I. TEMELJNI CILJI IN POLITIKA GOSPODARSKEGA !N SOCIALNEGA RAZVOJA TER UREJANJE PROSTORA V OBČINI a) Temeljni cilji in usmeritve gospodarskega razvoja Temeljni cilj vseh delovnih ljudi in občanov bo nadaljnje uveljavljanje in dograjevanje samouipravnih družbenoekonomskih odnosov na vseh področjih druž-benega življenja. Vsa prizadevanja boflo usmerjena v dvig kvalitete življenja, ki naj se odraža v boljši socialni in materialni varnosti delavcev in občanov ter zagotavljanju enakega družbenoekonamskega po-ložaja vseh Ijudi v krajevnih skupnostih občine in mesta. Z uveljavljanjem in poglabljanjem samouprav-nih družbenoekonomskih odnosov na vseh ravneh družbene reprodukcije bodo delovni ljudje sami opre-deljevali obveznosti, odgovorposti in pravice pri u-stvarjanju in delitvi celotnega prihodka in dohodka ter svobodno in neposredno vplivali na pogoje svojega dela in življenja ter usmerjali družbeni razvoj na vseh področjih. Za dosego teh ciljev je ipotrebno zlasti: — za ustvarjanje stabHnejših možnosti gospodar-jenja je potrebno, da OZD skrbijo za modernizacijo in avtomatizacijo proizvodnih kapacitet ob racional-nosti v investicijah. Z boljšo opremljenostjo delovnih mest, modernizacijo tehnologije, avtomatizacijo pro-izvodnih postopkov, se bo prispevalo k hitrejšemu povečanju produktivnosti in ustvarjenega dohodka na zaposlenega; — zaposlovati na temelju povečanja deleža zapo-slenih delavcev z visoko in višjo izobrazbo, visoko-kvalificiranih delavcev v skupnem številu zaposlenih ter na povečanju deleža zaposlenih delavcev 'V tistih dejavnostih, ki dosegajo visok dohodek. -na zaposle-nega. Pri tem naj bi imel posebno mesto proces stal-. nega strokovnega izobraževanja ob delu; — količinsko in vrednostno krepiti izvoz blaga, da bi s tem pripomogli k enakopravnejšemu vključe-vanju gospodarstva v mednarodno delitev dela in nadomeščati uvoz z domačimi surovirfami in zna-njem; razreševati probleme preskrbe z naravnimi surovinami, viri ter energijo, z varovanjem okolja, da borao ustvarili zadovoljive ipogoje za nadaljnji razvoj; — pri načrtovanju strateških investicij je treba upoštevati gospodarske, prostorske in socialne krite-rije: a) kapitalna in razvojna intenzivnost, torej za-htevna tehnologija na podlagi znanja in znanstvenih dosežkov, b) surovinsko manj zahtevne dejavnosti, c) povezanost z domačimi znanstvenimi instituci-jami in dosežki, č) varstvo okolja v vseh oblikah, d) iavozna usmeritev oz. nadomeščanje uvoza, e) relativno majhno povečanje delovnih mest, ¦ ¦ f) visoka produktivnost; — zavzeto in načrtno uresničevati združevanje sredstev in dela na ustavnih načelih, obenem pa se na osnovi skupnih vidikov povezovati z goapodarski-mi subjekti izven občinskih, mestnih in republiških. meja. b) Temeljni cilji in usmeritve socialnega razvoja Delovni ljudje in občani na podlagi dogovarjanja in planiranja v SIS, ki so in niorajo postati mesto za zavestno, orgamizirano in zgrajeno obliko svobodnega. sporazumevanja in dogovarjanja se povezujejo z na-menom, da družbene dejavnosti vse močneje prispe-vajo k razvoju produkcijskih sil, k produktivnosti in k večjim rezuTtatom spioh v imaterialni proizvodnji. Obseg sredstev za družbene dejavnpsti pa bo rasel 10 % počasneje od rasti družbenega proizvoda. Finan-ciranje bo temeljilo na selektivni politiki, v kateri bodo imeld prednost: — družbena vzgoja in varstvo predšolskih otrok, — izobraževanje, — osnovno zdravstveno varstvo. Sredstva, 'ki bodo rasla po stopnji 3,15 in bodo za-gotavljala izvajanje dejavnosti na posameznih področ-jih v zajamčenem obsegu. Za nadaljnjo izgradnjo manjkajočih objektov družbenega standarda sredstva . niso zagotovljent, ampak bi se delovni ljudje in ob-čani morebiti salidarnoslno odločali na referendumu za samoprispevek III. c) Temeljni cilji iri usmeritve prostorskega razvoja 1. Značilnosti območij in lirbanistična opredeli-tev: Območje občine Ljiubljana-Šiška predstavlja raz-noliko območje tako glede samega terena in značil-nosti le-tega (ravninski del z izrazito kmetijsko pro-izvodnjo, razgibano Polhograjsko hribovje z gozdnimi površinami ter ogromen potencial urbaniziranih po-vršin), ravno tako pa tudi glede stopnje komunalne urejenosti prostora ter glede stopnje urbanega stan-darda (mreža VVZ, šol, zdravstva, rekreacije, kulture, itd.) ter-glede predvidene izrabe. Po svoji opremljenosti in izgrajenosti izstopajo območja v ožjem mestnem prostoru (opredeljenem z GIJP) predvsem območja Spodnje Šiške, Zgomje Šiške, območje Kosez in Draveljske gmajne, ki pa so v obratnem redu opremljena s komunalno infra-strukturo in urbanim standardom. V mestnem ob-močju izstopajo po minimalni izraibi prostora in ko-munalni opremljenosti predvsem območja Vižmarje, Vižmarje-Brod, Gunclje, Stare Dravlje. V iz\'enmestnem območju občine Ljubljana-Šiška je večja urbanizirana koncentracija na območju Med-vod, nekoliko nižja izraba pa je na območju ostalega prostora občine Šiška. Razen območja Medvod, ki je sicer deficitarno na področju komunalne opreme in urbanega standarda, pa je situacija na ostalem (raz-pršenem) območju absolutno nezadovoljiva tako gle-de komunalne opreme kakor tudi urbanega standarda. Območje Polhograjskih Dolomitov, ki je okarakte-rizirano kot krajinski park, predstavlja neipokrito območje predvsem s stališča komunalne opreme. Stopnja potrebe naraščanja prebivalstva nareku-je večjo »potrošnjo« prostora za proizvodne potrebe, energetske potrebe, rast mesta in ::..u^;ij, i..\_-.«i,:tno in komunalno infrastrukturo itd. Zavedaje se tega je v prostoru naravnati naožnosti in strateško usmer-jati gradnjo na manj kvalitetna zemljišča, s tem da se razvije veliko bolj racionalna izraba prostora. Prostorski razvoj občine Šiška urejajo štirje raz-lični urbanistični dokumenti: 1. Del občine Šiška, ki se ureja z generalnim pla-nom lurbanističnega razvoja nnesta Ljubljane, je ožje mestno območje mesta LjubJjane. Dokument je biJ sprejet leta 1980. Za ta del občine je značilna intenzivna pozidava, značilno j.e, da je večji dei površin predvidenih za stanovanjsko pozidavo že pozidan, začenja se pojav-Ijali deficit na površinah za proizvodno dejavnost. Komunalna opremljenost je predvsem v novejših sta-novanjskih otokih zadovoljiva, sicer pa se pojavljajo v starejših predelih deficiti n'a področju komunalne opreme in urbanega stan.darda. Pomanjkanje je čutiti tudi glede zagotavljanja zelenih. rekreacijskih površin v posameznih soseskah, čeprav ima ta del mesta Ljubljane močno zeleno zaledje Polhograjskih Dolo-mitov in relativno nepozidano območje Šmarne gore in skaručenskih gozddv.* 2) Ureditveno območje Medvod se ureja z noveli-ranim urbanističnim načrtorn Medvod, ki obsega KS Medvode in KS Pirniče, sprejet leta 1975. To območje nudi potencialne možnosti za razvoj industrije ter izgradnje spremljajočih objektov, ka-tere so v precejšnjem deficitu, vendar pa je čutiti po-manjkanje večjih stanovanjskih površin in predvsem smotrno izkoriščanje prostora. Na področju urbani-stičnega načrta Medvod se nahajajo tudi večji kom- pleksi kmetijskih površin, katere pa nudijo ogromne količine gradbenega materiala (gramoz) kot potencial mesta Ljubljane. 3) Območje severno od Save (Tacen—Šmartno— Ganieljine) se ureja z urbanističnim načrtom TŠG, sprejetim leta 1978. Za to področje je bila značilna razpršena indivi-dualna gradnja z malo izrabo prostora ter komunal-nim deficitom. Sprejeti urbanistični načrt TŠG bpre-deljuje to območje nekoliko bolj urbanizirano, teži se predvsem za večjo koncentracijo izrabe prostih površin, smotrnejšo stanovanjsko pozidavo (organizi-rana zadružna gradnja), boljšo komunalno opremlje-nostjo ter zagotavijanje površin za spremijajoče ob-jekte. V že obstoječih pozidanih predelih je režim urejanja lokacijska dokumentacija, novc površine pa se urejajo z zazidalnimi načrti. Zeleni rekreacijski potencial predstavlja Šmarna gora z ožjo okolico. 4) Ostalo območje občine Šiška je opredeljeno z odlokom o urbanističnern redu, sprejetim leta 1974. Za to območje je značilna izredno redka razpr-šena individualna gradnja ler večje število nedovolje-nih gradenj, kar povzroča precejšnje probleme ob že tako občutnem deficitu na tem podroeju, ravno tako pa tudi na podroeju urbanega standarda. Področje sicer predstavlja izrazito ruralno pokrajino z določe-nimi ambienlalnimi kvalitetami ter kmetijskim po-tencialom. S ponudbo lokacij je v tesni zvezi vprašanje predvidene izrabe zemljišča, dejanska izgrajenost teh kapacitet, ki bodo na voljo. Znacilne so naslednje ugotovitve: — nizika izraba celotneaa območja občine — ca. 0,35; — nizka stopnja izgrajenosti, ravno tako pa tudi večje površine, opredeljene kot stanovanjske, prostih ca. 54 % kapacitet; — predviden relalivno nizek tretman Medvod glede na mesto Ljubljana in občino Šiška glede opre-me s spremljajočimi dejaivnostmi; — nizka izigrajenost i?.venmestnega območja in stimuliran (glede na predvidene zazidljive površine) razpršen razvaj urbanizacije; — še vedno prenizka izraba proizvodnih površin, čeprav se stanje nekoliko izboljšuje ob izdelavi po-sameznih zazidalnih načriov za posamezne zazidalne otoke; — na področju občine ležijo najslabši gozdni se-stoji severno od Šmarne gore na območju Vodic in Bukovice kot možni potencial za izrabo; — Ljubljansko polje kot kvalitetno bogato s pod-talnico, predstavlja vodni potencial za celotno ob-močje mesta Ljubljane. 2. Lokacijska ponudba prostora se v odnosu na povpraševanje kaže v naslednjem: — kratkoroono, na osnovi že sprejetih vsch slo-penj zahtevane urbanistične dokumentacije; — srednjeročno. na osnovi še ne sprejetih urba-nističnih dokumentov, ki pa so v pripravi (zazidalni načrti, urbanistični natrli) ter na podlagi šir.ših urba-nističnih dokurnentov in komipleksne urbanistične in komunalne .politike prostora; — dolgoročno — na podlagi družbenega plana dolgoročnega razvoja (prostorsko opredeljenega s pla-niranim projektam Ljubljana 2000) in predvidenih sprejetih urbanističnih dokumentov. 3. Razvojna območja Upoštevaje pripravljenost zemljišča za gradnjo. iniciativo operative (sicer je prisoten razvoj zaradi pomanjkljivo pridobljenega zc?mljišča, neurejene za-družne igradnje), ravno lako glede na urbano-konccp-tualne zasnove posameznih krajevnih skupnosti, so pogojena naslednja razvojna območja na področju občine Ljubljana-Šiška. ¦ 1. Glavno področje je zidava v zazidalnem otoku ŠS 8/2 Dravlje težka montaža, prenešeno iz prejšnjega srednjeročnega obdobja kot nerealizirana naloga. 2. Predvidena je prenova Stare Šiške v posamez-nih karejih, dograditev Stare cerkve kot sestavnega dela le-te tei" Urbana (priprava urbanistične dokumen-tacije za naslednje srednjeročno obdobje). 3. Pripravljajo se tudi zazidalni načrti za zazidal-ne otoke Gunclje ŠS 109, Vižmarje za klancem ŠS . 110'1, 2, Vižmarje pod klancem ŠS 111/1, 2 in Vižmar-je-Brod ŠS 112/1; 2, ki naj bi se glede na potrjene programe krajevnih skupBosti tudi realizirali. 4. Na območju urbanističnega načrla Tacen— Šmartno—Gameljne, realizacija zazidalnih otokov ŠS 201/4a, ŠS 201/5 na področju Tacna ter realizacija zazidalnih otokov ŠS 202/3 b,' ŠS 202/4 a in SS 202/1 c, 1 a na področju Gamelj, za katere so v pripravi zazi-dalni načrti. 5. Glavno razvojno področje na območju občine Šiška v mestnem območju piedstavlja območje Podu-tika. II. faza in Stanežič (v nekotiko zmanjšanem obsegu). Za razvojno območje Podutika II. faza je že na-ročena izdelava urbanistične dokumentacije s ciljem, da se že pred koncem tega srednjeročnega obdobja začne z realizacijo. Predvidena je gradnja stanovanj-skega tipa (blokovna, zadružno individualna, z vsemi spremljajočimi objekti: trgovinami, šolo, VVZ ustano-vami, industrijsko cono ter tudi cono za obrtne de-javnosti). Razvojno področje Stanežič je opredeljeno z dis-pozicijskim načrtom nadaljevanje in realizacija ZN. Območje je namcnjeno stanovanjski izgradnji, proiz-vodnim dejavnostim (kot nov potencial za industrijo, mestu — služne dejavnosti in obrt) na področju ob-čine Ši.ška. 6. Dogovorjena razvojna območja na področju občine Šiška v izvenmestnem območju, predvidena za realizacijo v dolgoročnem obdobju do leta 2000 je območje »Vodic« — za katerega so pripravljene urba-nistične zasnove (z natečajem) ter se planira priprava urbanistične dokumentacije v tem srednjeročnem ob-dobju. 7. Potrebna je zgostitev proizvodnih con, kjer je zadostno proiStih kapacitet ter je potrebna preveri-tev na podlagi razvojnih programov razvoja dejanske potrebe posameznih lokacijskih upravičencev na ni-voju zazidalnih načrtov (večina jih je v fazi izdelave tehničnega dela zazidalnega načrta) ter omogočiti po spešeno prepletanje proizvodnih dejavnosti tistega tipa, ki se prilagajajo potrebam bivalnega okolja, me-rilu človeka in skupnosli. 8. V tem srednjeročnem obdobju se planira v Medvodah intenzifikacija centra Medvod z vsemi cen-tralnimi dejavnostmi, zgostitev že obstoječih indu-strijskih con, delno povečanje stanovanjskih kapaci-tet ter odpiranje večjih površin za pridobrvanje gra-moza za potrebe mesta Ljubljane v sklopu novelacije urbanističnega načrta Medvod. 9. S pripravo kmetijskega prostorskega plana kot sestavnega dela družbenega plana za srednjeročno obdobje 1981—1985 se predvidcva očuvanje kmetijskih površin ter intenzifikacija proizvodnje le-tch. 10. Na področju infrastrukturnih objektov se predvideva realizacija zahodne obvozne ccste, priče-tek gradnje avtoceste »Bratstvo-jedinstvo« na poteku Kranj—Ljubljana na področju občine Šiška v tcm, da se v prvi fazi izvede priključck na rekonstruirano Celovško cesto. Podrobnejša navedba nekaterih nalog je vsebova-na v Doaovoru o temeljih družbenesa plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985.