali lažnjiva poročila in celö nem- ški in francoski so jih v tem podpirali. Vsled tega je bilo misljenje JVlilan- cev neugodno za Avstrijo in od dne do dne bolj napoto. Maršal Hadetzky je spoznal položaj in politični stan razmer. ' Zato je v dnevnih poveljih priporočal ' največjo previdnost in zapovedal trdno ' zagraditi grad in gradske duri. ' Malo potem so zaporedoma sledila ' svet prelresujoca poročila: Ludovik Kilip, ' kralj francoski je izgubil (25. lebr. 1848.) prestol in na Dunaju je bila oklicana ustava (13. marca 1848) übe vesti je tudi srebrnolasi marsal Hadetzky objavil v dnevnem povelju svoji mali, a krasni junaški vojski. Dne IS. marca se je opažalo po vsem mestu .Milan nenavadno gibanje velikih ljudskih množic ; ustaja bukne z vsemi silami ; saj so jo, kakor že zgoraj omenjeno, na tihoma pripravljale same viAje civilne oblasti. deloma iz šibkosti, deloma pa iz izdajstva. Kadetzky je bil nanjo pripravljen. Ljudstvo je divje sem- tertje tekalo; hiše in prodajalnice so za- pirali. Ne^nane pošastne postave v raz- nih slikovitih in Čudovitih nošnjah so se pomikale po ulicah; ulice in trgi so se hitro polnili z ljudstvom, oboroženim L sulicami, meči, kopjem, dvorezninii se- kirami (helebardami) in dolgimi bodali. Nekatere gruče teh so zasedle hiše, duri in ulice so zagradili in govorniki raz odrov so vnemali ljudstvo k boju in ustaji. Kaz vse cerkvene zvonike po vsem mestu je bil plat zvona na upor proti Avstriji. Pretresujoči klici : „Morte ai Tedeschi!'' in drugi siični, so doneli na uho od vseh strani. Kaz veliko cerkev sv. Ambro2a je vihrala volikanska lažka trobojnica. Na to zadonö za sluiaj ustaje odločeni Aesteri streli iz topov raz oba gradska stolpa v izvestnih prenehljajih, vsled cesar so peljali v vsej naglici to- povske in raketne baterije gor pred grad in večji del r>oter se nahajajočih cet, (med temi je bil otočanski graničar^ki batalijon), se je postavilo na obsirni pro- stor pred istim. MarAal Hadetzky je pri- spel s svojitn štabom h mesta. ter je nastavil svoj glavni stan v gradu. Ena stotnija otocanskega batalijona in eden do takrat imenovan sardinski, potem pa Kadetzkovih huzarjev polk, so činili predstraže proti mestu, z ukazom, da ne smejo pustiti nobenemu ven. Pol četrt ure potem je pridiijalo več kočij iz raznih mestnih ulic proti veliki ulici „Corso", in ker se niso hotele na klic straž ustaviti, so iste vstrelile vanje. Za- deti konji so se zgrndili ali pa kvisku spenjali, drugi nezadeti konji so pa spla- Aeni skuAali zbesati na vse strani. Hu- zarji pa so naskočili kočije, streljali s samokresi v uporne kocijaže ali pa so s sabljali po njih mahali in sekali, da je bilo torišče ali bojišče vse krvavo. kjer bi ne prodajali žigic družbe av. C. in M. za Istro, in naj si je njen laatnik 3e tuko zagrizen Lah. So pa lirvati tudi možje v tern oziru. V vsaki kavarni, tutii tarn, kamor zahajajo častniki in drugi, kateri po večini niso Hrvatje, vide! bodes na mizi vseedno vedno le ^hrvatske", itako jih namreč imenujejo) žigice. Ali zaveden Hrvat tudi ne bode kupil drugih, kakor ..hrvatske". Priča sem bil, ko je eleganten gospod zahteval ,.2igic%1. Tra- fikant ponudi mu ^Tändstinktor'1. ,.Ali nemate hrvatskih?'* vpraša gospod pro- dajaiea. ,,Baä sada so mi požle^, reCe oni. .Oprostite, kupiti cu drugi put". In odsel je. In to ni edini slučaj. Taki se dogajajo iesto. Tudi cigaretni papircki družbe sv. C. in M. za lstro dobe se v vsaki tobakarni. Ko kedo vpraša cigaretne papireko. mu kar usilijo ,,hrvatske-'. Tukaj naj nam bodo nasi bratje v izgled1 V nasej slovenski rezidenei, beli Ljubljani, je vprašanje na cinevnem redu namreč, kaj bode z družbene godbo. Alt ostane, ali se razide, edina godba, katera bi bila ob vsakem času obeinstvu na razpo- lago, v mestu, katero šteje 36.000 prebival- cev. Nekateri gospodje se ne strašijo ne truda in ne denarnih žrtev, sanio da bi godbi zagotovili obstanek. Ali ti tudi ne mo- rejo vsemu kaj. Tukaj bi bil moment za na- predni občinski svet, da bi pokazal svojo naprednost s tern, da bi naklonil temu, za Ljubljano prav potrebnemu društvu, kako podporo. V tern oziru so nenapredni občinski zastopi po Dalvnaciji veliko bolj napredni. Vsako mestece, katero ni niti za tretjino L;ubljane, ima svojo mestno godbo. Mesto Dubrovnik ima celo dve godbi, takozvano hrvatsko in srbsko godbo, kateri svirati zaporedoma pri promenadnih koncertih, ko rsled vro- čine hiti vse na prosto. Napredni gos- podje, kateri tako radi zahajajo med ju/ne brate, naj bi se tukaj tadi kaj učili od njih. Ozrite se tudi, recimo, na vogle ulic, in poglejte, ako so tudi tukaj dvojezični napisi kakor v Ljubljani. Čeravno tvorijo tudi tukaj Lahi one ° 0 kakor v Ljubljani Nemci, in so ti ravno tako nasilni, če ne še nasilnejäi kot oni, vendar ne bodete jih zapazili. Tukaj so pač možje na svojem mestu in niso na prodaj. Tukaj na jugu Dalmacije imamo za ta letni čas jako neugodno vreme. Na pogorje Dobrastica v kotorskem ustju, iBocche di Cattaroj je zapadel sneg in pokriva isto tenka bela odeja do nekaj sto metrov nad morjem. Kar ni naredil februvar in marc, to je naredil april. Je pač res, da april je poln muh. V dolini, to je v kotorskem ustju, pa skoraj ne- prenehoma dežuje. In pri nas in po Krasu pa taka susa. Trte, sadno drevje in drugo, katero je bilo že v polnem zelenju in cvetju, je sedaj vsled padle temperature kakor ostrmelo. In bati se je, da se ne bode ubogim prebival'jem v kotorskem okraju letos letina še slabše obnesla nego proäla. Kajti aedaj jih tare nepopisna revsčina in pomankanje. Dane* ]\) t. m. praznujejo pravo- slavni Srbi svoj „üskrs" ali Velikonoc. Tu Vam je pokanja in streljanja s topic-i po V9eh holmcih, kjer je kaka kapeliea, katerih pa tukaj po ustju ni nialo. Se- veda so si morala ta sela izprositi do- voljenja za streljanje pri vojaskem ob- rambnem poveljstvu, (Vertheidigungsbe zirks komiiiHndo) katera so tukaj tri, v kotorskemu ustju. Politični pregled. Državni zbor V torkovi seji poslanske zbornico je dr. Stninsky interpeliral vlado o za- devi znane afore olumuškega nad- skofa dr. Kohna. Dr. Tavcar in tovariši pa so intcrpelirali vlado zaradi konser- vativne gospodarske organizacije na Kranjskem. Zborniea se je potem bavila s predlogom posl. Rliehmanna, da so od- pove Srbiji trgovska pogodba. Vlada pa je izjavila, da z oziroin na sedanje zu- nanje politične razmere, ahsolutno ni misliti, da bi se ta pogodbu odpovedala. Vi-oraj se je razprava o tern predlogu nadaljevala. Avtonomija južne Tlrolske. Tirolski namestnik se je zaeel s trentinskimi italijanskimi poslanci zopet pogajati v zadevi trentinske avtonotnije. Položaj na Hrvatskem. Vse kaže, da stoje Hrvatje pred usodnimi dogodki. Nemiri v Zagrebu in po več krajih provincije, napeijeni proti banu in mažaronskim zastopnikom. rastejo od dne do dne. Ban Khaen Hedervary, ki se izkazuje nasproti Hrvatom kakor pravcati Herodež, ima težko stališče in čuje se, da utegne vsak hip odstopiti. V" Zagrebu se ponavljajo nemiri vsak hip vkljub celi armadi policajev in žandarjev. Ban je jako nervozen, vsako toliko seumivazmrzlo vodo, boječ se da ga v razburjenju zadene kap. Ni nemo- goče, da je mož popolnoma v krernpljih izvestne klike tujcev, kateri za svoje na- mene hočejo hrvatski narod pritirati do skrajnosti, in Hedervary mora najbrže plesati, kakor mu ta maffta gode. In narod je strasno razburjen za- radi nezasližanih krivic, ki se mu gode od strani vladnih pandurjev, ki pri svojem nastopanju proti hrv. ljudstvu. ne morejo skrivati svoje zasebne politiene mržnje. Naravnost krvoločne pa so na- redbe vlade. Tako so bili prebivalci brdo- vačke občine obsojeni, da plačajo kazen zaradi izgredov v Zaprešiču v znesku 2237 K v 24 urah pod rubežnijo. Ljudstvo je prosilo milosti, a mazaronskaoblast se ni brigalazate prošnje in ubogim ljudem bi bili vladini organi prodali najpotrebnejše stvari iz hiše in hleva, da niso premoz- nejši sosedje zložili za prvo 900 K, a se jeostali znenek zavezala plačati občina. V Križevcu so bile pretekli petek in soboto burne demonstracije, ker sta bila are- tirana dva jurista, ki sta na nekem shodu govorila proti zlorabi vlade pri volitvah, pri katerih posestniki niti nimajo pravice glasovati, pač pa pisariji, logarji ali kaki mažaronski železniški uslužbenci. De- monstracije so zadobile tolik obseg, da je došlo iz Zagreba 50 orožnikov, ki so ljudstvo z bajoneti razganjali in je malo manjkalo, da ni prišlo do streljanja, Aretiranih pa je bilo nad 40 oseb. V Za- grebu so vsi zapori prenapolnjeni, a ljudstvo se ne, pomiri, dokler mažaroni ne nehajo izzivati. Niiravnost kruto je postopanje vlado nasproti hrvatskemu Oasopisju. Zaplembe se vrše tako doslodno, da iz hrvatskih listov niti ni mogoco izvedeti kaj .so godi. Koliko stroskov se provzroča s tern listom, si je moino misliti. Do(''im si ma- Jaronski listi smejo dovolili nasproti Hrvatom najostudnojšo napade in lažij, pa hrvatski listi niti ne smejo pisati gole resnice, da ne bi iih zalotila za- plemba z vsemi niožnimi nasledki za so- trudnike same. Tak neznoson položaj vlada zthij na llrvatskem in ta polo/.aj je bil uprav izzvan od političnega faktorja, ki meni, da je zdaj želozo inebko na jiigu mo- narhije za njegovo tožnje proti •— Vztoku. Reski guverner uilstopl. Reški guverner grot" S z a p i r y odstopi in gre v pokoj. Kot prvi vzrok odstopu je bajo njegovo slabo zdravje, drugi uzrok pa da so politiene spremeinbe na Heki. Govori se, da dosedaj vladajoča italijanska avtonomistiska stranka raz- p a d a. Do tega jo prišlo vsled zmuge dveh hrv. opozicijonalcev Bariiiea in Va- lusri'ka. To in še nekai drugih stvari, ki niso v cast vladajoei stranki, da je pri- sililo guvernerja k odstopu. Naslednik mu bo baje grol Hadik-Barkoczy. Polilični položaj na Ogerskem. V pondeljkovi soji ogerske poslan- ske zbornice je ogerski min. predsednik pi. Szell opozicijonalnim strankam po- vedal na vsa usta, da se noče z njimi več pogajati ter da ni vlada k nobenim koncesijam pripravljena v zadevi voja- škega zakonskega načrta. Ta izjava pa je opozicijonalne stranke hudo razburila in boj proti ministerskemu predsedniku od stani opozicijonalnih strank postaja vedno hujši. Kot orodje v boju proti mi- nisterskemu predsedniku služi opozicijo- nalcem dijaštvo. V torek so visokošoki zopet priredili velike demonstracije prot: vladi in proti ogerski parlamentarni ve- čini. Pri teh demonstracijah govorili so razni opozicijonalni poslanci, ki so di- jake hujskali proti vladi. Do izgredov sicer ni prišlo ali Kossuth je zažugal v svojem govoru, da se demonstracije po- nove o priliki, ko pride čez nekaj dnij v Budimpešto kralj. Te demonstracije, re- kel je govornik, pa bodo irnele glede ministerskega predsednika pi. Szella lahko slične posledice, kakoršne so imele du- najske demonstracije za bivšega mini- sterskega predsednika Badenija, ki je dal za Cehe znane jezikovne naredbe. Shod avstrljskega in nemškega cesarja. ,,Pilsener Tagblatt"' porot-a, da pride naš cesar dne 25. maja v Karlove vare in da octane tarn tri tedne. V prvi po- lovici meseca junija pa se snide v Kar- lovih varih z našim cesarjem nemžki cesar. Olmuski nadskof Kohn. V olmuski nadšlroliji se nadaljujejo nemiri proti nadškolu. Župnik Ocasek jo pisal na „Deutsches Volksblatt", da je popolnoma neresnična vest, da misli on prestopiti k starokatoličanum. Občinski zastop v Kromerizu je imenoval Ocüska častnim občanom. Dostäl Lutinov, kateri je katehet na deželnem poboljševalnem zavodu v Novern Jičinu, ki izdaja edini ilustrirani list na Moravi, „Novy Zivot*', in katerega je baje kaznoval nadškof Kohn z izgnanstvom iz nadškolije, je ob- javil okiic na ljudstvo, v katerem pravi, naj se ne izraža nevolja z demonstracijami in nasilstvorn, ampak pritožbe naj se po- Siljajo papezevemu nunciju in kardinalu lUuipolli. Da bi bil duhovnik izgnau iz skolijo, jo po kanonicnom pravu nedo- pustno; zato je tudi neverjotno, da bi bilo cerkvono sodiSoe kaj takega izreklo. O.e je pa to izreklo, je seveda apelacijsk:-n potoin lahko o'.roc: tako sodbo cerkvenega sodisča. Kralj Edvard VII. v Rlmu. Te dni se je mudil v Himu angležki kralj Kdvard VII. Mazuine se samo ob sebi, da so ga ltalijani vsprejeli sijajno. (.'•eludi so se angležki prolostantje hudo naponjali, da bi kralj Edvard VII. ne obiskal pri tej ^riliki tudi pupoža, se jim ta žolja vendar ni izpolnila, kajti v sredo jo obiskal angležki kralj tudi sv. očeta in so je mudil pri njom kakih 2f> minut. Napitniite, ki so se vršilo, kukor obicajno pri obedih, niso bile nic: kaj posehnega. Kolikor italijanski kralj, toliko tiuli an g'ezki sta v svojih napitnicah omenjala prijateljskih odnošajev, kateri vladajo w toliko časa med Anglijo in Italijo. Da je pri tej priliki od oboh strani deževalo vso polno redov in odlikovanj, razume se samo ob sobi. Ncmski cesar v Rimu. Nemski cesar je dospol daues po n či v Kim. Rt'formc šolstva v Rusijl Iz Potrograda so poroča, da je car odredil razse/.ne rel'ormo v šolstvu. V sinislu teh reform ostanejo i nadalje klasično gimnazije, samo grščina postane po večjem delu neobiigaton prodmel. Zavrseni gimnazijalni tečaj poobla^ča za obisk vseučilišča. Kdor izvr.ši sedeui ra?.- redov realke, zamore stopiti v viAio teh- nično izohrazbo; a kdor dovrAi Aestraz- redno realko, je usposobljen za državno službo na deželi. Tehniiina izobrazha se kar mogoče izpopolni. Sola ima posebou namen povzdigniti verski in naroden čut. Nadalje so ima skrbeti za to, da so uči- telji vsestranski izobntzijo. Tudi se usta- nove zavodi za vzdrzevanje onih ucitnlj- skih moči, ki poducujejo na stalnih Aolah. — 0 ta ,.barbarska" Kusija! Macedonski dohodki. Položaj na Balkanu postajh vedno Lriličnejši. Največjo preglavico delajo pri- zadetirn velevlastim Arnauti. Zaradi tegn so sklenili baje te velevlasti, da se mo- rajo Arnauti na vsak nacin ukrotili. In če bi ne mogla tega stonti Turcija, opra- vili bodeta to v prvi vrsti Husija in Av- strija, ki sta na Balkanu najbolj priza- deti in pa tndi zaradi tega, kor sta oni dve z reformami pri.šli na dan. ,.K(Jln!Mche Zritung" piše. da se na pristojnih mestih že sklepa o sredstvih, katera hočeti vpo- rabiti Husija in Avstrija, da prisiliti Al- bance in pa tudi Turčijo k spostovanji; n^une volje. Iz tega pa .se prav lahko izcimi grda vojska med evropskimi tlr- žavami in mod Turčijo. Posledice le voj ske bi pa mogle nastuti usodopolne za tursko cosarstvo. ^'} pa tudi zadnji c-as, da se začneti Avntrija in Husija gibati. Husija je Mam- roc Bolguriji narocila, da mora strogo na to gledali, da se ustasko gibanje Ma- cedoncov v nji ne podpira. Pri tej pri- liki pa jo Husija zatrdila, da se ref.irme od strani Turčije prej ko prej izvedejo, tor da bodeti Avstrija in Kusija, ako nc pojde to z lepa, pa z grda Turčijo k iz- vedenju reform prisilili. Pretekli so do zdaj že tedrii in meseci, no da bi se niti jedna točka obljubljenih reform izvedln. Pa ne samo to. Turčija stima priznava danes, da ji je nemogoč<^ izvesti retormc Ni čudo torej, da postaja zaradi to^'a Koj v začetku boja so ustaši pobili stražo pred poslopjem deželnega glavar- stva, in kjerkoli so se pokazali vojaki, so na nje raz hiäe vlivali vrelo olje in vodo ter metali na nje opeko. V meatu se na- hajoče straže so se morale amakniti v svoje vojašnice. Čudni so bili prizori bo- jev semtetrtje po mestnih ulicah in trgih. Tu so stali posamezni tropi kot prednje straže pred na razne strani korakajočimi batalijoni, drugi so stražili na vse strani vozeče topove, drugi so šli po ˇ mestu ostale denarnice, častnike, prtljage in rod- bine, drugi so streljali na pred „Corso14 stoječe hiäe, tako, da je bil otočanski ba- talijon tako razkosan, da se je komaj ena divizija nahajala pri naBtavljanju pred gradom. Pol stotnije pod poveljstvorn enega častnika, je bilo odločene v varstvo to- povja, ki je imelo nalogo razrušiti v no tranjem mestu neko od ustašev dobro zaaedeno in vtrjeno hišo. Te pol stotnije je imelo tudi povelje neko zagrajo (ba- rikado) razdreti, ali močnejši ustaäi so jo prisilili umakniti se. Le neki otočanski narednik (ki je v isti vojni radi hrabroiti dospel do časti stotnika), ješemalo časa stal z enim korporalom in ojstrostrelcem, umaknivži se še le potem, ko je nekega na oknu njemu nasproti stoječega ustaša vstreiil. Proti onim hišam in poslopjem, raz katere so streljali ustaäi na vojake, so vojaki gromeli s topovi; ravno tako so streljali v bližini stoječe cerkrene zvo- nike, kjer so laški duhovniki v talarjih (!) biti plat zvona k ustaji, s topovi. Gra- natnice (haubice) so postavili na uhodih v ulice ter metali vanje granite*), ki so na trda tla padše, se razletele in razstre- lile na razne strani, ter so razru- šile in zažgale mnogo poslopij. Pa tudi ustaši so imeli topove, ulite že preje v skritih ulivarnah, ki se pa niso posebno sponašali. Uporniki so spuščali trobojne lopte (balone), napolnjene s puntarskimi razglasi raz zvonik stolne cerkve, ka- tere je gnal veter v bližini stoječe kraje. Tako je minul prvi ali 18. dan marca te krvave ustaje. Gelo v noči je divjal vroö boj na mnogih krajih mesta. Pra- *) üraaate so okroglc, dübele kakor tako imenovana granatna jebslka (margarane). Pis. sketanje in streljanje s puškami, v ka- tero se je meäalo votlo gromenje topov, je prekašalo glasneje zvonenje stoterih zvonov, s katerimi se je globok, žalno ali tužno brneči glas velikega zvona stolne cerkve, resno prilegal. Po raznih mestnih ulicah so ležali semtertje padli bojevalci, ustaši in vojaki. Duri večjih his so bile zagrajene s poštnimi vozovi in vrečami, napolnjenimi z žitom. Na dvoriščih pod milim nebom prenočujoči vojaki so se pa greli pri ognju, katerega so si napravili iz listin in vplenjene le- sene hišne oprave. Posamezne čete male pa krasne Radetzky-jeve vojske (komaj 18.000 mož s 50 topovi je je bilo tedaj v Milanu), so stale pod poveljnistvorn generalov Clam-Gallas-a in Wohlgemuth-a, ki so branili smodnišnico (Pulvermühle) in pro- storno slaro rimsko bojišče, (areno). Tudi ta 19. dan marca je minul kakor prejtmji z nepretrganim streljanjem na hiSe, za- graje in kazajoče se ustaše. Zvečer istega dne pa sklene maršal Hadetzky si osvo- jiti poslopje mestne gosposke, kjerje imela začasna ustaška vlada svoj sedež, naj tudi velja karkoli hoče! Vojaške čete so si morale mnoge zagraj(3 z golim orožjern priboriti, kajti trdovratno se je branila ustaška stranka, in borba je tra- jala že štiri polne ure. Tosarji hrvaskeK'tt batalijona, združeni z onimi redne voj- ske ao skušali razruäili duri, todazaman je bil ves njih napor; mnogo jih je le- žalo že mrtvih in ranjenih pred isUm poslopjem, raz katero so srdito dol streljali. Vsled tega brozvspešnega truda in zgube, so pripeljali z grada 12 l'untne topove proti poslopju ter začeli takoj vanjo streljati. Duri so padle in 250 usta- Sev so ujeli in mnogo orožja zaplenili ter odpeljali vse skupaj na grad. Dim smodnika se je valil iz topov ter je otemnil bledi mesec; nebo se pa pre- vleče z oblaki ter na vse strani so gro- meli topovi in v njih votlo bučanje so je mešalo prasketanje pušk in zvonenje vseh zvonov. Otemnenje meseca je tra- jalo do polunoči in äe le potem so se razdelili dimni oblaki. (Dalje pride,) bolgarsko prebivalnlvo vedno bolj ne- mirno in nozaupljivejše, lako, da je, bol- garska vlada ne more vce krolili. Vsled tega so je pa bolgarska vlada te dni obrnilu na Dunai in v Pelrograd, ter prosila dolicne diplomatske kroge na dano obljubo, vsled kaleio je po mnenju bolgarsko vlade prišel ras, da poseželi vines Busija in Avslrija. K ruskemu kon/.nlu v Ipeku prislo je la teden vpč krisljanskih prvakov, ki so se mu pritožili, da jih Albanci vedno huje nadlegujejo, ler jih silijo, da bi pre- stopili k tui-ški veri. Taka Hjjitacija pa ima baje izvor ba.š v oni koniisiji, ki j> prisla ža to v Ipok, da isvedo relorme, pri kalenh so nabaja mnogo lurškib du hovnov Kuski kon/.ul J> zahlcval pri turški vladi, da so la komisija takoj ol slrani. l»ri (.Jiiimoji bli/n bolgarske mrje je prislo do krvavrga spopada mcd neko bnlgnr.sko uslašk > nil" in ">(>d turškirni vojaki. wh oheh slraneh bilo jc pidno ranjenih in mrlvib. Noki nemski list poroča. da so bili od slrani oarigrajskega ruskc^a poslani- slva obvešVeni vsi v Macedoniji n:ihaj:i joci se niski konzuli. da so uslaški od bori sklenili, pornorili vse rtiskc koruule v Macedoniji. V ta namen da je odšel v Macedonijo neki Mnrlanrev v drn/.bi aretirati do zdaj ~>'A o.-»eb l'oroc-a sc pa, da so ostali zaklatii, nahajajoci sc v banki, nndotakujcni. f^k~ tudi jc bilo poslopjc popolnoina unirciK) Danes jc gotovo, da je pri^lo rned bol^arskimi in med turškimi v«>|aki pri Saumak'vu do krvaveira boja in du jc bilo na obeli >trancb vcc- mrtvili in ran- jenib. Olcpšati so horc p:i to dejstvo s teni, da sc pravi, da jc prisio do l>n\n le po pomoti. Dvc l'ol^'arski ustaški čcti sta liolcli prckorai'iti Itol^arsko mcjo tcr iti v Macedonijo. Trčili sta ob bolvjarskc vo jakc. Kcr so jim hotcli po>-lcdnji zabraniti prestop uieje. nastal jc b»jc med njinu boj. No dalcc: od lain na luiSki slrani ua ho He iuihajale turAkc vojaske cetc. Ko .so zaslisalc strcljanjc. pnhli/.alc so sc kraju, kjer so se bili bolu'arski vojaki in bolgarski iiHtaši. Turški vojaki pa so l.ajc mislili, da se nnbajajo latn lc ustaši in Htrcljati so zaceli, a /.adeli so mesto uslašev nckaj bnl^arskih vojakov, ki so pa koj začcli ludi slrcljali n;i Tnrke. V tem zmislu se lon>j opisnj»« konllikt med turskirn in Ijolgarskim vojaslvuin. )z Clari^i'ada sc poroča, da so t<» flni zopet zaprli v Milrovici nekaj oscb, ki bi bile nau'ovarjalc tur.skoija vojaka lorahirna k umorslvu Ščerbine. rl'c osebc hi l»ilc baje avslrijski podaniki. Domače in razne novice. lTliii'l je Anton VHišček, župnik pri Sv. Pct.ru na VaSinjah na Koroskem blizu Velikovca tor je bil pokopan 2i. aprila. Uajnik je bil rojen 23. decembra 1857. v Podkraju dolenjske županije v Brdih, se je šolal do konet* Riinnazije v Goriei ter je bil v mašnika posvečen J8 . julija 1886. v Celoveu. Dasi je bil italijanski vzgojen (in se je pisal Velescig), privadil se je slovenski bosedi prav dobro ln žuP'Jani so mu bili iz area udani. Naj v miru počiva v sosednji zeinlji alovenski ln večna luč naj mu sveti. Proti ^oroHtastueiii sklepu tu- «ajsnje kupeijsko zbornice v zari'evi vinske klavzule, došlo je dež. odboru polno pro- testav od različnih županij, posebno iz vinorejskih krajev. Dežolni odbor je do- ticne prošnje in pritožbe odposlal na pnstojno mesto z dopisom, ki rezko oži- Rosa znani tozadevni sklep kupeijske zbornice in kateri se krepko poteguje za konsti naäih vinogradnikov. Qverjeni smo, Ua bode vsa dožela hvaležna dež. odboru za tak korak. V /upa. in 20. aprila napravila veliko skode, kcr je pokonOala \»(t sadje, posmodila murvino perje in tudi trte moeno po- škodovala. To je za ubo^e krnete toliko buje, ker je znano. da briski kniet irna glavni dohodek v sadju, za kaleri si ku- puje turäico in druga živila, kakor tudi obleko in obuvalo. Navadno delajo kmetje dolgove na racun prihodjega vadja ; a lotos jim 3ta- cunarji nočcjo dajati zivil na upanjc, k(rr ja slana vse pobrala, in Ijndjc so v najverji sliski in trpijo pomanjkhnje. De- Aclni ps)slancc ^r. .lakončič je opo/.oril doinatH! vladne kro^o, s.aj bi prišli Ijud.^tvu na pomot'H lein, dajiin delijn brczplaOno tur.SK'c za živež, dokler sc nje^ov položaj ne zboljša. Državni poslanec dr. (Jre- gorčie je pa v državncrn zboru stavil prcdloL' v cnakciii zmislu. Skoda, kalero je napravila slana IH. in 20. aprila na poljskili pridclkib. sc boilc cenila na zcmljiščib, ki spadaiu pod gorisko rnestno obOino, pribodnjo sredo dne li. rnaja. /aradi bolc/ni Cionco in slaniijc na tckališcn šl. i<) prcč. kiirat v (jor. Hranici njegovim sobratom v preselil sc jc v Krane .l'i/.elitvern ll. Marko S'alcs, . Priponic/amo ^'a pobo/^n incniento. INuoiiio /ascdanje \ (¦ inci l)ne '2'A. jnnija t I. otvori se zopi-i po- rotno /,axeilan|c v Gorici Strom- obsodlu' n reden ilii. Nekateri lisli so prine^li v * * -1 o nckcin žalostnem, slio^e obsrdbc vreilnemu činu, katert'i,'a j- dopnnesel kvy.' t»* (im v iiiisem riit'siu ut»ki odstavljen dubovcn. ki jc bil od [ireč. kni-zo-nadAkolij.ske^a nrdinarijata zc dvakrat kaznuvan. Vsa ('•a-t. dnhcvsrina v rnt'slu in na doželi jf radi ti'K'a dogodka. nko resničen. skrajno vzaljcna in zabtcva. da se dotiOniku ostro kaznujc /.ai i-tno j»*. kako nekateri z javnini poliiii-anjcrn vničujcjo delo in trud svojili sobratov. Tcmiu treba konec stonti ! Vsporcd ilcl;i\hkc slaMiuMtl ka- tcro pr;rcdi julri ^slov. kat. del druAtvo" v (iorici : *>b 2 pop. bo v cerkvi sv. lgnacija v Gorici s|ov»'sni l»la^'i.slo v drušlvcnc zastave, polem govor in lita- nijr Hla^'nslov dru-tvcnc zustnvc bo izvrsil prcča>titi prciatJosip d r. G a b r ij e v oriii Mil"; 7 (lovitri vabljcnih u'^-tov. S. I'cscm: ,.l\)/.drav; V. Dcklainacijn: „Pesem krsčanskili delavrev; 1 < >. Pesem: ..Za ilom nicd bojni uroiir". II. Pesem; . Maj- nikova"'; 12. Ccsarska pescm. Med raz- nimi torkann bo svirala vojaška ^odba. /borovanje ho v sliuaju lepega vremena na prostornem dvorišru, v slui-aju sla- bega vremena pa v dvorani „Kmetijske zadruge". Oil milnirc na meji ^'oriški pojdcjo druslveniki /. razvito zastavo v prijazni St. I'eter. Hotiiujska 'Xch'/nira. V štcvilki 27. svojega lista z dne t. aprila smö sporočili renjenim čitateljem, da do dne 29. aprila je odprt rok za vlaganje ponudl» tistim, ki bi boteli prevzeti gradbo uo- hinjake železniue od Podbrda do St. Petra pri Gorici, to je od kilometra 35.5f>0 do 92.8:")0, katera j,rradl)a je r»z- deljena v \) delov ali kosov. Preteklo sredo je potekel doloceni rok; tedaj so odprli v železniškem ministerslvu vložene ponudbe in našli so to-le: Prve tri kose bohinjske železnice na ^oriskih tleh, to je od Podbrda do Bače ali od kilometra 35.5;")0 do 54.790 hoeejo graditi naslednji podjetniki po sledečih oenah: dr. M a y- v e d e r in tovariäi (Vereinigte Eisen- bahnbau-und Uetriebsgesellschalt) na I)u- naju za 9.903.000 K; E. Gross in to- variši na Dunaju za 9,261.000 K; Občna avstrijska stavbena družba (Allgemeine Oesterreichische Bangesellschal't) na Du- naju za 8,769.000 K; bratje Redlich in Herger na Dunaju za 8,504.000 K ter S a r d I, Lenassi in tovariäi v Go- riei za 7,700.000 K. — Naslednja dva kosa od Bače do Ajbe ali od kilometra 54.790 do 1)7.412 hočejo prevzeti: stav- bena družba Union (Union-Baugosell- schalt) na Dunaju za 7,558.000 K; dr. Mayreder in tovariši za 7,034.000 K; G. Ernst in A. Buss na Dunaju za 6,976.000 K; H. R e 11 a in tovariäi na Dunaju za 6,7ö4.OOO K; Redlich in Borger za G,577.oOO K; Sard, L e- n a s s i in tovarisi za 6,291000 K. Za sesti kos od Ajbe do Anhovega ali od kilornelra (»7 412 do 7.5 tiOH so sr oglasili naslednji ponudniki: dr. Mayreder in tovari^i za 1 579 000 K; Primorska stavbena družba iGoi ringer in to- variši) v Trstu za 1.5">0 0<)0 K; G. Krnst in A. Bush za 1.52 i fKX) K ; Redlich i n l{ e r g e r za 1,137.000 K : 0 b č n a stavbena družba za 1,3*11 .CKX) K: Sard, LensBsi in tovari^i za 1 282.000 K. — Sedmi kon od Anbovega do Sabotinarja ali od kilometra 73 COM do 79.360 ho- čejo graditi: Primorska stavbena družba iG ei ringer in tovarisn zix 2.(>r,(J000 K; G. Krnst in A. Buss za 2.0110()uK; dr. May rod or in tovariSi za 1.977.000 K; brntjp Redlich in B e r g e r za 1,951.000 K ; Ob <• n a stav- bena iJružlm za 1,915000 K; S a r d, L e- nassi in tovarisi za 1,712000 K. — Osini kos, ki sega od Sabotinarja do St. Muvra aii od kilornetrov 7*.).360 do H6.'Jt)tj so pripravljcni prevzeti: Primorska slavbena družba i(I c i r i n g e r in to- varisi) za l.JJi-H.000 K: bratje Redlich i n B f r g e r za 1.591.0 K; d r. M a v- rcder in tovariži za 1.579.000 K; M a- dilo in tovarisi v (l^lovru za l..')32.<)<>0 K . Sard. I,i'iih-ii in to vans'i za 1.358.001) K -- Zk devct; kos od St Mavra do SI 1'i-lr« pri Gorici. od ki- lometra KtJOtjti do 92 S50. ter za zvezno (rto v St. Peter rued bohinjsko in vi- pavsko h Icznico v dolgo^ti :J>7ti metrov, -o sp po.mdili: d r. M a v re der in to- varisi za ],7."l")iXX) K; Primorska «tMvbena družba Geiringcr in tovarisii za 1.721 WM) K : M a d i I e in tovarisi za l.h>U).O0O K: Schrat/, in sin v L'rlabru pri IJncu za 1.597.000 K : Kd. Gartner na lhina.iu za 1.570(XK) K; Sard. Lc- n H H s i in tovariši za 1.5U5.000 K; F. Dittel na Dunaju za 1.451 (KX) K. — Bazlilra med najnižjinii in najvisjimi po- nudbami znaša vec' miljonov. Vlada bo imola kaj zliirati. kolski dvorani v Podsabotinu kmetijski »jhoxJ. pri katerem bo govoril o briskem kletarstvu Na^lednjo npdeljo. dne 10. t. ! m imel bode pa tak*.en shod v Komnu ! in bo govoril o prpst iV/. Soro pri Uarki. — Ta most je skoraj popo.noma dodelan in se se v teku tcu'a meseca izroei javnemu proinetu Zidarjl Se ne štrajkajo. — V sredo zvetVr so sc zbrali v IioIpIu ,.('en- trah zidarski delavri in dplodaialci. Zi- darski delavci so /ahtevali od delodajal- cev. da jnn povisajo dnino ter da se skrajša delavnik od 1't ur na i1 ur. ! Glcde /.boljšanja place st.t se delodajalci I in dclavci ziedinili, ne pa (ako glede i skraj^anja delavnika. Delavci so se za ; zdaj zadovoljili tudi s tem. da se jim je ! zvišalo dnino. > Mesto na (I:ui 1. majinka so inudi na tukaj^nji r. kr. višji realki di- jaki prosto v cetrtck. Laški listi poroC'ajo, da jp ravnateljslvo realke prepovedab"» dijakom napraviti niorebitne i/.lele čez inejo in se tenni jako čudijo. No, nam se zdi pa ta odredba ravnateljeva po- polnonm umestna. I'rvi inajnik. — Včeraj so torej praznovali v Goriii delavci iz mesta in dežole dan I. majnika. Predpoludne se je vršil jako mirno obhod po mestu. Ob 10. uri predpoludne pa sta govorila de- lavcem v hotelu ..Central" tovarisa Zei in Kopn(\ Prvi je govoril v italijanskem drugi pa v slovenskem jeziku. Povedala pa nista nw novega. Popoludne okoli 2. ur pa so se podali delavci, bilo jih je kakih H50, v „Velodrorn", ki se nahaja blizu železniškega kolodvora. kjer so se s plesom in pijačo zabavali, kakor so najbolj mogli. Lckarue. — V nedeljo bodeta od- prti popoludne lekarni Gironcoli in Glu- bich. Iz Skrljevosja nam pišejo: Uže pred jednim letom smo zvedeli, daje pri nas v Skrljevem dovoljena sola, a radi razuih ovir se ni mogla še odpreti. V torek zvecer pa nam je slovesno zvo- nenje in streljanje naznanilo veselo no- vico, da se bode v sredo dne 29, apr. odprla in blagoslovila naša nova sola. Zelo hvaležni smo si. c. kr. okr. äolskemu svetu v Gradišči, da nam je šolo usta- novil; a zelo hvalezni tudi svojemu ro- jaku, velec. g. Kristijanu Skubin-u, ker se je zares veliko trudil, da nam je äolo pridobi! in za äolo tako lepo svojo hišo uredil. — Ker se ni moglo dobiti ucite- lja, udal se jo g. kurat, da bode hodil 6 poldnovo? učit v našo novoustanovljeno solo, kar ga bode stalo veliko truda, ker je tiaAa sola celo uro oddaljena, in ker je poleg lega tudi pot jeko strnia. /a pn- liodnje leto pa upamo dobiti svojpga uöitelja. Sklep solnkcun l«*1 a obrtno-na- dnljeli.ihie soli* /a zldarje > Henrnh bode dne 3 maja 1903 ob 31 . pop. Sklep je združen z razstnvo izdelkov iz pred- pisanih predmetov Prijatel|i .4ole in napredka so vab- Ijeni vdeležiti se te zanimive razstave. Vodslvo obrtne sole. Xarodno sla\lje v AjdovŠrinl- Štlirjali. — Zrnagovito se vijc slovenska trobojnica v tržaški okolici. Z veseliem pozdravlja slovenski narod junasko slražo slovanstva ob Adriji. Ne dn se utajiti, da so k taki ztnagi polog voditeljev največ pripomogk narodna društva tr- žažka in okoličan^ka Hadostnega srea pricakujejo Vipavci dneva. ki dovede v njih*sred(j zu slovensko idejo prezaslužno pevsko drustvo ..Kolo', kakor tudi druga slovenska drii.štva trža^ka. Uliskoma raz- nesla se je ta ve^t v sleherno vas vi- pnvske doJine in od vseh strani Oujejo sc bs)dnlni klici ; ,.Vstvarite nam na- rodni praznik". In binkoštna nedelja bo ta praznik. To se pa da doseči edino-le, ako se vdele/.i tega siavlja kar najveO narodnih draštev. Obračamo se torej do teh /. iskreno pro^njo, da nas z udeležbo razvpselr in ob enem tako dokažpjo svojo ljubezen in svoje spoštovanje do ne- vstrašenih narodnih pijonirjev trža^kih. Za jedno naprošarno vsa sl°vna društva. da nam blagovole prijaviti s\ojo vdeležbo vsaj do 12. maia i9o3. Prijavi naj se naslovljajo: ,.Veselični odsek v Ajdov- 3činr. Ajdovskošturskanarodnadrustva ,.IIranilnica in [»osojilnica v Mirnu" regist. zadruga z neomejeno zavpzo. bo imela v nedeljo 17. maja ob 3 . popoldne svoj redni občni zbor v svojih prostorih tik cerkve. Dnevni red: 1. Poročilo načehtva : 2. Poročilo rač. pregledoval'«: 3. Potrjenje letnega ra- čuna za 1. 1902 ; 4. Izvolitev načelstva. rač. prpgledovalca in njega namestnika: 5. Slucajnosti. NaOelstvo. Vabllo na redni občni zbor ..Kme- tijskega drustva v Cerknem". reüistrovane zagruge z neomejeno zavezo. koji se bo vršil v nedeljo dne 17. maja 1903 ob 3. uri popoldnp v prostorih društvenp hiše v Cerknem Dnevni red : 1. Porocilo na- č-elstva. 2. Porocilo nadzorstva. 3. Odo- britpv letnega računa za leto 1902. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Volitev razsodisča. 7. Slučajnosti. K obilni ueeležbi vabi člane nacelstvo. Ako ne bi doslo ob določenem easu zadostno število društvenikov. se prične ob 4. uri drugi občni zbor natančno po zgoranjem dnevnem redu in bo sklepal ne glede na stevilo navzočih. Zopet Na/na razsodha v zadevi tlomovinske pravioe. V soboto se je na npravnem sodišCu vršila razprava proti tržaškemu magistratu, ker ni hotel podeliti domovinske pravice nekemu o- brtniku. ki se nahaja že nad 10 let v Trstu. Ta obrtnik, rodom Oeh, prebiva v Trstu le nad deset let in je vsled tega v zmislu novp domovinske postave zah- teval od magistrata. da mu v Trstu pri- zna domovinsko pravico. Magistrat pa ni ugodil njegovi zahtevi, ker se je v teku zadnjih dpset let v tržaški mestni bolni- žnici zdravil nekaj dni obrtnikov sin, a je bolnišnične stroške placal češki de- želni odbor. ker se je izkazalo, da jih obrtnik sain ni imel s cim nlačati. Z ozirom na to torej, ker je omenjeni o- brtnik v roku zadnjih deset let potrebo- va! javne podpore, menil je tržaski niii- gistrat, da je opravičen obrtniku odbiti zahtevo po domovinski pravici. Omenjeni obrtnik pa je gnal stvar tako daleč. ila se je morala slednjič razpravljati preteklo soboto na upravnem sodižču. In upravno sodišče je obrtnikovi pritožbi ugodilo ter svojo razsodbo utemeljilo s tem, da se enkratna javna podpo;a v zmislu domo- vinske postave ne more nikakor smatrati za stalno javno podporo, katero irna omenjena postava vedno v mislih. Potresl na ('e^ktjii. — Zadnje dni so bili na Čeakem še precej tnocni potresi. Žrtve ueviht. — Iz Hamburga se poroča, da se je za casa zadnjih peviht potopilo 83 ladij, požkodovanih pa jih je bilo 260. Potopilo se je 322 oseb. Wilheliiiov zt'ljiscni sok je v/r doL'o let priljubljen sok proti knšljii. Kno utckli'iiii-u po K 250, poštni zavoj s 6 steklenicaini za K 101-- p<»šilja franko u:i vsc avslro - ofjcrski» pošlne postajt1 Franc Wilhelm, lekarnar. c. kr. dvorni zalajiatolj v Nt'iinkircht'ii (Spodnje Av- strijsko). V zuak pristnosti je odtisiijen n;i vsa- kem zavitku grb trga Noiinkircheii (devot cerkva). Prodaja se v vseh lekamah. Kjor ae no dbbi, so pa direktno dopošlje. Loterijske številke. •2+. april.i. Dunnj......20 17 2 M Hi firadec......18 1 9 to 7 Teodor Slabanja. srebrar, v Gorici, ulica Moreli 12, priporoea precast, duhovšcini za izdelovanje cerkvonih posod in orodja. Pripravo cerkvenepa o- rodja olajšuje revnim cerkvam s tern, da daje tudi na obroke. Obroke si pa prec. p. n. gospod naroeevalec sain lahko določi. Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, priporoč-a častiti diihovSC-ini in shivnomu občinstvu v mostu in nit dožtMi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo : Santos, Sandominu'O, Java, Cojlon, Porlo- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, KorfCi istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste. namree po V« kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnidorsič & Valenčic v 11. Bistrici. Zveplenke družbe 9V. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovoga v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razpošilja v zabojčkib najmanje po 5 Kg. na vse kraje. Dr. V. Gregorič, dosedaj oik. zdravnik v Sevnici, naznanja, da se s prvim majem t. 1. nastani v Sežani 'na Krasu kot občinski in okrožni zdravnik v hisi poleg lekarne. ±F± IfQl JfL ±fL Nova zaloga pristnih vin. Andrej Abuja, v Gorici, Križne ulice (Via della Croce) stev. 4, priporoča zasebnikom, krčmarjem in drugim svojo zalogo belih in črnih vin po zmernih cenah. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici v sodih po 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. — Postrežba poštena in točna. Yclika zaloga šivalnih strojev vsakc vrste za šivil.je, krujare in ttevljarj«*. Edino zastopstvo Pffafovih šivalnih strojev. kateri so svetovno znani na trpežnosti in dobroti, tor so najsposobnejši za vsake vrste del, kakortudi za vozanje, rekamiranje, so edini, kise jamčijo za 10 let. Konküreoca je pri nas izkljiräa in oemopča!! V zalogi imamo tudi BURSKA DVOKOLESA tcr angležke ..Helikal Premier4', in ..Regent". Cena je oil 1HO K naprej. Prodajata tudi slamoreznice in stiskalnice, puške in samokrese vsake vrste. Komat šivank za šivilje stane v Gorici le 70 v. Edina men. delavnica za popravo sivalnih strojev in dvokoles. j^ An ohilno narcičbf) sc nriporočata si. ohcinsU'u mJana J Saunig1 & Dekleva, BSf\ ulica Municipio St. 1. ^^ ^"JH \i C% SB Irate Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Solskena doma" VABILO ^^__________ ____ V_________^^ „Centralne posojilnice" registrovano zadruge t omojouo zavozo v Gorici, ki se vrši 14. maja 1903. ob 10. uri dop. v posojilničnih prostorih ulica Vetturini s slecUtfim vsporcdom: 1. Poroi'ilo naC-elstvii : 2. Porocilo nadzorstva ; 3. Porocilo rovizorja ; 4. Potrjenjc lotno^a raruna za drugo upravno leto 19ut-;. in odločba o porabi čist(^ra dobička ; f». Izvolitev narolstva in nadzorstva ; 6. Slucajnosti. OI>liOR. J^ Pri svetem Antonu Padovanskem J^ PRVA ZALOGA cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia St. 2 (za mestno hišo) Dobi se bogata izbira pianct, dalmatik, pluvial, Immoral, rokel kvadratov, kolarjov Loo, prsnikov, misalov, brovirjev, rilualov, diuniov iicštevilno iiabožnih različno si no vezauili knji^, svecnikov, križov, svotiln kolihov, ciborjcv so srebrno kupo. Jedina zalog-a za colo Primorje kipov o vsakovrstni volikc in kvaliteti, umetnisko dolo v romauskem kartouu, priporočljivih poscb za vlažne corkve. Zaloga sveč iz čistega čobelnega voska kakor tudi mc§n sveče I. in II. vrste. podob, veneev, križcev in svetinj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz umetnih evetlic in vsakovrsti drugih del spadajočiii k bogočastju, izvršijo se vezenja (rieami) najfine za zastavc, pregrinjala i. dr. Popravlja se vsakovrstno stvari za cono, — -----= --------pri Kojej jo izključona vsaka konkuron« Naročitve se izvršijo tonio in hitro. 2J^P Ob nedeljah in praznikili je prodajalnica zaprta. "^K , Z °m'"im *P°«o™uicm Anton j_ Vogric_ Ivan Rrhinsllp.r Dunai III.i. Erdbernstrasse 12. |M»HilJa Z4" velik» let i. maja 190--}. Letnik V. l/.l.aji vs.V -M'k imsoImHi, J. 11. mi |.iv,||m»|.I...' /.:i mcsloI'M- nl. .',. uri |...|i /.-¦ ,l../...|(». Ako |»:i.li> in l;i 'In- va nr.-./.niki/.i.h'.l.-in |'r«'j.<•'> (i- *V(>lVr- Sl;"l(1 |...|...šli|.n>j<>in;iii .•¦'' v (iunn ":i l|"1" h.^itj.-in cc'lolclnoH '< . |.<»H"I..(. I K in .-vlrtiHiKi Ü K. Pro.l:i.|:i s«: v (ionn v In !,,,!;,,,,,.,„ sdi w:ir/ v K.dsk.l. uln-.-ih. l,,| |(.,.si|/ v Nunskili iilicali in I,.-- b a n n;i Vi'nlijfv.'in t«'k;diš.:,i p.. Hvin. ^^^^^^^ ^^^^^^^ VIHHmBBV ^^^^^ "••¦wniil ^^MBJ^ ^^^BHHHp ^BBBBBI^ (YhViiio izriaiijr.) ! | I red nil t\ (i in upraTnintvo sc iiHliHjat,? v «Narodni liskarni», iilica VYtturini li. ¦U. 9. l»opi»e je nasloviti n;t ureilniStvo, 'ijfla^i- in iiar(»la>i »•• račiinijo po petit- vrstali in sict-r ako se tiskajo l-kr;tt jjh 12 viii.. 2 krat po 10 vin . 3-kr:tt po S vin. Ako «<• večkrat tiskajo. raiMi- IMJfi Si- po pdgo.lbl. Izdajalolj in odgovnrni uiodnik Josip Marušir. Tiska „Narodna tiskarna" todgov. J. MaruAič). Državni zbor. Čehi in vlacla. V nodoljo so jo vrsil v I'ra^'i shod českih zaupnikov. l.'dolo/ilo so k» j<- MK oseb. 0 loin shodu so jo pisalo žo mosoc dnij in krivi proroki napovodovali so slrasno nevililo, ki hi so irncht vsuti na glave mladočoških poslaneov. (Jrozilo so jiin jo /. nezaupnioami in roklo so jo colo, da bode izid toga shod» tak. da hodo morali mladoooški poslunci kar vsi za- poredoma odlo/ili svojo mandate. Po- sohno te/ko pričakovali sn la shod Nemei, kol najzagrizonojši sovra/niki t:c ¦ skega naroda. Nadejali so ho nanircc. da bode la shod zanosol mod čeSke vrsto največjo noslogo in razpor tor napoljal vodo na nomški rnlin, ki hi polem toliko lazjo zmlcl vos češki narod. |'a nc samo Netnci, marvcč ludi vhtda sarna si jo oholala od tojja shoda raznih koristi. Ali izid •-hoda jo pokazul. da so (!ohi zro! narod in da se popolnoma zavedajo nc- varnosti, katera hi nastala za voh eeški narod, ako hi so v toh rosnih Ironolkih začeli Ciohi mod schoj prepirati. Kes je si cor, da so Mladočohi v svoji dosedanji taktiki napravili semtortje kak po^reAck. Ali kdo naj jim lo zarnori pri lako za- molanih poiitičnih odnosajih v našom parlamonlii in pa pri taki nestalnosti drugib strank, od katorih so Ohi več- krat pričakovali pomoei, a so jih v zadnjem hipu pu^tile na codilu. NajhujAe pa jo bilo tn, da so so nasli ccln mod inladocoškimi poslanci ljudjo, ki so mno^n zakrivili, da so ndado^oška taktika voC- krat ni mojjla obnosli. Najvec pa so uuali doscoi mod ceskim Ijiulstvom oni. ki ho začfli dokazovati, da ho postati Mladočfhi nasproti vlatli popustljivi, kor so z ohstrukcijo odnohali in so privolili, no da hi dobili od vlado kakili koncosij, da so jo izvršilo v državiicn» zboru prvo branjp nagodhonih zakonskih narrtov. Ti ljudjt» ho skušali coško volilco pro- pričali, da hi morali ravno pri najjodbonili zakonskih nat-rlih (\ehl proti vladi naj- odločnojšo poHlopati in coin z obslrukcijo, ker vlada najbolj potrobuje na«odbe z O^orsko in bi hila zaradi te^'a prisiljona udati so Oeliom ior i.^oditi marsikalorim njih zahtevam. Niso pa povodali coskim volilcom, da bi vlada uporahila poloin paraßral" I i. in da hi Nomci z^alili vso krivdo slabih poslodic, katoro bodo imoli • novi na^'odboni zakonski načrli za pro- hivalstvo toslransko dcžavno poiovioo. lo na Mladoo.oho. Vso to jo dr. llorold o pravom času čoškim volilcom razložil in jih proprieal, da pri jodnakih razrnoraii mladočoški kluh ni moyol dru^ac«1 po- slopnti, w'gcs jo poslopal. Zaradi Ic^'a pa so jo ludi na shodu, katoro^a so imoli ('•oAki znupniki v nodcljo ^'lodr- nadaljno taktiko mladočoško»a kluba, vzprojda slo- : dora rosolucija : I. Zaupniki so so propri- Oali, da jo sodanja vlada le na vidoz n<*v- i j tralnaali nad strankaini, v istin: pa sniclo [indpira ho^'omonijo :-* 1 i vladožoljnost ticiii- Ako manjAino tor so upira opravičonim zah- tovam slovanskih narodov sploh in po- ' soho roSkoira namda. Z/ito zaupniki na- ¦ j j^lašajo |)Otrt'l>o, da «> Ooski poslan'i v odloOiii o[io/.;eiji proti vladi tor ji dolapj i ; vso moL'oco oviro. Zaupniki pa tudi no | prikrivapt. da sn razni dou'odki prcd in moj hraiiji'in avstro-o^cr-ke najodhf m»'j | narodom v/.hudil sumnio. kakor da hi ! voilstvo mladoroAkP^a khiha nc zastopalo mm hunaju doslodno in v/.trajno čoskih zahN'v proti sodanji vladi in zistomu. kar hi utou'nilo omajati zhiipanjo volilcov do poslancov; zalo zaupniki prirakujojo. ' da poslanci raz[>rs»' to nc/aupno-t. - \ nadi. da so to z.u'odi. zhrani zaupniki v/.dr/.o ri'volurijo iz I. 1 S\» i- tor propusto ' puslanrom, da z ozirom na program uravnajo svojo knrakc po vsakoOasnih razmorah in potr«'hah in da uporahijo tudi ohslruki'ijo. ako hi bilo potrvbno. 3. J Zaupniki priznajo dol/.nost. da morajo poslanci odločno zairovarjati političnn voljavo čoAko^a naroda broz o/.ira na I vlado in ostalo stranko. lz toja vzmka pa jo potrohno, da so vsi poslanci marljivo udob'Aujojo obravnav v dr/avnom ziioru in ka/o|o lirozpoK'(\ino disciplino in so- liilarnost. ki jo po.i;oj vseh polit'u'nih vspohov. i. Zaupniki so propričani. da hodo v toh rosnih časih čoški narod podpiral svojo poslance tor upajo. da hodo tudi poslani'i sii'or providno. pa od- ločno zastopali zahtovo naroda. - S to ro- solucijo ho Clrhi v rosnici pogodili. Ta rosolucija čoških zaupnikov jo z ozirom na sodanji notranji politični poloiaj jako sroc.no sostavljona. Kosolucija jo namroč v posamoznih toc'kHh tako radikalno so- : slavljcna.da so ji inorali pritrditi colo naj- radikalnojši čoški poslanci. Na dru^i strani i pa poslancom propusča prosto roko, da uravnajo taktiko od slučaja do slučaja, tor uporabijo v skrajnem slučaju tudi orožjo obstrukcijo. Sodaj jo zoppt utrjona (lisfiplina v klubu in vlada mora ra- tiinat! z dcjstvom. ila so mladočoAki klub na-lanja na vočino coAkoya nnroda. D o pi s i. 1/. So\ndonj dno 2(.< aprila lnO.'i. Toroj vndar otikrat ' Voridar srno dficakali. da jo razpi»ana volitov župan- stva in jjor-prnJarsko^H svt-ta. Trilotna doba jo potokla žo lansko josen in stvar so jo do zdaj zaviokla. Kdo jo to zakri- vil f Mislifno, da na»»'mu županu in na- colniku s« ni prav nic mudilo, da hi se potrudi'a. «la so čimhržo razpi^ojo novo volitvo In -f zdaj. kn jo pot^'klo v^č kot pol h'ta coz določono doho. dvomimo. da sta siiiiiH oh seid razpisala voütvp. ampak mis'im. . da jo morala biti kaka z a h r b I n H sila. da jp «pravila celo harako naproj. Naj ho pa kakor hoče, taktum j»» ta. da voliina imonika župan- -tva in co^podarsko'ja svptn sta zdaj skoz i tedno razk'rnjona. Torcj volilci' Na Vas je zdaj lo- }.p((\ da so odločito na dp-mn ali na N'vo. na pot rpsnicripya napredovanja, ali na pot dosodanjoga nazadovanja. — Vaša prva dulžnost hodi. da v^ak vo- liloc pro^loda. ali jo vpisan v volilni im>nik. kor pri volitvi no bo pomagslo nic vso dokazovanje o Vasi volilni pra- vici. Toroj doklor jo se cas. naj se to Zkjodi! Volilci ! Dohro Vam jo znana pre- toklost sedanjoga župansta in u'ospodar- skega svota! Ozrite se malo nazaj in i vidoli bodete, kaj vse so je naredilo v i Vaš ohčni hla^or pod sedanjo vladajočo ' kliko. Mislimo. da no protiravamo. ako ročomo. da : Nic. in zopot nič ' Nasprotno! Spornnito so samo. Raki škandali so se u'odili, ko so jo Isotelo deliti seno in ob- činsko zemljišče, tako imenovan „Prod". Kar *o takrat nokateri zaros vneti jj°s- podarniki za Vas obcni blagor hotoli dohroi,'a storiti, se jo od nasprotne strani delalo na vso kripjjo. da se to dobro dolo prepreci. In zaros so jim je deloma posročilo podroti to dobro dolo s svojim nočednim in zahrhtnim rovanjem na sploAno Akodo vseh občinarjev, zlasti pa rovnih. Takrat. voiilci, sto bili vsi o^or- čoni na znano kliko, da bi jo kar spih- nili, in mislimo, da Vam jo vso dohro v spomisiu ostalo. Fazite, da si tudi pri toh volitvah no denote tfada v svojo nodrijo. Odprite /j" toliko let zaprte oči in pokažito z rnosko hosodo. da ne m^rato takih osob za «vojih voditeljov, ki hčpjo samo pri- ložnosti. da bi so okoristili okoli Vas in Vasp obc-inp. Toroj ne volite take, ki ylodajo le na «vojo Itisa^o. Vaš blagor pH jim je deveta hriga. Ne plašito so no- henih žuganj in protenj. tadi ako ste od koga odvi.-ni. saj podari Vam no nobe- don nič. Ne prodajte «voje^ra clasa za kak ožlindrani ..gola^'4 ali za kar literček „pristnesa"'. marveč pokažite sp kot zna- čajni možjo. kajti !e značajnost je temelj človeske možatosti 1'ozabite vsa nasprot- stva. kateraVa« mogočeradi privatnih raz- mor delijo in stopite složni na volisče tor oddajtp svoj s.rlas za take mcže. ka- teri hodo zares vneti za Vas olični bla- nor in napredek naše zares potrebne boljšepa gospodarstva in do zdaj zane- marjene občine. Tukaj se ne gre za po- litic.no strankarstvo. tukaj «e ne gre ne za ..klerikalce" ne za ..liberalce'1 ikar mi- mogrede bodi povedano. nočemo biti ne to ne ono. ampak samo pošteni Slovenci), tukaj se gre samo za to. da se izvolijo v starešinstvo in v jjospodarski ?vet taki možje. ki bodo up boljše^a gospodarstva za naše do zdaj zanemarjeno obcinsko premozenje. V o 1 i 1 e c. Iz Krivosije v Dalmaciji m. aprila t. I. — ilzv. dopis.i (Pravo rodoljubje.» Večkrat sem čital v slovenskih listih, kako pseudo-liberalna ..Soča*' priporoča Lebherzove užiijalice, ter naše domače ..Dražbine". od katerih ima in bi imela družba sv. Cirila in Metoda lahko še več dohodkov, stavi Ie nekako v reservo rekoč: ..Kdor noče ali ne more". Človek ne ve. kaj bi si mislil o teh ..naprednjakih"', ko kaj tacega čita! Pač daleč so ti gos- podje že prinapredovali. Ni dvoma. kedo zasluzi ime ..brezdomovinci''. katerega se ti ljudje tako radi poslužujejo proti onim, kateri v tem oziru nočejo napredovati. Hrvati v Dalmaciji so pač drugacni. V Uobrovniku, recimo. ne najdoš tobakarne, IJSTKK. Spmin na 55-Ietnino nstaje y Milann ii liratslo jnnastva v isiej. (;l''.l iiiciiiiniss" juv.-il-. Spisai .\|. .\|ili:ii-ljcv.) (l):ilj.'.) ' 1'lornenitaši in mosčanski prvaki so razpola^ali z obilnimi donarnimi zneski; zat(> so lahko občevali po brzotekih, ka- ter*'* službo ao mladi ^ospodjo navadno sami opravljali ter so bili v nepretrgani zvezi z vsemi o^njišči zarote. Toarocjio se j« toj lokavi gospodi tudi to, da so Hlopiii mnoßi pri pošti in linančnih ura- dih na njih stran ; O3tali višji uradniki, ki so bili itak iz višjih stanov, so spadali k preobralni stranki. Da bi ta pokazala SV0J° wosi prostemu ljudstvu, je snovala "eposredne napade na vlado; tako n. Pr- Je aklenila, da z no vim letom 1848 no «mo nihč-e več tobaka kadili in ne staviti na loterijo. Ker je oboje spadalo med državno dohodke, je bila ta prepo- ved ob enem napad na dohodke držav- nega zaklada. Da so se llalijani držali 2V0Kln lo nnu,^.....i: :_____________«.n_____ in vojakov ; in da so imeli neki kar iz trto zvit povod k neinirom in ustaji, so '{. januvarja IS'iS. napadli colo pušoče častniko in vojako isti mladi laski gos- podjo in k temu podkupljona druhal na javnih ulicah tor jib zasramovali in jim zbivali smodko iz ust. Ko jo slodnjie. došlo ! vojaštvo in tej grdobi konec storilo, pri ; katerem spopadu jo ostalo nekaj inrtvih, ; mnogo pa ranjenih, se je mestna j,rospo- ska radi te^a britko pritožila, češ, da so vojaki izzivali ljudstvo! Poleg toga so laäki časniki v dru^ih laških državicah razäirjali laznjiva porocila in colo nem- siki in Irancoski so jih v tern podpirali. V^sled tejjja je bilo misljenje Milan- cev nougodno za Avstrijo in od dno do dne bolj napoto. Maršal Hadet/sy jo spoznal položaj in politični stan razmer. Zato je v dnevnih poveljih priporocal najvočjo previdnost in zapovedal trdno zagraditi grad in gradske duri. Malo potem so zaporedoma sledila svet pretresujoča poročila: Ludovik b'ilip, kralj Irancoski je izgubil (2b. Cebr. 1848.) tudi srebrnolasi maršal Hadetzky objavil v dnovnom povelju svoji mali, a krasni junaski vojski. I Dno IS. marca so j(> opažalo po vsem moslu Milan nenavadno gibanje Velikih ljudskih množic ; ustaja bukno z vsemi silami ; saj so jo, kakor ie zgoraj omonjeno, na tihoma pripravljale samo visje civilno oblasti. deloma iz sibkosti, deloma pa iz izdajstva. Radetzky je bil nanjo pripravljen. Ljudstvo jo divje sem- tortje tekalo: hiše in prodajalnice so za- pirali. No'.nane pošastne postave v raz- nih slikovitih in čudovitih nošnjah so se pomikale po ulicah ; ulice in trgi so so hitro polnili z ljudstvom, oboroženim z sulicami, meči, kopjem, dvoreznimi se- ! kirami (helebardami) in dolgimi bodali. Nekatere gruce teh so zasedle hiše, duri in ulice so zagradili in govorniki raz odrov so vnemaU ljudstvo k boju in ustaji. Haz vse cerkvene zvoniko po vsem mestu je bil plat zvona na upor proti Avstriji. Pretresujoči klici : „Morle ai Todeschi !" in drugi slični, so doneli j trobojnica. Na to zadonö za slučaj ustaje odločeni šesteri streli iz topov raz oba gradska stolpa v izvestnih prenehljajih. vsled cesar so peljali v vsej naglici to- povske in raketne baterije gor pred grad in večji del noter se nahajajočih čet, (mod temi je bil otočanski graničar^ki batalijon\ se je postavilo na obsirni pro- stor pred istim. Maršal Hadetzky je pri- spel s svojim stabom iz mesta. tor je nastavil svoj glavni stan v gradu. Ena stotnija otocanskega batalijona in eden do takrat imenovan sardinski, potem pa Radetzkovih huzarjev polk, so činili pred9traže proti mestu, z ukazom, da ne sniejo postiti nobenemu von. Pol ! cetrt ure potem je pridirjalo več kočij iz raznih mestnih ulic proti veliki uliei „Corso", in ker se niso hotele na klic straž ustaviti, so iste vstrelile vanje. Za- deti konji so se zgrndili ali pa kvišku spenjali, drogi nezadeti konji so pa spla- šeni skuAali zbešati na vse slrani. Hu- zarji pa so naskočili kočije, streljali s samokresi v uporne kočijaže ali pa so a mv luriauo an uujisuc vac nrvavu, kjer hi ne prodajali žigic družbe sv. f.. in M. za Istro, in naj si je njen laatnik Ae tako zagrizen Lah. So pa llrvati tudi možje v tern oziru. V vsaki kavarni, ttitli tain, kamor zahajajo Castniki in drugi, kaleri po večini niso Hrvatje, videl bodes na mizi vseedno vedno le „hrvatske", itiiko jilt namreč imenujejo1! žigiee. Ali zaveden Ilrvat tudi ne bode kupil drugih, kakor ,.hrvatske". Priča sem bil, ko je eleganten gospod zahteval „žit»ic*4. Tra- fikant ponudi inu „Tandstinklor". „Ali nemate hrvat^kih?1' vpraša gospod pro- dajalca. „Raš sada so mi pošle'', reče oni. ,.l)prostite, kupiti cu drugi put". In odsel je. In to ni edini slučnj. Taki se dogajajo Oesto. Tudi eigaretni papirčki družbe sv. G. in M. za Istro dobe se v vsaki lobakarni. Ko kedo vpraša cigaretne papirčke, mu kar usilijo ,,hrvatske". Tukaj naj nam bodo nasi bratje v izgled! V našej slovenski rezidenei, belt Ljubljani, je vprašanje na dnernem redu namree, kaj bode z družbene godbo. Ali ostane, ali se razide, edina godba, katera bi bila ob vsakem čaau občinstvu na razpo- lago, v mestu, katero steje 36.000 prebival- cev. Nekateri gospodje se ne stražijo ne truda in ne denarnih žrtev, samo da bi godbi zagotovili obstanek. Ali ti tudi ne mo- rejo vsemu kaj. Tukaj bi bil moment za na- predni občinski a?et, da bi pokazal svojo naprednost s tern, da bi naklonil temu, za Ljubljano prav potrebnemu društvu, kako podporo. V tern oziru so nenapredni občinski zastopi po Dalmaciji veliko bolj impredni. Vsako mestece, katero ni niti za tretjino L;ubljane, ima svojo mestno godbo. Mesto Dubrovnik ima celo dve godbi, takozvano hrvatsko in arbsko godbo, kateri avirati zaporedoma pri promenadnih koncertih, ko rsled vro- čine hiti vae na prosto. Napredni gos- podje, kateri tako radi zabajajo med južne brate, naj bi ae tukaj tadi kaj učili od njih. Ozrite se tudi, recimo, na vogle ulic, in poglejte, ako so tudi tukaj dvojezični napisi kakor v Ljubljani. Čeravno tvorijo tudi tukaj Lahi one ° 0 kakor v Ljubljani Nemci, in so ti ravno tako nasilni, če ne še nasilnejäi kot oni, vendar ne bodete jih zapazili. Tukaj so pač možje na svojem mestu in niso na prodaj. Tukaj na jugu Dalmacije irnamo za ta letni čas jako neugodno vreme. Na pogorje Dobraslica v kotorskem ustju, (Bocebe di Cattaro) je zapadel sneg in pokriva isto tenka bela odeja do nekaj sto metrov nad morjem. Kar ni naredil februvar in marc, to je naredil april. Je pač res, da april je poln muh. V dolini, to je v kotorskem ustju, pa skoraj ne- prenehoma dežuje. In pri nas in po Krasu pa taka suša. Trte, sadno drevje in drugo, katero je bilo že v polnem zelenju in evetju, je sedaj vsled padle temperature kakor ostrmelo. In bati se je, da se ne bode ubogirn prebivalcem v kotorskem okraju letos letina še slabše cjnesla nego proäla. Kajti sedaj jih tare nepopisna revAčina in pomankanje. Danes 10 t. m. praznujejo pravo- slavni Srbi svoj „Uskrs" ali Velikonoe. Tu Vam je pokanja in atreljanju s topiii po vseh holmcih, kjer je kaka kapelica, katerih pa tukaj po ustju ni malo. Se- veda so si morala ta sela izprositi do- voljenja za streljanje pri vojaskom ob- rambnem poveljstvu, (Vertheidigungsbe- zirks komnmndo) katera so tukaj tri, v kotorskemu ustju. Politični pregled. Državni zbor. V torkovi seji poslanske zbornke je dr. Stransky interpeliral vlado o /,a- devi znane afere olumuskega nad- škota dr. Kohna. Dr. Tavcar in tovariši pa so interpelirali vlado zaradi konser- vativne gospodarske organizacije na Kranjskem. Zbornica se je potem bavila s predlogom posl. Kliehmanna, da se od- pove Srbiji trgovska pogodba. Vlada pa je izjavila, da z ozirom na sedanje zu- nanje politične razmere, absolutno ni misliti, da bi se ta pogodba odpovedala. Včeraj se je razprava o tern predlogu nadaljevala. Avtonomija južne Tlrolske. Tirolski namestnik se je začel s trentinskimi ilalijanskimi poslanci zopet pogajuti v zadevi trentinske avtonomije. Položaj na Hrvatskem. Vse kaže, da stoje Hrvatje pred usodnimi dogodki. Nemiri v Zagrebu in po več krajih provincije, naperjeni proti banu in mažaronskim zastopnikotn. rastejo od dne do dne. Ban Khuen Hedervary, ki se izkazuje nasproti Hrvatom kakor pravcati Herodez, ima težko stališče in cuje se, da utegne vsak hip odstopiti. V Zagrebu ae ponavljajo nemiri vsak hip vkljub oeli armadi policajev in žandarjev. Ban je jako nervozen, vsako toliko se umiva z mrzlo vodo, boječ se da ga v razburjenju zadene kap. Ni nemo- goče, da je mož popolnoma v krempljih izvestne klike tujcev, kateri za avoje na- mene hočejo hrvatski narod pritirati do skrajnosti, in Hedervary inora najbrže plesati, kakor mu ta maftia gode. In narod je strašno razburjen za- radi nezasližanih krivic, ki se mu gode od atrani vladnih pandurjev, ki pri svojem nastopanju proti hrv. ljudstvu ne morejo skrivati svoje zasebne politične mržnje. Naravnost krvoločne pa so na- redbe vlade. Tako so bili prebivalci brdo- vačke občine obsojeni, da plačajo kazen zaradi izgredov v Zaprešiču v znesku 2237 K v 24 urah pod rubežnijo. Ljudstvo je prosilo milosti, a mažaronska oblast se ni brigala za te prošnje in ubogim ljudem bi bili vladini organi prodali najpotrebnejše stvari iz hiše in hleva, da niso premož- nejši so3edje zložili za prvo 900 K, a se jeostali znenek zavezala plačati občina. V Krizevcu so bile pretekli petek in soboto burne demonstracije, ker sta bila are- tirana dva jurista, ki sta na nekem shodu govorila proti zlorabi vlade pri vohtvah, pri katerih posestniki niti nimajo pravice glasovati, pač pa pisariji, logarji ali kaki mažaronski železniški uslužbenci. De- monstracije so zadobile tolik obseg, da je doälo iz Zagreba 50 orožnikov, ki so ljudstvo z bajoneti razganjali in je malo manjkalo, da ni prišlo do streljanja, Aretiranih pa je bilo nad 40 oaeb. V Za- grebu so vsi zapori prenapolnjeni, a ljudstvo se ne pomiri, dokler nm7,aroni ne nehajo izzivttti. Naravnost kruto je powlopanje vlade nnsprnti hrvatskeimi rasopisju. Zaplembe se vrše lako dosledno, da iz hrvalskih listov niti ni mogoOt» izvedeti kaj se godi. Koliko stroskov se provzrofa s tern listotn, si je možno misliti. Doc'im si ma- Jaronski listi smejo dovoliti nasproti Hrvatom najostudnejse napade in lazij, pa hrvalski listi niti ne smejo pisati gole resniee, da ne bi jih zalotila za- plemha z vsetui možnimi nasleilki za so- trudnike same. Tak neznosen položaj vlada zdaj na Hrvatskem in ta polo/,aj je bil uprav izzvan od političnega I'aktorja, ki meni. da je zdaj železo mehko na jugu mo- narhije za njegove težnje proti — Vztoku. Reški guverner odstopl. Reški guverner grot' S z a p ä. r y odstopi in gre v pokoj. Kot prvi vzrok odstopu je baje njegovo slabo zdravje, drugi uzrok pa da so politiene spremembe na Keki. Govori se, da dosedaj vladajoča italijanska avtonomistiäka stranka r a z- p a d a. Do tega je prislo vsled ztnage dveh hrv. opozicijonalcev Harčiča in Va- lusnika. To in še nekai drugih stvari, ki niso v cast vladajoči stranki, da je pri- sililo guvernerja k odstopu. Naslednik rmi bo baje grot' lladik-Barkoczy. Političnl položaj na Ogerskem. V pondeljkovi seji ogerske poslan- ske zbornice je ogerski min. predsednik pi. Szell opozicijonalnim strankam po- vedal na vsa usta, da se noee z njimi več pogajati ter da ni vlada k nobenim koncesijam pripravljena v zadevi voja- škega zakonskega načrta. Ta izjava pa je opozicijonalne stranke hudo razburila in boj proti ministerskemu predsedniku od stani opozicijonalnih strank postaja vedno hujsi. Kot orodje v boju proti mi- nisterskemu predsedniku služi opozicijo- naleem dijaštvo. V torek so vir.okosolri zopet priredili velike demonstrate proti vladi in proti ogerski parlamentarni ve- čini. Pri teh demonstracijah govorili so razni opozicijonalni poslanci, ki so di- jake hujskali proti vladi. Do izgredov sicer ni prislo ali Kossuth je zažugal v svojem govoru, da se demonstracije po- nove o priliki, ko pride čez nekaj dnij v Budimpešto kralj. Te demonstracije, re- kel je govornik, pa bodo irnele gledo ministerskega predsednika pi. Szelia lahko slif'ne posledice, kakoršne so irnele du- najske demonstracije za bivšega mini- sterskega predsednika Badenija, ki je dal za Gene znane jezikovne naredbe. Shod avstrlj8kega in nemskega cesarja. „Pilsener Tagblatt'' poroca, da pride naš cesar dne Lb. maja v Karlove vare in da octane ta tri tedne. V prvi po- lovici rneseca junija pa se snide v Kar- lovih varih z našim cesarjem nemški cesar. Olmuski nadskof Kohn. V olmuški nadškoliji se nadaljujejo nemiri proti n&dskol'u. Župnik Očasek je pisal na „Deutsches Volksblatt", da je popolnoma neresnična vest, da misli on prestopiti k starokatoličanom. Občinski zastop v Kromerižu je irnenoval Očaska častnim občanom. Dostul Lutinov, kateri je katehet na deželnem poboljäevalnem zavodu v Novem Jičinu, ki izdaja edini ilustrirani Hat na Moravi, „Novy Život", in katerega je baje kaznoval nadškof Kohn z izgnanstvom iz nadškolije, je ob- javil oklic na ljudstvo, v katerern pravi, naj se ne izraža nevolja z demonstracijami in nasilstvom, arnpak pritožbe naj se po- Ailjajo papoževemn nunciju in kardinahi Hampolli. Da hi bil duhovnik izgnan i/. školije, je po kanoničnem pravu nedo- pustno; zato je ludi neverjelno, da bi bilo cerkveno stulišče» kaj takega izreklo. C.e je pa to izreklo, je seveda apelaeijskim potom lahko ovrecVi tako sodbo cerkvenega sodišca. Kraij Etlvanl VII. v Rlmu. Te dni se je muJil v Uimu angležki kralj Kdvard VII. Uazume se samo ob sebi, da so ga Italijani vsprejeli sijajno. C.etudi so se anglečki prottvstantje hudo napenjali, da hi kralj bldvard Vll. no obiskal pri tej priliki tudi papeža, se jim ta želja vendar ni izpolnila, kajti v sredo je obiskal ungležki kralj tudi sv. očnta in se je mudil pri njeni kakih 2f> rninut. Napitnice, ki so se vršile, kakor ohur>ajno pri obedih, niso bile nie kaj posebnega. Kolikor italijanski kralj, toliko tudi an- gležki sla v svojih napilnicah omenjala prijateljskih odnošajev, kateri vladajo že toliko casa med Anglijo in Italijo. Da je pri tej priliki od obeh strani deževalo vse polno redov in odlikovanj, razume se samo ob sebi. Nemski cesar v Rimu. Nemški cesar je dospel danes po n iči v Kim. Reforme solstva v Rusljl. lz Petrograda se poroča, ^a je car odredil razsežne reforme v šolstvu. V smislu teh relorm ostanejo i nadaljo klasične gimnazije, samo grščina postane po večjem delu neobligaten predmet. Završeni girnnazijalni tečaj pooblašča za obisk vseučiližča. Kdor izvrši sedem ra?.- redov realke, zamore stopiti v višio teh- nično izobrazbo; a kdor dovr^i šestraz- redno realko, je usposobljen za državno službo na deželi. TehniČna izobrazba se kar mogoče izpopolni. Sila ima posebon namen povzdigniti verski in naroden cut. Nadalje se ima skrbeti za to, da se uči- telji vsestranski izobrazijo. Tudi se usta- nove zavodi za vzdrževanje onih ucilelj- skih moči, ki podučujejo na stalnih šolah. — 0 ta „barbarska"' Husija! Macedonski dohodki. Položaj na Balkanu postaja vedno kritičnejši. Največjo preglavico delajo pri- zadetim velevlastim Arnauti. Zaradi tega so sklenili baje te velevlasti, da se mo- rajo Arnauti na vsak način ukrotili. In če bi ne mogla tega storiti Turčija, opra- vili bodeta to v prvi vrsti Rusija in Av- st»*ija, ki sta na Balkanu najbolj priza- dc\ in pa tudi zaradi tega, ker sta oni dve z rel'ormami prišli na dan. „Kölnische Zeitung'' piše, da se na pristojnih mestih že sklepa o sredstvih, katera hočeti vpo- rabiti Rusija in Avstrija, da prisiliti Ai- bance in pa tudi Turčijo k spoätovanju njune volje. Iz tega pa se prav lahko izcimi grda vojska med evropskimi dr- žavami in med Turčijo. Posledice te voj- ske bi pa mogle nastati usodopolno za turško cesarstvo. Je pa tudi zadnji čas, da se začneti Avstrija in Rusija gibati. Rusija je nam- reČ Bolgariji narocila, da mora strogo na to gledati, da se ustaäko gibanje Ma- cedoncev v nji no podpira. Pri tej pri- liki pa je Rusija zatrdila, da se relorme od strani Turčije prej ko prej izvedejo, ter da bodeti Avstrija in Rusija, ako ne pojde to z lepa, pa z grda Turčijo k iz- vedenju reform prisilili. Pretekli so do zdaj že tedni In meseci, ne da bi se niti jedna točka obljubljenih reform izvedla. Pa ne samo to. Turčija sama pmnava danes, da ji je nemogoče izvesti relorme. Ni čudo torej, da postaja zaradi tega Koj y začetku boja so astaši pobili stražo pred poslopjem deželnega glavar- stva, in kjerkoli ao se pokazali vojaki, so na nje raz biše vlivali vrelo olje in vodo ter metali na nje opeko. V mestu ae na- hajoče straže so ae morale umakniti v svoje vojašnice. Čudni 30 bili prizori bo- jev semtetrtje po mestnih ulicah in trgih. Tu so stali posamezni tropi kot prednje straže pred na razne strani korakajočimi batalijoni, drugi so stražili na vse strani vozeče topove, drugi so äli po v mestu ostale denarnice, častnike, prtljage in rod- bine, drugi so streljali na pred „Gorsou stoječe hiše, tako, da je bil otočanski ba- talijon tako razkosan, da se je komaj ena divizija nahajala pri nastavljanju pred gradom. Pol stotnije pod poveljstvom enega častnika, je bilo odločene v varstvo to- povja, ki je imelo nalogo razružiti v no tranjem meatu neko od ustašev dobro zasedeno in vtrjeno hiäo. Te pol atotnije je imelo tudi povelje neko zagrajo (ba- rikado) razdreti, ali mocnejäi uataši so jo naredmk (ki je v vn «ojni thqi araorum doapei do časti atotnika), je še malo časa stal z enim korporalom in ojstrostrelcem, umaknivši se še le potem, ko je nekega na oknu njemu nasproti stoječega ustaša vstrelil. Proti onim hišam in poslopjem, raz katere so streljali ustaši na vojake, so vojaki gromeli s topovi; ravno tako so streljali v bližini stoječe cerkrene zvo- nike, kjer so laaki duhovniki v talarjih (!) bili plat zvona k ustaji, s topovi. Gra- natnice (haubice) so postavili na uhodih v ulice ter metali vanje gr»nate*), ki so na trda tla padše, se razletele in razstre- lile na razne strani, ter so razru- Sile in zažgale mnogo poslopij. Pa tudi ustaäi ao imeli topove, ulite že preje v skritih ulivarnah, ki se pa niso posebno aponašali. Uporniki so spus'^ili trobojne lopte (balone), napolnjene a puntarskimi razglasi raz zvonik stolne cerkve, ka- tere je gnal veter v bližini stoječe kraje. Tako je minul prvi ali 18. dan marca te krvave ustaje. Gelo v noči je divjal vroč boj na mnogih krajih mesta. Pra- sketanje in streljanje s puškami, v ka- tero se je inešalo votlo gromenje topov, je prekašalo glasneje zvonenje stoterih zvonov, s katerimi se je globok, žalno ali tužno brneči glas velikega zvona stolne cerkve, resno prilegal. Po raznih mestnih ulicah so ležali semtertje padli bojevalci, ustasi in vojaki. Duri večjili his so bile zagrajene s poštnimi vozovi in vrečami, napolnjenimi z žitom. Na dvoriščih pod milim nebom prenočujoči vojaki so se pa greli pri ognju, katerega so si napravili iz listin in vplenjene le- seno hišne oprave. Posamezne čete male pa krasne Radetzky-jeve vojske (komaj 18.000 mož s 50 topovi je je bilo tedaj v Milanu), so stale pod poveljništvom generalov Clam-Gallas-a in Wohlgemuth-a, ki so branili srnodniänico (Pulvermühle) in pro- stf-rnt) staro rimsko bojišče (areno). Tudi ta 19. dan marca je minul kakor prejšnji z nepretrganim streljanjem na hiäe, za- graje in kazajoče se ustaše. Zvečer istega dne pa sklene maräal Radetzky si osvo- tudi velja karkoli hoče! Vojažko čete so si morale mnoge zagraje z golirn orožjem priboriti, kajti trdovratno se je branila ustaška stranka, in borba je tra- jala že štiri polne ure. Tesarji hrvaskega batalijona, združeni z onimi redne voj- ske ao skušali razrušiti duri, todazaman je bil ves njih napor; mnogo jih je le- žalo že mrtvih in ranjenih pred istim poslopjem, raz katero so srdito dol streljali. Vsled tega brezvspesnega truda in zgube, so pripeljali z grada L2 funtne topove proti poslopju ter začcli takoj vanje streljati. Duri so padle in 250 usta- šev so ujeli in mnogo orožja zaplenili ter odpeljali vse skupaj na grad. Dim smodnika so je valil iz topov ter je otemnil bledi mesec; nebo se pa pre- vleče z oblaki ter na vse strani so gro- meli topovi in v njih votlo bučanjo se je mešalo prasketanjo puSk in zvonenje vseh zvonov. Otemnenje meseca jo lra" jalo do polunoči in še lo potem so se razdelili dimni oblaki. (Dalje pride.) bolgarsko probivalslvo vedno l»olj ne- mirno in nozaupljivejSe, lako, »la j« bol- garska vlada -m» more vee krotili. \'slc(l tega so je pa holgnrska vlada le ilni obrnila na Dunnj in v Pelrograd, ier prosila dotične diplomatske kroge na dano obljuho, vsled katore jo po mnonju bolgarsko vlado prišel ras, da posežoti vmOH Busija in Avstrija. K . uskernu kon/nki v Ipeku pnSlo je la teden več kri^tjanskili prvakov, ki so so mu priložili, da jih Albanci vodno hujo nadlegujejo, tor jih silijo, da bi pre- stopili k turski vori. Taka agitacija pa inia bajo izvor has v oni komisiji, ki jo prisla za to v Ipek, da izvedo re forme, pri katenh ho mthaja mnogo tiirških tin - bnvnov. Buski konzul jo zahtovul pri turški vladi, da ho la komisija lakoj od- slrani. Pri Giumoji blizu bolgarske mojo jo prislo do krvavr-ga spopada mod noko bolgnrsko nstaslco ceto in mot] turškimi vojaki. Na obeli straneh bilo jo polno ranjonih in mrlvib. Neki nemäki list poroea, da so bili od ntrani carigrajskega ruskega poslani- štva obveščeni vsi v Macodoniji nabaja- joči se ruski konzuli, da ho ustaski od- bori sklenili, pomorili vso rusko konzulo v Macodoniji. V ta namon da jo odšel v Macodonijo noki Marlancev v družbi is morih tovarišev. Isla osoda čaka baje tudi srbske konzulo, nahajajoco so v Macodoniji. Albanci no samo da nočejo niee- sar slišati o reformah, ti ljudjo ho na nek em sbodu .sklonili, da so morati Mos- na in Hercegovina zopet priklopiti k V sredo zvečor ob 8. uri so jo iz- vi3il v Solunn strason čin. Pognali so namrec z dinamitom v zrak lilijalko oto- manske banko, ki jo popolnoma unicena. Razon tega bilo jo tudi ta dan v Solunu, kakor porocajo listi, kakili 50 drugih di- namitskih napadov. Eksplozicija biJa jo tako strašna, da so vslod njo popokale vse šipe, nahajajočo se na poslopjih, sto- jeeih daleč okolu porusenoga poslopja otomanske banko. Pri ti priliki ubita sta bila dva izmod onih, ki so izvršili ta grozni čin. Ob jednoin se poroča. da jo bilo v Solunu vsled to in drugih oksplozicij ranjenih in ubitih polno dru^ih oseb. Solunsko probivalstvojo vslod toga strašno razburjeno. Üokazano še ni, a zagotavlja se, da so bili zloeinci Bolgari. Oblastnijo so dale aretirati do zdaj 53 oseb Poroča ho pa, da so ostali zakladi, nahajajoči se v banki, nedotaknjeni, če- tudi je bilo poslopjo popolnoma unieono. Danes jo gotovo, da je prislo mod bolgarskimi in mod turskimi vojaki pri Saumakovu do krvavega boja in da je bilo na obeli straneh več mrtvih in ran- jenih. Olepšati so hoce pa to dejstvo s tern, da so pravi, da jo prišlo do bnja le po pomoti. Dve bolgarski ustaški eeli sta hoteli prekoraeiti holgarsko mojo tor iti y Macedonijo. Trčili sta ob bolgarske vo- jake. Kor so jim boteli poslednji zabraniti prestop mejo, nastal je bajo med njimi boj. Ne dalee od tain na turski Htrani pa so se nahajale turške vojaške t-ote. Ko so zaslišale streljanje, približale so se kraju, kjer so se bili' bolgarski vojakt in bolgarski ustasi. Turski vojaki pa so bajo mislili, da se nahajajo tarn le ustasi in streljati ho začeli, a zadeli so rnesto ustasev nekaj bolgarskih vojakov, ki so pa koj začeli tudi streljati na Turke. V tern zmislu se torej opiauje konllikl. med lurškim in bolgarskim vojaštvoin. Iz Carigrada se poroča, da so te dni zopet zaprli v Mitrovici nokaj oseb, ki bi bile nagovarjale turskega voiaka Ibrahima k umorstvu Ščerbine. To osebo bi bile baje avstrijski podaniki. Domače in razne novice. llmii je Anton Velišček, župnik pri Sv. Petru na Vašinjah na Koroškem blizu Velikovca tor je bil pokopan 2i. aprila. Kajnik je bil rojen 28. decembra 1857. v Podkraju dolenjske županije v Brdih, se je šolal do konec gimnazije v Gorici ter je bil v mašnika posvečen /8. julija 1886. v Celovcu. Dasi je bil italijanski vzgojen (in se je pisal Velescig), privadil se je slovenski besedi prav dobro »n župljani so mu bili iz srca udani. Naj y miru počiva v sosednji zomlji slovenski in večna luč naj mu svoti. Proti ^oroNtastnein sklenu tu- kajžnje kupčijske zbornice v zadevi vinske klavzule, doälo je dež. odboru polno pro- testav od različnih županij, posobno iz vinorejskih krajev. Dežolni odbor je do- tične prožnje in pritožbe odposlal na pri8tojno mesto z dopisom, ki rezko oži- Rosa znani tozadevni sklep kupčijske zbornice in kateri se krepko poteguje za koristi naših vinogradnikov. Uverjeni smo, da bode VSa dežnl« hval«*™ Hp* nrlhom V /apadnlh Bnlili, posobno v vfiHeh : Šloronc, Nehlo, Mrdco, MruAovlje, Illovnik, potorn Kojhrh, I'arbana, dalje v liiljani, Kozani, Murtinj»ku, Vipolžab, v dolonjom dolu MciIhmo in dolonjiii dolib Dolenje «io Gole^Hhrda, jo slana v nooeh \\). in 20. aprila napravila vo.liko škode, kor jo pokonc'ala vne sadje, posuiodila inurviiio porjo in tudi trio morno po- škodovala. To je za ubogo krneto toliko huj<». kor jo znano. da briski kmot irna glavni dohodok v sudju, za katori si ku- puje turšico in dru^'H živila, kakor tudi obleko in obuvalo. Navadno delajo kmetjo dolgovo na račun prihodjoga sailja; a letoH jim sta- cunarji nouejo dajati živil na upanje. k(^r jo alana vse poltrala, in ljulagoslov društvene zastave, potom govor in lita- nije. lilagoslov društvene zastave bo izvršil prečastiti prolat Josi p il r. G a b r i je vči C\ voilitelj centralne bogoslovnice v Goriti. Govoril bo č. g. Ivan Üermastia. Ob V ., priOne slavnostno zborovanje v Št. Petru pri Gorici in sicer v prostorili ,,KmeÜjske zadruge*'1 Vstopnice za to slavnost so dobe v delavski sobi. Vspored slavnostnoga zborovanja : 1. Pozdrav prodsednika: 2. Papeževa himna; H. Slav- nostni gnvor (dr. Krek). \. Doklamae'ija : ,.Ave Leo!"; 5 Pesem: ,.Zastava že raz- vitaje*': 6. Deklamacija: „Loonu Xlll." ; 7. Govori vabljonih gostov; 8. Pesem: „Pozdrav"; 9. Deklamacija: ,.Pesem krščanskih delavcev; 10. l'osem : ..Za dorn mod bojni groin"; II. Pesem : ,,Maj- nikova"'; 12. Cesarska pesom. Med raz- ninii točkami bo svirala vojaška godba. Zborovanje bo v slučaju lepoga vremena na prostoniem dvorisc'u, v slucaju sla- bega vromena pa v dvorani ,,Kmetijske zadrugo". Od mitnice na meji gorižki pojdejo društveniki z razvito zastavo v prijazni Št. l'eter. Hohinjska žoleziiioa. — V številki 27. svojega lista z dne 4. aprila smo sporočili cenjenim čitateljem, hi do dne 29. aprila je odprt rok za vlaganje ponudh tistim, ki bi hoteli prevzeti gradbo bjo- hinjske želoznice oil Podbrda do Št. Petra pri Gorici, to je od kilometra 36.5f)0 do 92.8s)0, katera gradba je raz- deljena v 9 delov ali kosov. Preteklo sredo je potekel določeni rok ; tedaj so odprli v železniškem ministorstvu vložene ponudbe in našli so to-le: EVve tri kose bohinjske železnice na goriških tleh, to je od Podbrda do Ikče ali od kilometra 35.500 do 54.790 hočejo graditi naslednji podjetniki po sledečih cenah: d r. M a y- veder in tovariši (Vereinigte Eisen- bahnbau-und Betriebsgesellschaft) na Du- naju za 9,903.000 K; E. Gross in to- variäi na Dunaju za 9,251.000 R; Občna avstrijska stavbena družba (Allgemeine Oesterreichische Bangesellschaft) na Du- naju za 8,769.000 K; bratje Redlich in Berger na Dunaju za 8,504.000 K ter S a r d 1, L e n a s s i in tovariäi v Go- rici za 7,700.000 K. — Naslednja dva kosa od Race do Ajbe ali od kilometra 54.790 do 07.412 hočejo prevzeti : stav- bena družba Union (Union-Baugosell- scbait) na Dunaju za 7,558.000 K; d r. M a y r e d e r in tovariši za 7,034.000 K; G. Ernst in A. Buas na Dunaju za fi.97Fi.OOO K- H RalU in ¦««a-ia; no \\ o r g o r za (>,577.i)sX) K ; Sard, L e- nassi in lovarisi za 0,294 000 K. - /a soHti kos od Ajbe do Anhovoga ali od kiiometra (i7 412 do 7.'{.(»0S so so oglasiü naslodnji ponudniki: d r. Mayrodor in tovarisi za 1,579000 K; Primorska Htavbona družba G1.000 K: Sard, L c n H s H i in tovarisi za 1.2H2.0OO K. — Sedmi kon od Antiovoga do Sabotinarja ali od kilornetra 78 (»OS do 79.360 ho- čejo graditi: l'rimorska stavbena družba iG e i r i n g o r in tovariši < zh 2,(JfiOOOO K : G. Ernst in A. Buss za 2.011.00't K: dr. May red er in tovari.si za 1.977.000 K ; bratjo B e d ! i <¦ h in Berger za 1,951.000 K; ObOnastav- bena druzba za 1,915 000 K; Sard, Le- na s s i in tovariši za 1,712 000 K. — Osrni kos, ki soga od Sahotinarja do Št. Mavra aii od kilometrov 79.360 do 86.'J so pripravljeni prevzeti: Primorska ntavbena družba (G e i r i n g e r in to- variäi) za 1,(^8000 K: bratjo M e d I i c h i n Be r g e r za 1.591.000 K; d r. M a y- redor in tovariši za 1,579.000 K; Ma- dile in tovarisi v Celovcu za 1,532.000 K; Sard, Lenassi in tovarisi za 1.858.000 K -- Za doveti kos od St. Mavra do St Petra pri (iorici. od ki- lomelra SOOtiti do 92 S50. ter za zvezno crto v St Peter med bohinjsko in vi- pavsko z'leznieo v dolgosti 870 metrov, so se prnudili; dr. May red er in to- varisi za 1,735.000 K: Primorska stavbena druiba iGeiringer in tovarisii za 1.721 000 K : M a d i 1 e in tovariAi za 1,636.000 K; Sehr atz in sin v L'rtahru pri l.incu za 1.597.000 K; Ed. Gurtn er na Pmnaju za 1.570000 K: Sard. L e- nassi in tovariäi za 1,505.000 K; F. Dittel na Dunaju za 1,451.(»00 K. — Kazlika med najnizjimi in najvisjimi po- nudbami zriasa več miljonov Viada bo imela kaj zhirati. ker ni vezana na naj- nižje ponudbe, marvee gleda tudi na za- nesljivost in spretnost v delu posameznih tvrdk. One, ki so si z raznimi deli pri- dobile kreilit, imajo prednost pred drugimi. Za kmetovnlce. — Briskirn kme- tovalcem priredi potovalni učitelj za kme- tijstvo g. Ant. Strekelj jutri ob 3' ._, pop. v šolski dvorani v Podsabotinu kmetijski '«hod. pri katerem bo govoril o briskem kleturstvu. Na^lednjo nedeljo, dne 10. t. m. imel bode pa takten shod v Komnu in bo govoril o predmetu: ,.GIavni po- greški v kraskem gospodarstvu4. Maat čvt So(*'o pri Barki. — Ta most je skoraj popolnoma dodelan in se Se v teku tega meseca izroči javnemu prometu. /idarjl Se nc strajkajo. — VT sredo zvečer so se zbrali v hotelu ..Cien- tral*' zidarski delavci in delodajalci. Zi- darski delavci so zahtevali od delodajal- cev. da jim povisajo dnino ter da se skrajsa delavnik od 10' , ur na 9 ur. Glede zboljsanja place so se delodajalci in dolavei zjedinili, ne pa tako glede skrajšanja delavnika. Delavci so se za zdaj zadovoljili tudi s lern, da se jim je zvisalo dnino. 3Iest(> na dan 1 nia.jnika so imeli na tukajinji c. kr. višji realki di- jaki prosto v četrtek. Laski listi poroeajo, da je ravnateljstvo realke prepovedalo dijakom napraviti morebitne izlete čez mejo in se tejnu jako cudijo. No, nam se zdi pa ta odredba ravnateljeva po- polnoma umestna. Prvi niajnlk. — Včeraj so torej praznovali v Gorici delavci iz mesta in dežele dan 1. majnika. Predpoludne se je vrsil jako mirno obhod po mestu. Ob 10. uri predpoludno pa sta govorila de- lavcem v hotelu „Central1' tovarisa Zei in KopaO. Prvi je govoril v italijanskem drugi pa v slovenskem jeziku. Povedala pa nista niö novega. Popoludne okoli 2. ur pa so so podali dolavei, bilo jih je kakih 350, v „Velodrom", ki* se nahaja blizu železniskega kolodvora. kjer so se s plesom in pijačo zabavali, kakor so najbolj mogli. Lokarue. — V nedeljo bodeta od- prti popoludne lekarni Gironcoli in Glu- bich. Iz Skrl^jeve^a nam pišejo : Uže pred jednim letom smo zvedeli, daje pri nas v Skrljevem dovoljena sola, a radi raznih ovir se ni mogltt äe odpreti. V torek zvečer pa nam je slovesno zvo- nenje in streljanje naznanilo veselo no- vico, da se bode v sredo dne 29, apr. odprla in blagoslovila naža nova sola. Zelo hvaležni smo sl. c. kr. okr. šolskemu svetu v Gradišči, da nam je šolo usta- novil; a zelo hvaležni tudi svojemu ro- jaku, velec. g. Kristijanu Skubin-u, kor se je zares veliko trudil, da nam je solo pridobil in za äolo tako lepo svojo hišo hhai) 11 ___ ITnn an r» i nriArtlA /1 /*\Ki ¦ i iiAil/l — poldnovov učit v na^o novoustanovljeno solo, kar ga bode stalo veliko Irud», kor je n«Aa >t»la eelo tiro oddaljena, in ker je poleg tei;a tudi pot jako atrma. Za pri- liodnje leto pa upamo dobiti svojega ucitelja. Sklep solski'u» l«»ta ohrtno-nn- (lftljeh;i!iie solo /a /Idarje \ Keucnh tiode dne 3 maja 1903 ob 3: ., pop. Sklep je združen z razstuvo i/delkov iz pred- pisanih predrnetov. PrijHtelji Solo in napredka so vab- Ijeni vdeležiti se te zanimive razstave. Vodstvo obrtne ^ole. Xarodno shi\ljc v Ajdosšnni- Sturjali. — /magovito so vije slovenska trobojnica v trža^ki okolici. Z veseljem pozdravlja slovenski narod junaško stra/.o slovanstva ob Adriji. Ne da se utajiti, da so k taki zmagi polog voditeljev najvec pripomngla narodna društva tr- žažka in okoličanska. Badostnega srca pricakujejo \'ipavri dneva. ki dovede v njih sredo za slovensko idejo prezaslužno pevsko družtvo ..Kolo \ kakor tudi druu'a slovenska društva trzaäka. liliskoma raz- nesla se je ta vest v sleherno vas vi- pavske doline in od vseh strani eujejo se bodnlni klici : ,.Vstvarite nam na- rodni praznik1'. In binko.štna nedeija bo ta [iraznik. To se pa da doseči edino-ie, ako se vdeleži tega slavlja kar največ narodnih društev. Obracamo so torej do teh z iskreno prosnjo, da nas z udoležbo razveselr in ob enorn tako dokazejo svojo ljubezen in svoje spoštovanje do ne- vstrašenih narodnih pijonirjev trzaäkih. Za jedno naprožamo vsa slavna drustva, • !a nam blagovole prijaviti svojo vdeležbo vsaj do 12. maja 19 odtisnjen na vsa- ! ki'iu zavitku grb Lrga Neunkirchen (devet cerkva). Loterijske številkc. ¦J4. april.i. Duiiaj......20 17 2 l>V 4(> (irailec......18 1 9 (>;> 7 ---------------------------------------------------------------! Teodor Slabanja,; srebrar, i v Gorici, ulica Moreli 12, I priporoča precast, duhovščini za I izdrlovanje eerkvenih posod in orodjH. Pripravo cerkvenega o- ' rodjji ohijšuje revnim cerkvani j s teni, da daje tadi na obroke. Obroke si pa pree. p n. goapod ' naročevalec sam lahko določi. j Anton Kuštrin j Gosposki ulici h. štev. 25, priporoea čitstiti tlnhov'Mni in sluvnenui j občinsUi. v mestu in n:i tloZeli svojo trgovinn jedilnegn blaga n. pr. kavo : Santos, Sandomin^o, Java. U-jion, Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, KorfCi istersko in dalmatinsko. Petroloj v zuLojn Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2. H 4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in 1 drug? vrste, namreo po V« kila in od 1 J funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčie v 11. Bistrhi. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga nilina v Kranjn in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razposilja v zabojčkih j najmanje po 5 Ks. na vse kraje. Dr. V. Gregorič, dosedaj ow. zdravnik v Sevnici, naznanja, da se s prvim majem t. 1. nastani v Sežani ua Krasu kot občinski in okrožni zdravnik v hiši poleg lekarne. 4fL. *fL. *fL. L^ Nova zaloga pristnih vin. Andrej Abuja, v Gorici, Križne ulice (Via della Croce) štev. 4, priporoča zasebnikom, krčmarjem in drugim svojo zalogo belih in črnih vin po zmernih cenah. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici v sodih po 56 litrov naprej. Na zahtevo pošiljatudiuzorce. — Postrežba poštena in točna. Yt'lika /alttca šivalnih strojev vsak»* vrst»» 7a sivilje, krojai'e in cevljarje. Edino zastopstvo Pffafovih šivalnih strojev, kateri so svetovno znani na trpežnosti in dobroti, tor so najsposobnejši za vsake vrste del, kakortudi za vezanje, rekamiranje, so edini, kise jamčijo za 10 let. Konkoreaca je pri aas izüjräia in nnoioSaü V zaloyi imamo tudt BURSKA DVOKOLESA tcr angležke „Helikal Premier, in „Regent'. Cena je otl 1HO K naprej. Prodajata tudi slamoreznice in stiskalnice, puske in samokrese vsake vrste. Komat šivank za šivilje stane v Gorici le 70 v. Edina meh. delavnica za popravo sivalnih strojev in dvokoles. ki Za obilno uriroöbo sc priporočata si. obcinslvu udaiui _________j Saunig & Dekleva, ^B\ ulica Municipio št. 1. ^^ *"b Yj , Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki ..Solskega domau VABILO RBDlsTI OBČUI2EOE „Centralne posojilnice" rogistrovano zadruge 1 omojono zavozo v Gorici, ki se vrši 14. maja 1903. ob 10. uri dop. v posojilničnih prostorih ulica Vetturini s skdečim vsporedom: 1. Poro^ilo nai'olstva ; 2. Poročilo nadzorstva ; 3. Porocilo rovizorjji ; ' 4. Potrjenjt» letne^H ra^nna zh drus;o upravno leto 19(>y. in odlot'iba o ponibi Oislo^n uobička: ;"). Izvolitov narolstva in nmlzorstva ; IV ISlučajiiosti. OOKOK. ^s Pri svetem Antonu Padovanskem ^^J^ \ PRVA ZALOGA cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Mud a vecchia St. 2 (za mestno hišo) Dobi so bogata izbira piaud, dalmntik, pluvial, humeral, rokciov kvadratov, kolarjov Leo, prsuikov, inisaluv, brevirjev, ritualov, diurnov in uesteviluo liahožnih različno lino vezanih knjig, sveniikov, križcv, svetilnic, kclihov, ciborjev se srebnio kupo. Jedina zaloga za colo Primorjo kipov o vsakovrstui velikosti in kvaliteti, unietuiško dclo v romauskein kartonu, priporočljivih posebno za vlažne cerkve. Zaloga sveč iz čistega čobelnega voska kakor tudi mešanc svečc I. in II. vrste, podob, veneev, križčev in svetinj vsakovrstiiih. Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnili drugih del spadajočih k bogočastju, izvrsijo se vezenja (ricami) unjfiiicjša za zastave, prep;riiijala i. dr. Popravlja se vsakovrstno stvari za ceno, — = =- ------pri Kojej je izključona vsaka konkurenca. Naročitvc se izvršijo točno in Intro. 3P^"" Ob nedeljah in prazuikih je prodajalnica zaprta. "TPOf Z odlianm spoitovanjem AntQn j_ Vogrie. Ivan Schindler, Dunaj lll.|i., Erdbergstrasse 12. ; poHilju /e veliko let dobi'o ziiane stroje vsake vrste za |»olje(le1stvo. Müne za sadje in grodzje, stiskalnice za sadje in »rozdje, škropilnice, poljska orodja, atiskalnice za ' seno, nlatilnico, vitle, trijerje, čistilnice za žito, la-j ščilnice za koruzo, slamore/;nice, stroj za rezanje ! repe, inline za Rolanje, kotle za kuhanje klaje, se- ' salke /a vodnjake in <,'nojnice, vodovode, žel. cevi itd. 0d sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih Cenah! Havno tako vse priprave za kletarstvo: medene pipe, sesalke za vino, gumijeve in konop- Ijene cevi, pumijeve ploče, stroj za točenje p-/a, škrinje za led, stroje za sladoled, priprave za i". rt- lovanje sodovke in penečih vin, mline za d;v,rü' kavo ild.; stroje za izdelovanje klobas, tehtn, , za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, • miz- ne tehnice, decirnalne tehtnice; želežno • .-ižtvo, železne bla^'HJne, šivalne stroje vseh sesta orodja in stroje vsake vrste za ključavničarje, kov \ kle- parje, sedlarje pleskarje itd. Vse s vecleinim jamstvow ' ! Po najapjiiejšili plaliili popjil, Inii i. *fc' (eniki z vim1 kot 100 sljluuni bn^lačno. | Prekupcem in agentom posebne prednosti! DopisuJG se tudi v slovcnskem jcziku. Piše naj ae naravnost: :'' Iwan SmMmsi^Wfl Dunaj I//// Erdbergstrasse S1 a l2- „Krojaska^^ ###zadruga" Gorica, ' Ravno došle so zadnje novosti raznega krojnega blaga za spomladansko inletno sezono, kakor: Volne, perkal, Oksfort, Batist, satin, Zefir, svilo za prati, Tennis, Pique bele in barvane. — Moška sukna , po V8aki ceni in veliki izberi. — Nad a lie ima bogato zalogo platna, Chif- rona in prtenine, hlačevine, volnene odeje, kovtrov, bombaževine, žepnih rut, robcev, ovratnikov, naprsnikov in raznih Prepi'oi»<\ /a^rinj >la in po- ^rinjala iz volne in homha- /evilie, Tudi so ho naznjanja sliivmunu občinslvu, d;i yo rasR- proda vse od prejsiijili Hexoii xaostalo blaj»'o |MmI laHtiio ceno. WT Na zahtevo stranke posiljajo seuzorci postnine nrn^ti hitrn in tnonn ^siutt Koneeiio ne naxiiaiija sSavii« inn obcinstvu, da ho cene tudi vnemu no- veiuu 1»I»jiii tako nizke, da ne ni bati nikake konkurence! Cene so stalne! I Zdaj se nudi rojakom v inestn | in na deželi prilika za pošteno