Izhaja vmak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via Machiavelli 13/11., Tel. 36-491 — Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoiria 18/11 - Poštni predal (casella post.) Trst 431. — Pošt. ček. račun: Trst, št. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št. Ur 25.— NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru Spediziome in abb. postale I. gr. ŠT. 45 TRST, ČETRTEK 31. MARCA 1955, GORICA LET. IV »Zgodovinska naloga Kršč. demokracije v Trstu’’ Preprečiti je treba edinost med Slovenci - Slovenski katoličani naj bodo »koristni tepci" La Prora je priobčila v svoji zadnji številki konec poročila o občnem zboru Democra-zie Cristiane v Trslu. Ker je Krščanska demokracija gospodar tržaške občine in dežele ter obenem odsek vladajoče stranke v Italiji, bi bilo nadvse zgrešeno, če bi Slovenci njene sklepe prezrli in se ne brigali za politične cilje, ki jih zasleduje v naših krajih. Nas zanima seve samo to, kar s'o na občnem zboru govorili in sklepali O' Slovencih. Četudi demokristjani, so odkrito kritizirali svojo vlado, češ da je tržaškim Slovencem priznala v posebnem statutu preveč pravic. Glavni tajnik Redento Romano trdi v svojem poročilu, da je »raba slovenskega jezika«, kakor jo določa londonski sporazum, »rae-upravičena«. To se upa trditi za Slovence, katerim je 21 držav — in med njimi Italija — zajame čilo v mirovni pogodbi položaj svobodnega in enakopravnega državnega naroda na Tržaškem ozemlju. To govori o nas, ki so nas v Londonu potisnili spet v položaj Italijanom podrejene manjšine ter odvzeli našemu jeziku enakopravnost z italijanščino. Tako smo prišli ob težko pridobljene in že uzakonjene pravice. Slovenščina je postala nevoljno prenašam pomožni jezik. Toda demokristjani nočejo imeti prav nobenega razumevanja za naš položaj. Takoj po objavi posebnega statuta so od vseh strani zagnali krik, da je italijanstvo Trsta v nevarnosti. Naravnost nezaslišano se jim je zdelo, da bi se na uradih mogla uporabljati slovenščina ter bi se kje v mestu pojavili dvojezični napisi. »Duša in lice Trsta morata ostati nedotaknjena!« je odmevalo iz italijanskega katoliškega tabora. V Trstu mora torej kljub posebnemu statutu ostati vse — pri starem. To se jim zdi tako važno, da so za ta cilj pripravljeni žrtvovati celo koristi svojih rojakov onkraj meje. »Za cono B« — je vzkliknil Istran Parma — »ne zahtevamo ničesar, kar bi lahko škodovalo italijanstvu Tržaškega ozemlja.« SPORAZUM NAJ SE NE IZVAJA Nekateri celo zahtevajo, naj rimska vlada londonski sporazum enostavno prekliče. Tajnik Romano uradno sicer ni še postavil te zahteve, pač pa je pozval vsa oblastva, naj se vse dotlej, dokler se Italijani ne nehajo seliti iz cone B, prav nič ne trudijo, da bi izvajala posebni statut v korist Slovencev. In kar je rekel, ni bila prazna beseda. Dr. Palamara je ravno te dni odbil prošnjo dolinske občine, da se tamkajšnji industrijski tečaj spremeni v industrijsko stro ovno so lo, kakor predpisuje londonski sporazum. Te dni je podpisal tudi odlok, s katerim je bil v Domju razlaščen 1 milijon kv. metrov nove slovenske zemlje. Dr. Palamara ovira naša županstva, da bi v slovenskih občinah postavljala dvojezične napise. Vse te kršitve posebnega statuta opravičujejo z begunci iz cone B. K temu samo ena pripomba: Scelba je tamkajšnjim Italijanom pridobil v Londonu nele pravico, da ostanejo na svojih domovih, temveč-tudi, da se lahko vsi vrnejo, če so se že izselili. Za to imajo časa eno leto. Čemu jim je Scelba priboril to pravico, če se je sedaj ne poslužujejo? Ali je nemara naše prebivalstvo krivo, da Italijank iz cone B niso narodno dovolj borbeni in požrtvovalni? Vsak pravično in res krščansko misleč človek mora priznati, da zavoljo tega ne zadene niti najmanjša odgovornost nedolžnega slovenskega ljudstva. Toda krščanski demokrati valijo kljub temu nanj krivdo in ga žele spremeniti v narod — talcev. Oblastva naj bi tržaške Slovence prikrajševala za zakonite in človeške pravice, naj bi pomagala razlaščevati in kolonizirati njih zemljo, zapostavljala njih jezik, skratka, dušila njih narodni razvoj. DVOJNA MORALA Vendar to še ni dovolj. Zelo važno se jim vidi tudi, da ostanejo Slovenci med seboj sprti. Bog ne daj, da bi se pomirili in skup. no nastopili! »Nepopravljiva napaka bi bila,«, je izjavil na občnem zboru g. Botteri, »če bi mi ne preprečili ustanovitve velike in enotne slovenske fronte . . .« In na obzorju se na žalost že kažejo znaki, da se Slovenci združujejo. Ustanovljen je bil skupen odbor, kateremu so< se priključili tudi kominformisti in Agneletto. xSamo katoličani iz Slovenske katoliške skupnosti se še upirajo. Toda njihov odpor bo postal brezuspešen, če ne bo znala Krščanska demokracija ubrati primerne politi-tike. To tudii zavoljo tega, ker je slovenski katoliški odsek ogrožen po akciji bivšega poslanca Besednjaka, ki je odločen katoličan, a tvori sedaj prednjo stražo titovskega nacionalizma.« Tako je govoril g. Botteri, katerega prištevajo’ celo med zmerne in Slovencem prijazne demokristjane. Toda sloga med slovenskimi strankami bi pomenila tudi zanj pravo nesrečo za — Italijane. Krščanska demokracija ima zgodovinsko nalogo, da slovensko enotnost prepreči. Kako? S tem, da pritegne k sebi slovenske verne ljudi, češ da je resničnemu katoličanu prepovedano kakršnokoli sodelovanje s komunisti, pa naj bodo te ali druge barve. Tako predpisujejo papeške okrožnice, katerim so mora vsak katoličan pokoriti. Nadaljevanje na 3. strani NOVICE OBČNI ZBOR SKSZ V nedeljo, 27. marca, je imela Slovenska krščanska socialna zveza v Trstu svoj občni zbor. Na dnevnem redu so bila poročila odbora, nadzorstva, razsodišča ter volitve novega odbora. Dr. E. Besednjak je orisal politični položaj Slovencev na Tržaškem. Poročilom je sledila dolga stvarna razprava, ki je prinesla številne nove pobude in načrte za bodočnost. Za predsednika je bil izvoljen dr. Lngel-bert Besednjak. POZDRAVNA RESOLUCIJA Novi izvršni odbor Slov. krščanske socialne zveze je na svoji prvi seji sprejel resolucijo, v kateri »toplo pozdravlja skupni nastop vseh slovenskih županov in občinskih svetovalcev Tržaškega ozemlja ter jih poziva, naj složno in dosledno nadaljujejo hor-bo za uresničenje posebnega statuta. Pri tem naj jih krepi zavest, da stoji za njimi vse slovensko ljudstvo, ki jih bo’ v njihovih naporih za enakopravnost našega naroda do kraja zvesto podpiralo.« OBMEJNI PROMET Jugoslavija in Italija se že skoro 4 mesece pogajata v Vidmu, da bi uredili obmejni promet, a se ne moreta zediniti. Kje tiči vzrok? Zdi se, da je glavna razlika v temle: Italija želi, da bi se prometne olajšave dovolile predvsem prebivalstvu cone A in cone B, medtem ko Jugoslavija predlaga, naj bi se iste olajšave raztegnile na prebivalstvo vzdolž cele meje do Trbiža. Tržaška La Prora trdi, da so pogajanja zašla v slepo ulico. Če se razbijejo — grozi demokristjanski list — se razbije tudi londonski sporazum in preklicane bodo vse pravice, ki so jih v njem dobili tržaški Slovenci. Nekateri nacionalisti so pa sploh nasprotniki sporazuma. Tržaški občinski svetovalec Furlani je označil sporazum za »kos papirja, ki bi ga bilo treba zagnati med smeti«. EINAUDI Predsednik italijanske republike je obhajal te dni 81-letnico rojstva. Ugledni državnik in učenjak je prejel iz vseh dežel sveta čestitke. Tudi iz Moskve so mu poslali brzojavko in bogate darove. NOVICE Z VSEGA SVETA NOVA NEMŠKA VOJSKA Pariške sporazume je sedaj odobril tudi francoski senat in s tem je dokončno sklenjeno, da se Nemčija priključi zapadu in dobi svojo vojsko’. V teku 3 let bo štela pol milijona vojakov, opremljenih z najmodernejšim orožjem. Predstavljali bodo četrtino oboroženih sil, ki jih misli zapad stalno držati v Evropi. Mož, kateremu je Adenauer poveril nalogo, da organizira vojsko, se imenuje Teodor Blank. V mladih letih je bil mizar in spada k levemu krilu Krščansko-demokratske stranke. Pozneje je postal voditelj rudarjev. Njegovo delavsko poreklo je zapadnjakom jamstvo, da se v Nemčiji ne bo' obnovil stari pruski militarizem. Za glavne sotrudnike si je izbral same častnike, ki so bili zapleteni v zaroto proti Hitlerju. Potrebuje še približno 50 generalov in 600 polkovnikov. Tem bodo> natančno preiskali jetra: o njihovi politični zanesljivosti bodo sodili posebni odbori, sestavljeni iz predstavnikov delavskih organizacij, vzgojiteljev, odvetnikov in verskih poglavarjev. Blank lioce biti pri izbiri silno previden. V armadi je odpravil divjo disciplino in vsemogočnost podčastnikov in dovolil vojakom, da nosijo civilno obleko nele na dopustu, temveč sploh v prostem času. Vojska naj postane živ del ljudstva. Če se tako posreči vključiti Nemce v krog demokratičnih narodov, bo to zgodovinska zasluga bivšega mizarja Teodorja Blanka. SOVJETSKA ZVEZA IN ZAPAD Moskva je pred odobritvijo pariških sporazumov izjavljala, da bo1, če se Nemčija o-boroži, vsak sporazum med Rusijo in Zapa-dom nemogoč. Sedaj pa je Bulganin iznenada predlagal, naj se sestanejo 4 velesile na razgovore in pogajanja. Iz tega se vidi, da so imeli prav tisti, ki so trdili, da se bo Sovjetska zveza skušala kljub oborožitvi Nemčije sporazumeti z Zapadom. Njeni ostri protesti so bili le politična poteza. VERSKI BOJI V ARGENTINI Nad tO' južnoameriško' republiko vlada že dolgo vrsto let neomejeno general Peron. V začetku se je močno opiral na katoliške kroge in na Cerkev, a zato je pričakoval od nje, da podpira njegovo vladavino. Nekaj časa je šlo, končno so se katoliki hoteli osamosvojiti. Cerkev se ni hotela in mogla odpovedati vplivu na vzgojo mladine. Peron je nato izjavil, da se Cerkev meša v politiko, izgnal duhovnike iz šol ter izda! celo vrsto protiverskih postav. V prej navidez katoliški državi so izbruhnili pravi verski boji. Zadnji teden je diktator doložil nov udarec: odpravil je večino katoliških praznikov. Ni pa seveda zatrl največjega, ki se obhaja 17. oktobra in se imenuje »Dan zvestobe Peronu«. In res mu bodo Argentinci ostali neomajno zvesti vse dotlej, dokler ga ne strmoglavijo. ZA STARA LETA Zadnji četrtek je rimski senat izglasoval zakonski predlog, po katerem naj bi vsak senator, ko preteče njegova doba, prejemal pokojnino. Poslanci so zdaj precej jezni, kajti nedavni predlog, naj bi tudi poslanci dobivali na stara leta pokojnino, je v parlamentu propadel. Senatorji so ravnali bolj prebrisano. Domenili so se lepo tajno in nenadoma sprejeli zakon. Zanj so glasovale enodušno vse stranke od krščanskih demokratov do komunistov. V takih stvareh je med njimi sloga. i MODERNA TEHNIKA Dne 15. marca je preteklo točno 30 let, odkar so iz Evrope prenašali v Ameriko po radiu, to je brezžično, koncert slavnega poljskega umetnika Paderevskega. Takrat je ves svet proslavljal ta dogodek kot veliko zmago človeškega duha nad prostorom in časom. Te dni so pa v Ameriki zgradili potniški parnik na raketni pogon. Ladja bo nekako drsela po vodni gladini. Iz Amerike v Evropo bo trajala vožnja samo en dan. Resna tekma med ladjo in letalom! KOLIKO GA POPIJEJO Številke povedo, da popije vsak prebivalec Trsta povprečno 50 litrov alkoholnih pijač na leto samo doma, t. j. pri kosilu in večerji. K.oliko jih polokajo možakarji v gostilnah, kjer jih boljše polovice ne gledajo, gre na poseben račun. Številke govore, da pride letno na vsakega moškega 86 litrov vina, 40 litrov piva in 2 in pol litra žganih pijač. Nekaj je že! Najbolj zmerni so dedci doma. NOV PARNIK V ladjedelnici Uljanik na Reki so splovili moderno potniško ladjo, ki bo vozila na progi Reka—Lošinj. Nosila bo lahko 800 potnikov. Zanimivo je, da se bo imenovala po naj večjem slovenskem pisatelju: Ivan Cankar. KDO GA VZAME? Ko je angleška kraljica Elizabeta obiskala pred meseci svoje prekomorske dežele, jo je na otoku Jamaica uradno sprejel črni minister Mc Phersen. Tudi slovesno kosilo ji je pripravil. Zdaj je njegova vlada padla in zaradi sovraštva med belci in črnci minister ne najde nikjer dela. Prišel je v London in se vpisal v seznani brezposelnih. Morda mu bo sedaj kraljica pomogla. PRIKLJUČILA SE BO VELIKA BRITANIJA Med Turčijo in Irakom je bila podpisana pogodba o vojaškem in političnem zavezništvu, ki je silno razburila arabske dežele. Posebno hud je bil Egipt, češ da se je Irak s pogodbo izneveril vsearabski ideji in razbil skupnost arabskih narodov. Sedaj se misli turško-iraški zvezi priključiti še Velika Britanija. Pogajanja že tečejo in se bodo v kratkem ugodno zaključila. Angleži dobe v Iraku tudi dve letalski oporišči za obrambo svojih postojank na Srednjem vzhodu. Tu nastaja, kakor vidimo, nova politična in vojaška zveza držav, s katero skušajo Angleži nadomestiti svoje izgube v Egiptu. V ŠOLSTVU NEKAJ NI PRAV V Italiji se zares prevečkrat dogaja, da se dijaki zaradi slabih redov usmrtijo. Te dni se je v Turinu zastrupila s plinom 13-letna Rezika Penato. Lani je še bila veselo in pridno dekle. Letos je pa dobila nekaj slabih ocen in obupala. Poleg nje so našli knjižico, v katero je začela pisati nalogo »Obisk v prodajalni igrač«. Napisala je nekaj stavkov in ni mogla naprej. Zato je na listek zabeležila »Ne morem več« in se zastrupila. Pogosti samomori niso dobro spričevalo za italijansko šolstvo. POLITIČNE STRASTI V ITALIJI Vladni pristaši vasi Colo.mbaia v Emiliji so 26. marca proslavljali zmago, ki so jo dosegli nad komunisti pri zadnjih volitvah v kmečko bolniško' blagajno. Ko je pri večerji positalo najbolj razigrano in je v gostilni odmevala vesela pesem. je med goste stopila smrt. Iz teme sta počil a dva strela ter podrla na tla 4 može. Dva sta bila na mestu mrtva, druga dva pa težko ranjena. Take oblike zavzema na žalost politična borba v Italiji. »PAPEŠKI ODPOSLANEC« Pred ženski samostan Wernberg na Koroškem se je pred kratkim pripeljal imeniten avto s papeško zastavico. Iz njega je izstopil dostojanstven redovnik-trapist. Prednici se je predstavil kot papeški preglednik ženskih samostanov v Evropi, p. Gamolberg. Redovnice, vse spoštljive in v trepetu, mu pripravijo odlično kosilo. Čudno' se jim je le zdelo, da tako silno je in pije. Prisotnemu škofovemu vikarju je bilo še bolj sumljivo, da se prav nič ne razume na bogoslovne reči. Zato je zahteval od njega izkaznico. Tako je prišlo na dan, da je ta trapist — gledališki igralec Kratsch. Več let je kot papeški odposlanec obiskoval redovnice, pregledoval »račune« in odnašal visoke denarne podpore »za misijone«. Zdaj bo pregledoval zapore v Celovcu. BITI JE HOTELA MATI V Združenih državah živi 29-letna Pavla Schultz, ki je možu stalno zatrjevala, da bosta kmalu imela sinčka. Ker pa otroka ni hotelo biti in se je moža bala, si je eno umislila. Preoblekla se je v bolniško sestro in jo mahnila v porodnišnico. Tu je neki materi vzela novorojenčka, češ da ga nese okopat. Ko je dolgo ni bilo nazaj, so se ljudje preplašili in poklicali policijo. Tatico so že po nekaj urah zgrabili in ji vzeli otroka. Zdaj premišljuje v zaporu, kaj bo možu natvezla. ČUDNI KOMUNISTI V srednji Italiji stoji na visoki gori starodavna republika San Marino, kjer imajo vla« do v rokah komunisti. Značilno je, da tu ženske nimajo volilne pravice. Sedaj so se žene vseh prepričanj združile proti vladi, od katere zahtevajo, naj ta nedemokratski madež zbriše vsaj do prihodnjih volitev v jeseni. Zakaj nočejo zadovoljiti žensk, čeprav zahtevajo komunisti po vseh drugih državah politično enakopravnost obeh spolov? Vlada se boji, da bi ženske volile proti in da bi tako prišlo državno krmilo v druge roke. Ne pomaga nič, enakopravnost žensk bo tudi tu prej ali slej zmagala. Zgodovinska naloga Kr sc. demokracije Nadaljevanje s 1. strani Mi te okrožnice poznamo, vemo pa, da je De Gasperi kljub njim sedel v vladi s Togliattijem in s komunisti politično tesno so-deloval. Ravno tako .sede marksisti v Scel-bovi vladi. Spominjamo se tudi prav dobro, kako so pri zadnjih volitvah demokristjana predlagali, naj se na južnem Tirolskem vse. italijanske stranke združijo proti Nemcem ter izvolijo skupnega senatorja: in ta naj bi bil po demokristjanskem predlogu — komunist! Papeške okrožnice niso torej Italijanov prav nič ovirale, da bi svoje državne ali narodne koristi složno in enotno branili. Zanje imajo papeške okrožnice seveda drugačen pomen kakor za nas Slovence. KORISTNI TEPCI Če mi, ki smo v naravnost obupnem narodnem položaju, hočemo ščititi svoj goli obstanek skupno z ostalimi Slovenci, nas takoj proglasijo za komuniste in titovce. Najraje bi mas ožigosali za brezverce in izobčili iz Cerkve. Tak način igranja z vero in katolicizmom je zares preenostaven, da bi ga tudi naš najpreprostejši človek ne spregledal. O zavednosti in brihtnosti slovenskih katoličanov morajo imeti zares slabo mnenje, če mislijo, da jih lahko izkoristijo kot klin, ki ga bodo pognali v slovenske vrste ter z njim razklali naš narod. Napovemo jim, da tudi s »Slovensko katoliško skupnostjo« ne bodo imeli sreče. Kajti četudi bi njeni voditelji hoteli, bi ne mogli sodelovati s tržaško italijansko Krščansko demokracijo zoper lastni narod. Saj bi takoj ostali osamljeni, ker bi jih vsi pošteni Slovenci zapustili ter za vse čase zasovražili. Konec bi bil ta, da bi le sebe osramotili in škodovali ugledu slovenskega katolicizma. To je vse. Računi laških demokristjanov so zato popolnoma zgrešeni. Gospodje naj si zapomnijo, da slovenski katoličani niso in ne bodo nikoli tako zvanii »koristni tepci«, ki se z njimi lahko kdo igra ter jih v svoje namene poljubno izkorišča. Izkoriščati se ne dajo niti od komunistov niti od demokristjanov. Dogodki se bodo razvijali popolnoma drugače, kakor si gospodje zamišljajo'. Mi ne bomo uganjali nobenega iredentizma, se ne bomo predajali niti titovskemu niti netitovske-inu nacionalizmu! Zavzemali se bomo enostavno’ za spoštovanje posebnega statuta in za enakopravnost med tu živečimi narodi. Verujemo, da v tem boju ne bomo osamljeni: z nami bodo s časom nele slovenske, temveč tudi one italijanske stranke, ki so mržnje med narodi site ter si žele pravega miru v tem delu Evrope. Kdorkoli nas hoče v naši pravični stvari podpreti, nam je dobrodošel in smo voljni z njhn sodelovati. Ni nobenega dvoma, da bomo v teh težnjah našli oporo tudi pri uvidevnih ljudeh Krščanske demokracije v republiki. Moralno osamljeni pa bodo tržaški demokristjani, ki so zavoljo svoje strastne narodne nestrpnosti postali glavna ovira pomirje-nja naših krajev. LAŽNI DOKTORJI V Trevisu so odkrili družbo, ki je spretno ponarejevala doktorska in inženirska spričevala raznih univerz v Italiji in inozemstvu. Prodajali so> jih za en milijon in še več. Baje je v Italiji cela vrsta takih doktorjev in inženirjev. Slepariji so> prišli na sled po »uglednem zdravniku dr. Li Causiju« na Siciliji, ki ni v resnici nikdar študiral. Kupil si je ponarejeno diplomo in zdravil u-boge bolnike. ŠPORTNA STRAST V Carigradu sta brcali žogo dve najmočnejši moštvi. Gledalce, razdeljene seve tudi v dva tabora, je pri tem prevzel tak ogenj, da so se začeli že med igro zmerjati. Ob koncu je pa nastal med njimi pravcati pretep. Nekaj oseb je prišlo ob življenje. Nogomet bo ljudem še pamet zmešal. SCELBOVI USPEHI V AMERIKI Predsednik Scelba in zunanji minister Martino sla končala svoj obisk v Kanadi in tudi svoje razgovore v Washingtonu. Najvažnejši uspeh potovanja je v tem, da je bila Italiji zagotovljena gospodarska pomoč Amerike. De Gasperiju so Amerikanci dajali denar, da je izkopal državo iz vojnih ruševin, Scelba pa dobi podporo, da preuredi in osamosvoji gospodarstvo Italije. Posebna pomoč pojde Siciliji, kjer so odkrili tudi petrolejske vrelce, ki jih bodo izkoriščali z ameriškim kapitalom. Italiji bodo dali na razpolago atomsko silo, da jo uporabi v industrijske namene. Posebna skupina laških učenjakov pojde v A-meriko proučevat tamkajšnje atomske naprave. Lep uspeh, če pomislimo, da so v Ameriki, kakor piše Washington Post, bili v začetku leta 1954 že odločeni »brisati Italijo iz seznama zapadnih zaveznikov, na katere se je mogoče zanesti«. TAKO V MILANU. DRUGAČE V TRSTU V Milanu je imel jugoslovanski državni podtajnik Vratuša predavanje, v katerem je govoril o gospodarskem položaju Jugoslavije. Dežela — je rekel — je potrojila svojo predvojno industrijo in zelo povečala svoj izvoz razen v kmečkih pridelkih in živilih. Priznal pa je, da so življenjske razmere v Jugoslaviji na žalost še vedno slabše kakor v velikem številu evropskih držav. Italijanski podminister Treves se je Vratuši zahvalil in poudaril, da je med sosednima državama zavladalo k sreči spet ozračje pravega prijateljstva. Primerjajte s tern zagrizeno nacionalistično nestrpnost do Slovencev v Trstu! Včerajšnji II Piccolo prinaša ogorčeni protest nekega profesorja Baronija, ker je v vlaku videl sprevodnika tolmača, ki je nosil za jugoslovanski potnike na roki trak z napisom: slovenski! Že beseda slovenski bi bila profesorja skoro spravila v omedlevico. Mož in Piccolo se nam smilita. STARODAVNA LEKARNA V Zagrebu se lahko ponašajo, da imajo eno najstarejših lekarn v Evropi. V Kame-riiti ulici v starem mestu so že pred 600 leti odprli prvo lekarno. Zdaj bodo v njej ustanovili farmacevtski muzej. NEPOVABLJENI GOSTJE V palačo Buckingham, kjer prebiva angleška kraljeva družina, so se večkrat vtihotapili nepoznani ljudje. Nekateri so se splazili noter mimo straž, ker so tako stavili s prijatelji, drugi iz navdušenja za vladarsko družino. Predlanskim so zgrabili v kraljičinih sobanah lepo oblečenega mladeniča, ki je rekel, da je hotel samo lepo Margaret videti. Slične stvari so se dogajale tudi v prejšnjih časih. Pod kraljico Viktorijo je »stanoval« neki Karl John kar eno leto v podstrešni sobi in hodil po hrano v kraljevo kuhinjo, češ da je njegov strežaj. Ko so ga spodili, se je nastanil v kraljičini oMačilnici. Edvard VII. je zalotil pri svoji mizi moža, ki je mirno pisal pismo svoji materi na papirju s kraljevim grbom: »Draga mama. kot vidiš, sem menjal naslov.« In res ga je še isti dan v — zaporu. Da bi se take reči ne ponavljale, so sedaj namestili po vsej palači električne zvonce, ki vsako osebo takoj javijo glavni straži. Mutii/ s Pokljuko DOLINA Prejšnji teden smo imeli v Dolini vrsto kulturnih prireditev, ki bi delale čast tudi kakemu večjemu trgu ali mestu. Tako je bil v četrtek Slovenski večer z bogatim sporedom. Govornik je v izbranih besedah spregovoril o naših živečih pesnikih, baritonist Marijan Kos pa je z njemu lastnim talentom zapel več narodnih pesmi. Sledila je burka »Gospa nikoli prav«, ki ji je občinstvo sledilo' z velikim zanimanjem ter veseljem. Na koncu je nastopila dolinska mladina, in sicer šolarji, mešani zbor ter dekliški oktet, ki so ubrano zapeli nekaj pesmi. Lepo je bilo videti, kako samozavestne so se naši mladinci sukali ma odru. Razveseljivo je, da se mladi rod zanima za pesem in za kulturno življenje, katero v marsikateri drugi vasi na žalost zelo zanemarjajo. Dolina naj bo' za zgled vsem ostalim krajem. V petek in v soboto pa je bila v župnijski dvorani izredna filmska predstava. Predvajali so film Odpusti mi. Izredno filmsko predstavo imenujejo Kinoforum, ker ostane po končanem filmu občinstvo v dvorani, kjer se začne razgovor o filmu. V petek je bila predstava namenjena samo možem in fantom. Razgovor je vodil prof. Peterlin. V soboto pa je o filmu govorila prof. Suhadolčeva. — Take vrste predstave smo doslej imeli tudi na Bazovici. NABREŽINA Gospodarska kriza je zajela tudi naš kraj. Vsi tarnajo o slabem položaju, o pomanjkanju dela in zaslužka. Denarja je vedno manj, kar se povsod pozna, zlasti v trgovini. Zato opozarjamo naše ljudi, naj glede na slabe čase, katerim bodo' verjetno sledili še slabši, skušajo, prilagoditi svoje gospodarstvo današnjemu dejanskemu stanju. Ljudje naj omejijo nakupe na upanje, kajti dolg je kaj lahko »sezidati«, a veliko teže ga je plačati. Vsem priporočamo varčnost, zlasti naši mladini, pri kateri je čut do te lepe navade precej obledel. Varčujejo naj tudi naši občinski upravniki. Računski izkazi naše občine za preteklo poslovno dobo niso ravno rožnati. Primanjkljaj je za naše občinsko gospodarjenje prav velik. Zato priporočamo vsem tistim, ki upravljajo našo občinsko imovino, naj ne navijajo davkov, kot se na žalost dogaja, temveč naj pri izdatkih mislijo’ na čini večje omejevanje in varčevanje. CEROVLJE Pretekli teden nas je za vedno zapustil dolgoletni cerkveni ključar in skrbni kmečki gospodar Avguštin Terčon, po domače Jurčev. Dočakal je lepo starost 86 let. Pokojnik je bil znan po vseh naših vaseh kot mož veselega in odkritega značaja in so ga vsi spoštovali prav zato, ker je vsakomur znal povedati resnico v obraz. Pokopali »mo ga pretekli petek oh veliki udeležbi ljudi. DAHES JE IZŠEL 1. APRIL Dobite ga pri vseh razprodajalcih Naj mu bo lahka domača zemlja, sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje. ŠEMPOLAJ V' naši župniji je bil od praznika sv. Jožefa do zadnje nedelje misijon, ki ga je vodil misijonar g. Vidmar. Verniki SO' se v zadovoljivem številu udeležili vseli pridig in o-bredov. V današnjih razvratnih in zmateria-liziranih časih, ki človeka oddaljujejo od duhovnih vrednot, je potreba po temeljiti duhovni obnovi tem nujnejša in tem bolj upravičena. Zato smo našemu dekanu prav hvaležni, da je misijon pripravil ter toliko žrtvoval za njegov uspeh. Preteklo nedeljo je bil pogreb upokojenega železničarja in očeta številne družine g. Jožeta Zidariča iz Praprota. Star je bil 74 let. Žalujoči družini izrekamo naše sožalje, pokojnik pa naj počiva v Stvarniku! Čez približno mesec dni se bo v Devinu in Sesljanu začela turistična sezona. Ker je tujski promet postal v povojnih letih eden najvažnejših virov dohodkov za naše kraje, je prav, da danes o njem spregovorimo. Priznati moramo najprej, da se je v pogojnih letih v naših vaseh marsikaj zgradilo, kar priča o boljših življenjskih prilikah, vendar ni ves ta napredek nastal kot posledica naravnega razvoja, temveč v glavnem zato, ker so zavezniške edinice v eni ali drugi obliki puščale v naših krajih mastne vsote denarja in ker so zavezniki po raznih gospodarskih načrtih nudili občinskim upravam možnost, da moderno uredijo1 naše vasi in po' potrebi tudi popolnoma spremene njih lice. Nastale so nove hiše, novi hoteli, nove šole, ceste so asfaltirali in nekatere preuredili, da odgovarjajo današnjim prometnim zahtevam. Če so se naši ljudje v tem času znatno o-koristili, ni s tem rečeno, da so zavezniki prispevali tudi k razvoju tujskega prometa. V glavnem so mu celo škodovali. Znatno škodo je predvsem trpel Sesljan, ker so Ameri-kanci zasedli najlepši del obale, kamor ni imel nihče dostopa. V Devinu so ob poti k morju postavili barake, ki bodejo v oči vsakemu tujcu. Poleg tega so popolnoma pokvarili Plesov vrt in hotel, tako da sta bila \es čas neuporabna. Ponesrečena je bila tudi zamisel, speljati greznico v biser Devina, v portič. Zaveznikov sedaj ni več in zato se marsikaj lahko popravi. Treba je predvsem skrbeti, da izkoristimo naravne lepote Devina in Sesljana, da jim damo pravo' vrednost ter da z njimi seznanimo inozemsko javnost. Kako izkoristiti naravne lepote Devina in Sesljana, je vprašanje-, ki so se ga pred nekaj leti s precejšnjim pogumom, požrtvovalnostjo ter vztrajnostjo lotili gg. Metlikovec, Gaser in Castelreggio. Vendar bi bilo usodno misliti, da smo sedaj izčrpali vse možnosti razvoja tujskega prometa. To mora biti Sele začetek. Prva naloga vseh naših obrtnikov je, da si preuredijo oziroma izpopolnijo svoje lokale. Zavedati se namreč moramo, da naši kraji niso primerni za množični tujski promet, temveč v prvi vrsti za bogat turizem, za ljudi, ki pridejo semkaj na oddih in na BORŠT V nedeljo, 27. marca, smo v naši dvorani proslavili materinski dan. Nastopili so otroci iz vrtca z dvema živima slikama, ki sta vzbudili veliko zadovoljstvo med poslušalci. Učenci iz osnovne šole pa so se izkazali z vrsto deklamacij in s petjem, ki je bilo nalašč zbrano za ta dan. Vsem st« bila zelo všeč malčka iz prvega razreda, katera sta nam pripovedovala lepe pravljice. Rekli bi, da sta se hotela oddolžiti materam za. vse pravljice in zgodbice, ki so jih neštetokrat slišali iz materinih ust. Spored so zaključili naši otrdci s prizorom »Zvezda«. Prav na koncu pa je še pol šaljivo pol resno nastopil Pavliha s svojo družbo. Njegova izvajanja so mali in veliki poslušali, spremljali s hrupnim odobravanjem in se ves čas pošteno zabavali. Dvorana je bila nabito polna, tako da so ljudje stali še zunaj.' Č. šolskim sestram, ki so dale na razpolago svoje prostore, smo iz srca hvaležni. počitnice. Taki turisti morajo pa najti tu vse udobnosti, ki jih zahteva sodobno življenje. Take vrste turizma ni seveda mogoče imeti, če nimajo naši hoteli n. pr. kopalnic, sob s tekočo vodo, telefona itd. Hotelirji nam prav gotovo porečejo, kam naj gredo po denar, da si vse to nabavijo. Zadeva je na videz nerešljiva, ker oblastva na žalosit premalo zanje skrbe, vendar velja tudi tu stari rek: »Pomagaj si sam, in Bog ti bo i>cmagal!&pifri rs TRŽIČ V zadnjih dneh so o našem mestu pisali tudi veliki časopisi. Razširila se je nanvrec trgovina s ponarejenimi ameriškimi dolarji, ki so jih razpečavali do Genove, Savone, Milana in Turina. Zdi se, da je bilo središče teh tičev v Franciji. Policija je spravila pod ključ pet navihancev, ki so zahrepeneli po lagodnem življenju. Istočasno pa so živahno delovali tudi prekupčevalci z mamili, katere je odkrila milanska policija. Eden izmed glavnih je živel v našem mestu. Danes je v nezaželenem pokoju, v zaperu. Ponovno so se torej znašli v popolnem pobratimstvu lahkoživoi, ki nosijo' izvirna in lepa slovenska imena, kakor Brenčič, Jaku-min in Gerovac ter možje s čistokrvnimi italijanskimi imeni kakor Luigi Casale in Carlo Robiatti. Cerovaca doslej policija ni izsledila, zato sodijo, da jo je pravočasno popihal čez mejo. Spričo živahnega in tako tesnega sodelovanja čistokrvnih elanov obeh tu živečih narodnosti pri raznih lumparijah nas je Slovence in Italijane prav zares lahko sram, da se tie moremo sporazumeti pri uresničevanju lepih in poštenih ciljev. IZ DOBERDOBA V začetku preteklega tedna je kmečka bolniška blagajna izvolila petčlanski izvršni odbor, ki bo- odslej dejansko vodil sko-ro vse posie. Predsednik je Jarc Jožef, podpredsednik pa Andrej Gergolet. Preteklo nedeljo smo prav svečano proslavili materinski dan. Javno moramo pohvaliti naš dekliški krožek, ki je kar z dvema prireditvama, dopoldansko in večerno, nudil materam, otrokom in vsem vaščanom obilo koristnega pouka in zdrave zabave. Na sporedu so bili govori, igre in .petje. Občinska dvorana je bila ob obeh prireditvah prenapolnjena. Velja, da je narodu, ki globoko spoštuje Kvoje matere, zajamčena lepa in vesela bodočnost. Zato je vse hvale vredno, da smo se tako lepo oddolžili svojim materam. IZ SOVODENJ Kakor drugod po Goriškem je tudi naša kmečka bolniška blagajna izvolila v preteklem. tednu petčlanski izvršni odbor. Za predsednika je bil izvoljen gostilničar Mirko Hmelj ak. Pretekli teden so se zaključila z »likofomt. dela pri našem delovišču, ki je izvršilo zlasti poprayila na cestah v Sovodnjali in na Vrhu. Upamo pa, da bo v kratkerm pričelo z novimi deli drugo delovišče, za katero bo država prispevala 1 milijon 300 tisoč lir. IZ KRMINA Ko. so v nedeljo, 20. marca, nagradili v Gorici napredne kmete, smo vsi čestitali domačinu Bučinelu Alojziju, ki je dobili 50 tisoč lir nagrade. Kakor drugod se je po novem letu tudi pri nas močno razširila tatvina. Naši tatinski strokovnjaki so se zatelehali v domače zajce in perutnino. Posestniku Pecotu so odnesli 7 kg težkega domačega zajca, neki posestnici pa so pobrali kar za 30 tisoč lir perutnine. Drugemu posestniku so odnesli za 10 tisoč lir kokoši in domačih zajcev. Med drugim je to tudi znak, da vlada pri nas huda gospodarska kriza. Saj je tudi občinska uprava zašla 7. raznimi posojili v tako stisko, da se iz nje brez državne pomoči ne bo mogla izkopati. Vzrok naše krize je v tem, da so slovenska Brda odrezana od Krmina, ki je od njih dobro živel. IZ PEVME Mestna gradbena komisija je pretekli teden odobrila načrt za gradnjo otroškega vrtca v Pevmi. Tako se počasi uresničuje velika želja Pevmčanov po lastnem otroškem vrtcu, za katerega so se teč let borili in moledovali pri mestni upravi. Pomagali so jim slovenski občinski svetovalci, zlasti domačin g. Pavlin. Pevmskiin malčkom bo s tem prihranjena dolga pot v otroški vrtec na Oslavju ali pa v mestu. IZ ŠTEVERJANA V nedeljo, 20. marca, je širši odbor naše kmečke bolniške blagajne izvolil petčlanski izvršni odbor, ki bo odslej vodil vse posle. Kandidatna lista je bila sicer sporazumno določena, a bi ne bilo prav, če bi tudi javno ne pribili, da so se proti sporazumu pregretji vsi tisti volivci, ki so oddali prednostni glas enemu ali drugemu kandidatu, ker sporazum tega ni predvideval. Prizadetim volivcem in še bolj vodilnim ljudem, ki so jih k temu zapeljali, želimo javno povedati, da je Se o tragediji sl< Preteklo soboto je v občinski dvorani na Verdijevem koorzu ponovno zboroval deželni svet. Udeležba občinstva je bila nenavadno o-bilna. Goričani so pač vedeli, da bo spet na dnevnem redu nečloveška tragedija slovenske narodne manjšine v Italiji. Šlo je iznova za bridko usodo slovenskih optantov in njihovih otrok, ki so jih šolska oblastva pregnala iz slovenskih šol in jih prisilila, da so povečali že itak preveliko število italijan-škili dijakov. Deželni poslanec g. Bratuž je že pred meseci predložil resolucijo, v kateri je od deželnega sveta zahtevati, naj pri osrednji vladi ukrene vse potrebno, da se prekliče sramotna in protiustavna okrožnica ministrstva za prosveto, zaradi katere je slovensko šolstvo na Goriškom izgubilo nekaj stotin ljudskošolskih otrok in dijakov. G. Bratuž je žalostno vprašanje vsestransko osvetlil. Navedel je toliko neizpodbitnih razlogov, ki bi morali prepričati vsakega pravično čutečega Italijana. Slovenci se borijo proti vnebovpijoči krivici, ki jo že več let trpijo slovenski optanti in zlasti še njih otroci. Zloglasno okrožnico je tudi pokojni nadškof Margotti označil za »nečloveško«, je bridko poudaril slovenski poslanec, ker do globin ruši duliovno-moralno življenje tolikih slovenskih družin. Zgodovinsko odgovornost za> protipo&tavni ukrep nosi tedanji go-riški prefekt Palamara in goriška šolska o-blast. Saj Rim bi okrožnice gotovo ne bil izdal, če bi je krajevni oblastniki ne zahtevali. Vsi pravni dokazi, da se slovenski optanti niso odrekli narodnosti s tem, da so navedli j taliianščino kot občevalni jezik, so zadeli ob gluha ušesa. Občevalnih jezikov im.a človek poštenost v politiki resna zapoved. Kajti brez poštenosti ne more sporazumno sodelovanje dolgo trajati. Upamo, da bodo tisti, ki se jih to tiče, razumeli naš namig in se vsaj v bodočnosti varov.ali podobnih napak. Saj take napake končno vendar bolj škodujejo njim samim kot skupini, ki jo hočejo s svojo neumestno prebrisanostjo1 »okoli prinesti«. Predsednik izvršnega odbora je g. župan Podveršič. Danes nam. leži na srcu še neka druga javna zadeva. Bricem je v Gorici na razpolago le ena javna tehtnica, ki pa je od nas zelo oddaljena. Nahaja se namreč daleč na Senenem trgu. Oblastva naj le pomislijo, koliko nas že deset let stane, da moramo vsi Brici iz števerjana, Štmavra, z Oslavja, iz* Pevme, Grojne in Podgore, pa tudi kmetovalci s Solkanskega polja voziti drva, seno, sadje, živino na to preoddaljeno javno tehtnico. Do svetovne vojne je bila tehtnica na živinskem trgu v ulici Giustiniani, ki je mnogo bližja. Zaradi tega sc je ined kmeti pojavila težnja, naj se goriška občina, zaprosi, da zgradi še eno tehtnico za briški okoliš in Solkansko polje. To važno javno napravo bi s svojim prispevkom gotovo podprla tudi država, ki mora skrbeti za zboljšanje kmečkega gospodarstva. Najbolj primeren prostor za tehtnico bi bil kje v bližini pevmskega mostu. Kmetovalci naprošamo zato slovenske občinske svetovalce in tudi deželna poslanca gg. Bratuža in Nanuta, da raztolmačijo deželni in mestni upravi ter prefekturi to nujno potrebo kmetovalcev iz Brd in Solkanskega polja. venskih optantov lahko več. Tako so n. pr. v bivši Avstriji tudi mnogi goriški Slovenci in Italijani morali navajati nemščino za. občevalni jezik, a so kljub temu ostali zavedni Slovenci ali Italijani. Ko so oblastva izdala nekulturno okrožnico, so pač računala na bojazljivost slovenskih staršev, ki jih stalno strahujejo tudi orožniki z raznimi vprašanji. Imamo celo dolgo vrsto slovenskih profesorjev, ki se boje spremeniti svoje poitalijančene priimke, ker bi lahko trpeli kako gmotno škodo, ker slovenske šole niso še uzakonjene. ZVESTOBA DO ZMOTE IN KRIVICE V imenu italijanske večine je odgovoril predsednik Culot. Ta gospod sicer uživa sloves dobrega pravnika, a to pot bi pogorel pri izpitu iz mednarodnega prava, če bi profesorju tako odgovarjal, kot je govoril na tej seji. Mož se je pogumno postavil na stališče, da pomeni občevalni jezik isto kot materin jezik in da so- zato vsi optanti Italijani. V nasprotnem primeru bi ne mogli biti deležni pravice do opcije. Kako naj bi bili slovenski optanti s svojo izjavo priznali, da so Italijani, če pa je vsemu svetu znano, da so Slovenci? Vsi oblastniki in še prav posebno Palamara so dobro vedeli, da so s svojo okrožnico izgnali iz slovenskih šol slovenske otroke, saj če bi bili Italijani, bi obiskovali italijanske šole. Bridko nam je pri srcu, ko pišemo te besede, ker nas do globin duše pretresa nezaslišan moralni padec dobrega dela katoliških izobražencev, ko branijo ukrepe, ki se kratko in malo ne morejo zagovarjati. (Nadaljevanje na 6. strani) =PopIsi iz Goriške (Nadaljevanje s 5. strani) Za predsednikom je govoril še komunist Poletto, ki je poudaril, da ima deželni svet opraviti z izredno pomembnim političnim vprašanjem in ga mora zato 'rešiti s širokega sociailnega in človečanskega vidika. Predlagal je, naj deželni svet zahteva od parlamenta, da sprejme zakonski predlog poslancev Lozze in Beltrama, po katerem je treba slovenske šole v Italiji uzakoniti in jim dati iste pravice, ko’t jih imajo nemške na Južnem Tirolskem. Predlog je predsednik dr. Culot zavrnil, češ da bi ga poslanec moral prej staviti. Nato so glasovali o Bratuževem predlogu: osem članov je glasovalo proti, dva slovenska in dva komunistična svetovalca sta glasovala za predlog, Nennijev socialist pa se je glasovanja vzdržal. Seja je zopet dokazala, da je današnja večina v deželnem svetu ostala zvesta raznarodovalni politiki in da s tem trajno' onemogoča vsak sporazum med Slovenci in Italijani ter usodno ruši resnične koristi države in italijanskega naroda. Slovenci smo pa iz trdega lesa in vemo, da je praviea na naši strani. ŠEMPETER SLO VEN O V Volitev v kmetijske bolniške blagajne, ki so po naših občinah bile v nedeljo, 13. marca, so se naši kmetovalci udeležili skoraj stoodstotno, ne da bi jih kdo> k temu naganjal, kakor se dogaja pri političnih volitvah. Po vseh slovenskih ohčinah je bila predložena le ena kandidatna lista, in sicer lista neposrednih kmetovalcev. Le v Šempetru sta bili dve listi. Poleg zgoraj imenovane se je pojavila lista Zveze zemljedelcev (Federterra), ki je komunistična. Zmagala je seveda prva lista; nezaslišano je za naše razmere, da je za komunistično listo glasovalo kar 66 naših posestnikov, več kot tretjina volivcev. Takega odstotka niso komunisti dobili nikjer v Furlaniji, razen v Turjaku, kjer so zmagali. Pri vsem tem pa je čudno, da so za komunistično listo' agitirali zlasti razni profesorji in učitelji, ki so doslej zakrivali svoje brez verstvo z domoljubjem, tičali v vrstah Krščanske demokracije in udrihali po »titinih«, to je po tistih, ki so vztrajali pri navadah svojih očetov in tako čuvali versko življenje med ljudstvom. Šele potem, ko so dosegli svoj na- men, so se razkrinkali in nastopili proti našim duhovnikom. V vrstah Krščanske demokracije je še mnogo takih, ki izrabljajo nacionalizem in podporo te stranke na škodo zdravega verskega življenja in seveda tudi na škodo stranke same. To bodo odgovorni čini-telji spoznali, ko bo prepozno. ČEDAD Messaggero Veneto je v nedeljski številki *opet izlil nekaj strupa na duhovščino beneške Slovenije. IN iti mrtvih ne pusti pri miru. Žolčni članek proti Slovencem nosi naslov »Sfruttamento di rnorti«. Miru mu zlasti ne dasta že davno pokojni beneški duhovnik Peter Podreka in tudi že umrli msgr. Ivan lriirko. Mi se dobro znanemu piscu članka Sergiju Pennese ne čudimo, da piše take neokusne šovinistične članke, ker kaj pametnega ne zna pisati. Saj je bil dolgo časa desna roka visoških fašistovskih komisarjev. Ne razumemo pa, kako> more Krščanska demokracija vsaj deloma denarno podpirati list, ki ji s svojim ogabnim pisanjem očividno koplje pri nas politični grob. Spomini iz starega Trsta Ob nedeljah so meščani radi zahajali v okoliške gostilne. Posebno priljubljeni so bili izleti k Lovcu in v Bošket. Tod so. odmevali zvoki veselih godb potujočih godcev in pevcev. V nekdanjih velikih parkih bogatili družin so nastajale posebne vrtne kavarne Najbolj znane so bile v vili Rossetti in Mu-rat. »Sior Didio« je pa točil pristno brežan-ko in rezal kraško gnjat na debelo v vrtovih nekdanjih patricijev Giuliani proti Katinari Najbolj znamenit pa je bil tržaški »karneval«. Zadnje tri dni pred pustom so se vozili bogatini v okrašenih kočijah po Korzu gor in dol. Med prerivajočo se množico so metali denar, konfete in sladkarije. Leta 1839 so za tak pustni korzo porabili nič manj kot 25.000 goldinarjev. Že to kaže, da je v tistih časih v Trstu cvetelo blagostanje. MODA Vsaki dobi vtisnejo svoj poseben pečat nc samo zunanje življenje in navade, temveč še prav posebno obleka in moda. V načinu oblačenja se močno zrcali duh časa. Po francoski revoluciji in Napoleonu je stara noša zginila. Le redki starokopitneži so se držali prejšnjih navad. Tak posebnež je bil v Trstu bogati trgovec Anton Parente. Kot Napoleon je tudi ta nosil kito in triogel-ni klobuk še do leta 1850. Dolga halja se mu je opletala okrog suhih beder. V prvi polovici prejšnjega stoletja je noša postala že bolj praktična; seveda ne šc kot danes. Ženske so nosile posebno ob bokih ozke obleke. Če je bila ozka kot osa, je bilo kar imenitno. Krilo iz lahkih tkanin je na široko segalo do peta. Zdi se, da so današnji modni iglarji, Diorji in Fathi, ali kakor se jim že pravi, šli kar za sto let na^aj. Rokavi so morali biti nad komolci strašno napihnjeni. Na glavah lepotic so se košatili široki klobuki, ki so bili zadaj ožji. Na vrhu je bilo zataknjenih vse polno cvetlic in peres kot na planinski paši. Proti letu 1848 so prišle v modo nekakšne avbe z nabranimi trak- ci in trakovi. Lase so. si spletale v cele gore in vanje vpletale vse mogoče like in podobe, celo majhne stolpe, ladje in košarice umetnih rož. Iz vsega tega kupa blaga, napihnjenega in nabreklega, je zrl bled obrazek z modrimi očesci. To je bil lepotni ideal: sinje oči in bleda lica. Zato so se Tržačanke močno pudrale, da se je ob burji kar kadilo. Ženska se je morala kazati kot krhko, bledolične bitje, pa je bila lepa. Krepka, rdečelična dekleta so veljala za kmetice. Gospodične so se rade ponašale z zlatimi verižicami, ki so jih po trikrat ovile okroig vratu. Žvenkljale so z dolgimi uhani in s celo kopo zapestnic. MOŠKI LEPOTCI Ženski svet je na splošno delal vtis brezkrvnih porcelanastih punčk. Moški so pa skušali izkazovati svojo moč in smelost. Noša je bila po letu 1825 kar neokusna. Noge so tičale v dolgih belih hlačah, včasih z modrimi progami, ki so se prav tesno prilegale. Da so bile hlače bolj nategnjene, so jih spenjali r>od podplati. Nad srajco so oblekli tesen telovnik, cimetove barve, povrhu pa iopie, izrezan kot frak na škrice. Zgoraj se je končava! z velikim ovratnikom. Okroe vratu so si zavezovali ogromne kravate, ki so segale do brade. Na glavo so> si poveznili »tubo«, visok cilinder z ozkimi, navzgor zavihanimi krajci. Višek možatosti so pa videli v dolgih zaliscih in ozki bradi okrog in o-krop; obrHza. Manjkala ni seveda tudi bambusova paličica s srebrno bunko za ročaj. Iz hlačnega žepa je bingljala verižica z velikim obeskom. V' telovnikovem žepu je pa molela navzven neizogibna tobačnica. Vse je njuhalo, elegantne dame in kavalirji. Navada je bila, da so zakonske dvojice imele kar skupno tobačnico. Kaj radi so razpenjali tudi sončnike in dežnike. Lep je bil pogled na družinskega očeta, ki je nosil ogromen rd^ ali moder dežnik, pod katerim se je stiskala vsa družina. Mil a d i moški svet je pa imel druge skrbi ali približno take kot danes. Stara navada je bila, da so. se ustavljali pred cerkvijo sv. Antona Starega ali pred cerkvijo Sv. Petra, ki so jo leta 1871 podrli. Po opoldanski maši so se tu postavili v vrsto in delali opazke o mimoidočih lepoticah. Pridigarji so grmeli proti tej razvad1. A ni nič pomagalo. Zato so pobožne mamke in branjevke ustanovile vzorno bratovščino, ki je imela nalogo razganjati moške lepotce pred cerkvenimi pragovi. DOMA Tržačan preživi več ur na dan izven domače hiše. Zato polaga več pažnje na zunanjost kot na miren in udoben hišni kotiček. V tistih časih, ko je bil za en cel človeški rod po vsej Evropi mir, se je razvijalo blagostanje in z njim tudi smisel za družinsko prijetno življenje. Družine so se vabile v goste in salone. Zato je bilo treba skrbeti, da je bilo stanovanje lepo opremljeno in še prav posebno! sprejemna soba. (Nadaljevanje v prihodnji številki) TOVARNA Piii/icic J KRMIN . CORMONS I TELEFON ŠT. 32 Izdeluje Tsakovratno pohištvo, spalnice, jedilnice, knhinje itd. Irvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči n solidno delo. JZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Skakutteau: 'IMiAOZend iMn6gica4c iz bube razvije metuljček, ki pozneje zaleg«, jajčka. Kdor ne bo do 15. aprila uničil koruzne V r= CŠportni breg let) —j Preteklo soboto in nedeljo sta bila v Trstu ir Vidmu dva zanimiva športna dogodka. V soboto zvečer sta se srečali košarkarski reprezentanci Francije in Italije, in sicer v prostorih tržaškega velesejma. Srečanje je bilo zelo zanimivo, ker so Francozi veljali za favorite. Ce pomislimo, da so Frapcozi tri dni prej v Parizu premagali mocrn Bolgare, je bilo vsem jasno, da bo srečanje zelr razburljivo. Med igro pa srno opazili velik napredek mladih italijanskih igralcev, ki so v soboto na dostojen način proslavili eno svojih največjih zmag. Italijani so igrali moderno ter pokazali elegantno tehniko in veliko hitrost. Opaziti je bilo naravnost izrazit vpliv njhovega trenerja Amerikanca M, Gregora. Zmaga Italije (64:56) je bila zaslužena Srečanje bi bilo še bolj zanimivo, če bi v francoskih vrstah nastopila dva igralca-stebra, ki pa sta bila iz neznanih vzrokov odsotna. (Ljubljanski Odred je v nedeljo vrnil obisk nogometnemu klubu Udinese v Vidmu. Prvo srečanje v letošnjem januarju v Ljubljani je Odred odločil v svojo korist 2:1, čeprav so bili gostje skoraj v popolni postavi. To pot pa je šlo malo drugače. Udinese je nastopila s skoraj 7 rezervami in zmagala 2:0. Ce sadimo po časopisih, je bilo srečanje še precej zanimivo in živahno. Kdor pa je tekmi prisostvoval, bi znal čisto drugače povedati. Nedeljska tekma je bila čisto enostavna provincialna nogometna zabava ob slabem vremenu in slabem nogometu. Opaziti je bilo samo veliko nervoznost gostov iz Ljubljane, ki se niso mogli znajti na igrišču. Glavna napaka Odredove igre je bila, da se obramba ni razumela z napadom. Krilska vrsta j>' »drihlala« na vse pretege, namesto da bi gradila igro v središču polja. Videmčani pa so igrali precej raztegnjeno in včasih smo opazili nekaj lepih kombinacij. Posebno se je odlikoval Castaldo, ki je bil obenem tudd najboljši mož na polju poleg Odredo- slame, mu jo bodo uničili na njegove stroške za to določeni organi in bo vrhu tega moral plačati občutno globo. SADNO DREVJE CVETE Zato ga pusti pri miru! V cvetni dobi ga namreč ne smemo škropiti, ker bi vsako škropilo škodilo čebelam, ki so največji sadjarjev dobrotnik, saj s svojimi poleti in i-skanjem sladkega nektarja v cvetih prenašajo na perutnicah in telesnih dlačicah cvetni prah in je tako omogočeno oplojenje cvetov in po tem razvoj plodov. Brž ko bodo odpadli cvetni listi in bo mladi plod že viden, tedaj šele moramo sadno drevje poškropiti. Škropili bomo proti zmrzlikarju (gosenicam) na češnjah z arzenalom ali z DDT v obliki »gesarola«; hruške in jablane, češplje, marelice in breskve škropimo z raztopino modre galice proti raznim plesnim, grinta-vosti in š kri upu. Najbolje je, da poškropimo z raztopino prahu »Ca,Karo«. V 100 litrih vode raztopimo po pol do največ tri četrt kg tega prahu. Raztopini primešamo samo 35 dkg do pol kg arzenala. Proti črvivosti jabolk in hrušk bomo začeli škropiti okoli 10. maja, in sicer vsakih 10 dni do konca junija z »gesarolom 50« ali pa z arzenalom. Isto pravilo velja proti črvivosti češenj. KMEČKE ZBORNICE V FRANCIJI V Franciji sicer že delujejo kmečke zbornice, približno tako kot v Italiji, kjer ena zbornica zastopa trgovce, obrtnike in kmetovalce, Za bodoče pa so predvidene še posebne kmečke zbornice, ki jih bodo sami kmetovalci izvolili. V njih bodo zastopani vsaj z enim članom: lustniki zemlje, ki je ne obdelujejo, lastniki, ki zemljo obdelujejo, ter kmečki delavci. V glavnem bodo te zbornice stavile predloge in zahteve na vlado. vega vratarja Brezarja II, bi je branil s krasnimi skoki nevarne napade in rešil tako številne gole. Odred ni pokazal, kar zmore, in zato up-amo, da bo bodoče srečanje lepše. Tekmo je sodil mednarodni sodnik Pieri iz Trsta, ki pa je nekajkrat obšel sodniško objektivnost. Številno občinstvo je bilo resnično športno razpoloženo in z močnim ploskanjem nagrajalo sleherno lepo akcijo obeh nastopajočih. No, vsaj tu smo že blizu memoranduma. V Kranjski gori se je v nedeljo zaključilo državno prvenstvo Jugoslavije v alpskih disciplinah. V splošni k-ombinaclji je zmagal Tinče Miulej pred Prostorjem, Jancem, Jankom Krmeljem, Dornikom in Cvenkljem. V vseh treh posameznih disciplinah, smuku, slalomu in veleslalomu, je zmagal Mulej, ki je ponovno potrdil, da je še vedno za razred boljši od drugih. Presenetil je mladi Janc, ki ga danes .skupno z jeseniškim mladincem Zugovičem smatrajo za nado slovenskega alpskega smučanja. Na letošnjem prvenstvu je sodeloval, toda izven konkurence, tudi Saša Molnar, ki živi v Švici. In kdo je zopet tekmoval? Štiridesetletni Ciril Praček, ki je še vedno vozil z eleganco, katero je zmogel samo Ciril. Ime Ciril Praček bo slavno ime v letopisih slovenskega alpskega smučanja. Pri mladincih je zmagal Jamnik, ali vendar je bil za razred boljši Jesenlčar Zugovie, ki pa je bil pri veleslalomu izločen. V ženski skupini je prepričljivo zmagala Zupančičeva. Nastopili so tudi člani drugih republik, toda konkurenčnega strahu še niso prinesli. V Brnu je bilo v nedeljo mednarodno nogometno srečanje C ešk oslovaišk a: A v str i j a. Zmagali so Cehi s 3:2 In avstrijski »\vunderteam« je dobil zopet precej lepo in koristno lekcijo. V Švici je bilo telovadno srečanje med reprezentanco Jugoslavije in izbrano švicarsko vrsto delavskega društva Satus. Kot vrsta so zmagali Jugoslovani, kot posameznik pa Jurjevič (J.). Mladi Jugoslovan se je posebno izkazal v voji na krogih, kjer je dobil oceno 9,75. Švicarji so bili močni v kolebnih vajah ter odskokih, saj je večina Švicarjev imela po odskoku z droga salto z obratom iz veletoča z nadprijemom. ZA NASE NAJMLAJSE MAAAAAAAAA/ št. O 'Bauuut, kiati d---------------------------------------------------------------------------------------------------------------- f'/YWVWYWWVWY'AWYWVWWWVWVWWWWWVWV\ VAAAAAAAAAAAAA/AAAAAAA/AMAAAAAA/V\/-AAAAAAA/>AAAAA/>AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA7 v A ICopvright, 1?29# by Edgar Rice Burroughs, Inc. Ali rights rc. Tarzan je prispel na dvorišče. Tik ob njegovi gla- Pobesnela drhal je zdaj iz Kavarne planila na' »Hitro za menoj, gospod!« je šepnil ženski glas. vi je počil strel. Dva zakrinkana človeka sta pla- dvorišče. Plesalke so se vrešče razbežale. V somra- Odvedla ju je po stopnicah navzgor. Tarzan je vinila proti njemu. V naslednjem trenutku je eden ku je Tarzan pobral sabljo nekega premaganega del lesketanje Zlatih okraskov. Spoznal je plesal-iamed njiju stokajoč in razorožen obležal v blatu. Arabca. Z njo v roki je čakal množico. Tedaj se ko, ki ga je že prej posvarila. Vrhu stopnic sta ob-Nož zvestega Abdula je predrl drugemu drobovje, je lahna roka dotaknila njegovega ramena. stala In prisluškovala . .1 Copyright, 1929, hy Edgar Rice BorTough*. Inc. Al! righta reaerved.' »Kmalu nam bodo za petami,« je dejala. »Z okna »Ubiili bodo vaju in mene, ki sem vama poma- Tarzan se je vzpel na okno in tiho poklical dekle moje sobe lahko skočite na uliro.« Ali tedaj jim je gala!« Dotlej sta hrup in nevarnost spopada Tarza- za seboj. Prijel jo je s svojo močno roko in si jo na ušesa udaril nenaden vzklik: Bili so opaženi! na kar naslajala. Sam bi bil zlahka ušel. A zdaj je zavihtel na rame. Abdulu je ukazal, naj zasloni vra-Množica je navalila proti stopnicam. »Zdaj smo iz- bilo treba rešiti to žensko in zvestega slugo Abdula, ta ,ter se z dekletom lahkotno zavihtel na streho, gubljeni,« je reklo obupano dekle. __________________________ Skrivnost DRdA FU-MANCU ROMAN » Spisal: Sax Rohner - Prevedel: A. P. Čudil sem se, zakaj me ta vprašanja neprestano nadlegujejo. Toda zmerom sem v sreu našel odgovor. Bil sem zdravnik, ki je še pred kratkim časom mislil o sebi, da so zanj minile vročekrvne mladostne norosti in da je prišel v listo življenjsko razdobje, v katerem ga nadvladajo vsakodnevne naloge zdravniškega poklica in v katerem zapeljive bedarije kakor temne oči in rdeče ustnice ne najdejo mesta. Namen tega poročila pa ni. pridobiti si sočustvovanje s poročevalcem. Tako torej ne moreni pričakovati, da bi stvar, ki sem se je dotaknil, bila tudi za druge tako privlačna, kakor je bila za mene. Pozabimo tedaj ta mali ovinek in se vrnimo k predmetu, o katerem mi je dolžnost pripovedovati. Čudno, toda resnično- je, da malo Londončanov pozna London. Pod vodstvom svojega prijatelja Naylanda Smitha sem od njegovega povratka iz Burme dalje spoznal, da so v osrčju glavnega »esta mnoga zatočišča, ki so le malokomu znana, taka mesta, ki jih celo povsod pričujoči časnikarji ne poznajo. Smith me je vodil skozi zatišno ulico-, ki ni bila niti dve minuti hoje oddaljena od prometne žile Leicester Squara. Pred vrati, stisnjenimi med vrata dveh umazanih prodajalnic, je obstal in se obrnil k meni, »Karkoli boš videl ali slišal,« me je opozoril, »ne čudi se ničemur!« Taksi naju je zapeljal do ogla. Oba sva imela temne obleke in fese s črnimi, svilenimi čopi. Moja koža je bila umetno prebarvana, da je bila podobna temni zagorelosti mojega prijatelja. Potegnil je za zvonec ob vratih. Skoraj takoj nato jih je odprla debela, ostudno grda zamorka. Smith je nekaj spregovoril v gladki arabščini. Njegove sposobnosti kot poznavalca jezikov so bile presenetljive. Govoril je narečja daljnega in bližnjega vzhoda kakor svoj materin jezik. Ženska je takoj bila videti silno postrež-ljiva, vedla naju je z znaki največjega spoštovanja v slabo razsvetljen hodnik. Šla sva mimo vrat, izza katerih je bilo čuti neubrane glasove nekega godala. Slednjič sva stopila v majhno sobico, ki ni imela nikakega pohištva. Vse okrasje je obstajalo iz plaht, ki so visele na stenah, in rdečih dragocenih preprog na tleh. V neki zidni vdolbini je brlela navadna kovinska svetilka. Zamorka je naj-u pustila in, ko je odšla, je vstopil star mož z dolgo častitljivo brado, ki je prijatelja z dostojanstveno vljudnostjo pozdravil. Po kratkem razgovoru je stari Arabec — zakaj to je moral biti — odgrnil neke plahte in nam odkril večjo, temno vdolbino v zidu. Položil je prst na usta in naju molče povabil, naj vstopiva. Storila sva to in zavesa naju je zakrila. Zvoki hreščeče RADIO TRSTA Nedelja, 3. aprila ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos maše iz tržaške stolnice; 11.30 Vera in naš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše; 13.00 Glasba po željah; 15.30 Konlcert plianistai Gabrijela Devdtlaf^a; 17.00 Koncert pevskega zbora »Valentin Vodnik'«; 20.05 Poje moški zbor Slov. Filharmonije; 20.30 Puccini: Madame Butterfly, opera v dveh dejanjih. Ponedeljek, 4. aprila ob: 13.00 Vokalni duet; 14.00 Lahke melodije igra pianist Franco Russo; 18.00 Beethoven: Koncert za klavir in ork. št. 1; 19.00 Mamica pripoveduje; 20.30 Okno v svet; 21.15 Književnost in umetnost; 22.10 Uroš Krek: Sinfonionetta. Torek, 5. aprila ob: 13.00 Glasba po željah; 18.00 Mozart: Koncert za klavir in ork.; 18.40 Koncert baritonista Marjajla Kosa; 20.30 Radijski oder - Avgust Strinberg: Velika noč - igra v treh dejanjih. Sreda, 6. ap-ril» ob: 13.30 Lahke melodije igra duo Harris-Primani; 18.00 Rahmaninov: Koncert za klavir in ork. št. L; 18.30 Z začarane police; 19.00 Zdravniški vedež; 20.30 Aktualnosti; 22.10 Puccini: Suor Ang.dlicas opera v enem dejanju. Četrtek, 7. aprila ob: 17.00 Verdi: Requiem; 20.3C Radijsiki oder - Georges Bernanos.: Razgovori karmeličank, drama s prologom in 5 dej. Petek, 8. aprila ob: 13.00 Glasba po željah; 17.30 Tri Copelandove skladbe; 18.00 Brahms: Kvartet v G-molu; 19.00 Sola in vzgoja; 20.30 Tržaški kulturni razgledi; 20.45 Tenor Dušan Pertot poje arije iz Bachovih kantat; 21.15 Književnost in umetnost; 21.30 Bach: Pasijon po sv. Matevžu. Sobota, 9. aprila ob: 8.20 Mozart: Exultate. jubi-late (motetto); 15.30 Pogovor z ženo; 18.00 Martuc-ci: Koncert za klavir in ork.; 21.00 Malo za šalo -m'alo za res. VALUTA TUJ DENAR Dne 3. marca si dal avstrijski šiling ameriški idolar 100 dinarjev 100 franr oskih Xranko.v funt šterling ntmško marko pesos švicarski frank zlato napoleon oz. dobil na: 23,50—24,50 lir 630—634 lir 80—-83 lir 166—167 lir 1640—1660 lir 147—149 lir 20—21 lir 148-149 lir 720—728 lir 4200—4300 lir TEDENSKI KOLEDARČEK 1. aprila, petek: Hugon, Mutiimir 2. aprila, sobota: Franc, Gojmir 3. aprila, nedelja: Rihard, 2arko 4. aprila, ponedeljek: Izidor, Dušica 5. aprila, torek: Vincencij, Dobiživ 6. aprila sreda: Sikst, Čudna 7. aprila, četrtek: Herman, RadivoJ Iz Gorice DENARNA PODPORA REVEŽEM Mestno podporpo društvo (ECA) izplačuje revežem denarno podporo v ulici Baiamonti vsak dan od 9. do 12. ure. Od sobote dalje pa ne dobi nihče več podpore, če je do tedaj ne dvigpe. RODITELJSKI SESTANEK Kakor je bilo že javljeno, bo v nedeljo, 3. aprila, ob 10.30 url v prostorih Nižje srednje šole v Ul. Kandaiocio roditeljski sestanek za gi|nniqzijo-l!icejj,, učiteljišče in nižjo srednjo šolo. Vabljeni so vsi starši, ki imajo otroke na teh šolah. NAGRADE ZA ŽIVINOREJCE V zadnji številki smo poročali o nagradah za napredne kmetovalce na Goriškem. Nekaj dni prej je kmetijski nadzornik razdelil nagrade tudi gori-škim živinorejcem, ki so bili odlikovani ob sejmu sv. Andreja v Gorici in pozneje na še večji živinski razstavi v Ronkah. Za nagrade so določili 2 milijona 140 tisoč lir, za pripravo razstav pa so potrošili 640.000 lir. Državni prispevek je znašali dva milijona, 780.000 lir pa so v ta namen prispevale razne krajevne ustanove- lz Trsta DELIJO NAKAZILA ZA SEME VEČNE DETELJE Kmetijsko nadzorništvo sporoča, da je pretekli četrtek pričelo izdajati nakazila, s katerimi si kmetovalci po znižani ceni lahko nabavijo seme večne in triletne detelje. Ker stane kg. večne in tudi triletne detelje 780 lir, mora kmetovalec ob dvigu nakazila plačati 510 lir. To velja za kmetovalce, ki so seme svoj čas naročili. Razlika v ceni (približno 35%) je državni prispevek. VPRAŠANJA IN ODGOVORI Vprašanje št. 91: Enkrat ste pisali v »Novem listu« o reji piščancev »boylers« v Ameriki. Ali bi se izplačala pri nas taka reja? Odgovor: V bližini večjih mest, večjih potrošniških središč bil se taka reja gotovo izplačala, seveda bi morala biti postavljena na pravilno podlago. Pri nas bi si prav gotovo potrošnik ne mogel privoščiti kg piščanca za en dolar (630 lir) kot v ZDA, ker je ipri nas reja dražja, čemtur so vzrok višje cene za krmila. Zato bi bili pri nas piščanci upravičeno dražji kot v -ZDA. Vprašanje št. 92: Koliko semena domače ali kranjske detelje potrebujem za posetev ene’ furlanske njive? S čim naj pognojim to njivo? Odgovor: iNa 100 kv. metrov zemljišča vsejemo navadno 1/4 'kg semena domače detelje. Ker meri furlanska njiva 3.660 kv. metrov, moramo posejati 9 do 10 kg. S čim pognojiti? Kaj je tam raslo lansko le- to? Je bilo pognojeno in s čim! To nam bi morali sporočati in tudi kakšna zemlja je: ali je pusta, ali malo ali zelo rodovitna? Od tega zavisi množina in kakovost gnojil. Na vsak način pognojite z vsaj 100 kvintali hlevskega gnoja in 200 kg superfosfata. Vprašanje št. 93: Ali je krota koristna žival? Več mesecev ni bilo nobene videti, sedaj pa jih človek srečuje tu in tam. Kje so bile preko zime? Odgovore Krotia ali krastača spada med najgrše živali, ni pa zato manj koristna. To so ugotovili znanstveniki, M so krastačo razparali in našli v njenem želodcu veliko število kobilic, bramorjev, mravelj, polžev, vseh mogočih črvov in celo mlade miške. Zato je krastača važen človekov zaveznik V boju proti živalskemu mrčesu. Nespametno bi storil, kdor bi kroto ubil. Krote ali krastače hodijo okoli od aprila do konca septembra, začetka oktobra. Tedaj se potegnejo v kakšno mišjo lubnjo, v razpoke ip dupline med kamenje, kjer otrpnejo v zimsko spanje. Prebudijo se marca in aprila. Tedaj poiščejo samice kakšno mlako ali drugače mokro mesto in tam odložijo kak tisoč jajčec, Večina teh jajčec se tako ali drugače uniči, iz drugih pa se izvalijo po 12-14 dneh ribicam podobne temnosivkaste živali, ki po nadaljnjih spremembah postanejo krote. Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago LeglSa Tiska zadruga tiskarjev »Oraphls« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477 SLOVENSKO NAHODIMO GLEDALIŠČE ib Tritaiko ozemlje PRIREDI: V soboto 2. aprila 1953 ob 20.30 v dvorani PROSVETNEGAjDOMA NA OPČINAH Wil!iam Shakespeare UKROČENA TRMOGLAVKA V nedeljo 3. aprila 1955 ob Iti. uri v dvorani PROSVETNEGA DOMA NA OPČINAH William Shakespeare UKROČENA TRMOGLAVKA V torek 5. aprila 1953 ob 20 30 v kino dvorani v Srednju William Shakespeare UKROČENA TRMOGLAVKA glasbe so zdaj bili bližji in razkošnejši in ko je Smith odprl majhno linico', sem osupnil. Ugledal sem precej veliko sobo, v njej pa divane in nizka sedala ob treh stenah. Na divanih je sedela pisana druščina Turkov, Egipčanov, Grkov in drugih; in zapazil sem tudi dva Kitajca. Večina njih je kadila cigarete, nekateri pa so piili. Neko dekle je na pravokotni preprogi v sredi sobe plesalo svojevrsten ples, spremljala pa jo' je na kitari mlada zamorka in več članov družbe je s ploskanjem pomagalo ali pa tiho brenčalo enoličen napev. Kmalu po najinem vstopu v vdolbino se je plesi končal, nakar je plesalka odbežala skozi zastrla vrata na nasprotnem koncu sobe. Tedaj je bilo čuti bučanje razgovora. »Tu je neka vrsta zabavišča, ki ga obiskujejo nekateri orientalski prebivalci ali orientalci, ki potujejo skozi London,« je zašepetal Smith. »Stari gospod, ki naju je pravkar zapustil, je gospodar aiii gostitelj. Bil sem že ob raznih priložnostih tu, toda vsakokrat brez uspeha.« Z vnemo je gledal skozi skrito odprtino v čudno društveno shajališče. »Koga se nadejaš, da boš tu našel?« sem vprašal. »Tu je priznano zbirališče,« mi je rekel Smith na uho. »Skoraj gotovo je, da ga včasih uporablja kdo od Fu-Mančujeve skupine.« Radovedno’ sem motril vse obraze, ki sem jih skozi linico lahko videl. Prav posebno sem se zadrževal na obeh Kitajcih. »Ali si koga spoznal?« sem šepnil. »Ssst!« Smith je zavil svoj vrat tako, da ja lahko videl vrata. S tem mi je zastri pogled ini le po njegovi napeti drži in nekaki vznemirjenosti, ki je izhajala iz njega, sem vedel, da, je vstopil nov gost. Brenčanje razgovora je utihnilo in v nastali tišini sem slišal šumenje oblačila. Novodošlec je bil potemtakem ženska. V strahu, da ne bi povzročil kakega šuma, se mi je vendarle posrečilo, priti z očmi do' višine linice. Neka ženska v razkošnem ognjenobarvnem gledališkem plašču je šla skozi sobo in prav proti smeri, kjer sva bila midva skrita. Glavo je imela ovito s tanko svileno ovratno ruto, ki ji je ena guba deloma zakrivala lice. Le za trenutek sem jo videl — in mi je zginila izpred oči, ko se je pridružila k nekomu, ki ga nisem videl in ki je sedel na divanu tik pod najinim opazovališčem. Po načinu, kako jo je družba opazovala, sem uganil, da ni bila običajni gost tega shajališča, temveč da je njena navzočnost bila prav tako veliko presenečenje onim v sobi, kakor je bila meni. Kdo bi mogla biti ta odlična dama, ki je posetila tako zatočišče — k? je očitno zelo skrbno skrivala svojo osebnost, ki pa, je bila mnogo bolj oblečena za kak družabni večer, ko pa za takole nenavadno polnočno opravilo? Sepetaje sem začel neko vprašanje, ko me je Smith potegnil za laket, da sem takoj utihnil. Bil je zelo razburjen. Ali bo on s svojo ostroumnoatjo spoznal neznanko? Tedaj se mi je nenavadna vonjava prikradla do nosa, vonjava, ki je očitno vsebovala dušo vzhodnjaške tajinstvenosti. Samo ena ženska mi je bila znana, ki je uporabljala tak parfum — Karamameh. Torej je bila ona! | (Nadaljevanje)