Nova svetloba.
(Spisal dr. Fr. L.)
L<z dolgo ni nobena nova iznajdba tako zanimala učenih in neucenih prijateljev prirode, kakor „nova svetloba", ki se je prikazala ob koncu  minulega leta.
Meseca grudna namreč je poročal nemški profesor W. Rontgen v fizikalno-medicinskem društvu v Wiirzburgu o svojem novejšem opazovanju posebne svetlobe. Vzel je za svoje poskuse tako imenovane Crookesove (r. Kruks) cevke, iz katerih je bil zrak izpraznjen, kolikor največ se je dalo. V to cevko sta bila napeljana oba tečaja ali pola močnega Ruhmkorffovega indukcijskega aparata, tako, da je moral električni tok udarjati skozi imenovano praznino. Cevka je bila pokrita s črnim, za oči neprozor-nim papirjem. Ko je električni stroj deloval, del je blizu cevke papirnato zaslonilo. ki je bilo na jedni strani pomazano z neko kovinsko prevlako (barij = platinski cijanir). Dasi je bila torej cevka čisto zakrita, vendar se je na bližnjem papirnem zaslonilu videla neka živahna svetloba, neko svetlikanje, kakor ob fluorescenciji. Soba je bila seveda popolnoma temna. Iz tega se je spoznalo, da je omenjena svetloba šla tudi skozi temni papir, kakor je šla tudi skozi papir zaslonila, ko so je zasukali s papirnato stranjo proti svetlobi ; le kovinska prevlaka je zadržala svetlobo. Potem so deli med svetlobo in zaslonilo še druge stvari, n. pr. lesene, 2—3 cm debele deske, a tudi skozi te je šla svetloba skoro kakor skozi steklo. Toda tanka aluminijeva ploca je delala na zaslonilu že nekaj sence ; še več pa debelejša. Jako tanka svinčena ploča ne pušča te svetlobe skoro nič skozi sebe.
Iz teh poskusov se je videlo, da gre nova svetloba skozi les, papir, meso brez ovire; ne gre pa v obče skozi kovine: le nekatere kovine so prozorne za to svetlobo, ako so ploče tanke. Cim debelejše so ploČe, tem manj puščajo svetlobo skozi sebe.
Nadalje se je videlo, da se razširja ta svetloba jedino le naravnost, da se nič ne lomi n. pr. ob steklu ali kadar sicer pride iz jedne tvarine v drugo, tudi je ogledalo nič ne odbija.
Rontgen je imenoval te nove žarke Xžarke in hotel s tem menda reči, da doslej niso bili znani, kakor je tudi še sedaj neznano njihovo bistvo.
Kdor je opazoval napredek električne znanosti v poslednjih petnajstih letih, ve, da oni znameniti pojavi v izsesanih ali izpraznjenih cevkah niso nič novega. Med drugimi učenjaki je zlasti Grookes zrak v cevkah izredčil neverjetno (pod x 0Q0 00Q ) in tako dobil pojave, ki so
res čudoviti. Ako gre indukcijski tok skozi tako praznino, nastaja električna svetloba v raznih oblikah in v raznih barvah, ako so gazi v cevkah različni. Ta svetloba izhaja iz negativnega tečaja ali katode, zato jo imenujejo katodno svetlobo (Kathodenstrahlen). Te svetlobe torej niso šele sedaj odkrili; ta se da prav dobro zagrniti s temnim papirjem. Ona svetloba, katero je odkril Rontgen, je druga svetloba, ki ima drugačna svojstva, čeprav izhaja tudi iz negativnega tečaja, ali bolje: od tam, kjer zadevajo katodni žarki ob stene prazne cevke. Potem takem rečemo lahko tako-le: Katodna luč v Crookesovih cevkah ima žarke (X) posebne vrste, ki imajo posebne lastnosti in se zatorej res smejo imenovati:  nova svetloba.
Kakor smo že omenili, je jedna izmed last-nostij nove svetlobe ta, da svetlika, ako zadene na kovinsko pločo. Prav to je pač pokazalo pot, da jo je Rontgen odkril.1) Odkrili je pa niso poprej zato, ker je niso ločili od katodne svetlobe. Tudi v iznajdbah je — kakor drugodi — treba imeti nekoliko sreče.
No, najlepše so se pokazali uspehi novega odkritja s fotografijo. Zares, ako je nova moč — svetloba, v fotografiji se mora razodeti. Dne 4. prosinca je razkazoval prof. Rontgen v učeni družbi v Berolinu fotografije, ki so bile narejene z novo svetlobo, n. pr. človeško roko, od katere so se videle samo kosti, le malo (kot senca) tudi meso. Kako so se napravile te slike? Znano je, da ima fotograf svoje občutljive steklene ploče, s katerimi naredi prvo ali negativno sliko, trdno zaprto v kaseti, kamor ne more svetloba. Nova luč pa je naredila na bromovoposrebreni ploči sliko  tudi  skozi leseni  ali  papirni pokrov.
Ko se je zvedelo o tej iznajdbi, delali so takoj poskuse tudi na Dunaju.2) Izsesali so zrak iz steklene cevke in napeljali skozi praznino tok Ruhmkorffovega induktorja. Kmalu so se pokazali Crookesovi svetlobni pojavi.
Tu so vzeli občutljivo fotografsko suho ploČo, deli jo v popolnoma zaprto leseno kaseto, na vrh deli še leseno desko, in šele na to sveteČo cevko. Žarki so morali torej skozi les do ploče. Za Četrt ure so vzeli ploČo iz kasete in po kemijski poti spoznali, da je svetloba prišla do nje.  Da bi se še bolje prepričali, deli so v
') Prof. Rontgen je sicer izdal o svojem odkritju brošuro, a pisatelj teh vrstic je še ni mogel dobiti v roke; le iz drugih poročil sklepa o načinu samem.
2) O teh poroča dr. J. M. Eder v »Photogr. Corres-pondenz" štev. 2. str. 85.
Književnost.
125
kaseto nad ploco tanko svinčeno mrežo in kmalu spoznali, da se je naredila na ploči podoba mreže prav določno. Torej je bilo izpričano, da je tukaj delovala nova svetloba, ki je šla skozi les, a ne skozi svinec. Prepričali so se, da predira ta svetloba vsak les, (celo oglajeni ali politirani mahogonijev les), debelo črno usnje, debeli Črni papir,   1000 stranij debelo knjigo.
Dne 14. in 15. prosinca so poskušali foto-grafovati tudi roko ali nogo po tem načinu. Treba je bilo pač razsvetljevati pločo 1 —2 uri,
Hrvaška književnost.
Književno društvo sv. Jeronima.
(Poroča o. Hijacint Šalamun.)
To za hrvaški narod velevažno društvo se raz-cvita od leta do leta ter širi med prostim narodom. Društvo ima po zadnjem izkazu do 31. grudna leta 1894. že 12.153 udov. Zraven teh omenjenih udov ima društvo tudi še letne ude, kateri plačujejo na leto 1 krono ali 50 novčičev; do konca 1. 1894. jih je bilo vpisanih 2495. Imetja ima do sedaj 155.991 for. 34 nov. Društvo je izdalo lani svojim udom petero knjig, ki so" vseskozi dobre, zanimive in narodu primerne. Prav zato upamo, da bodo čimdalje bolj segale v narod, vzbujale, učile in pripravljale ga za boljšo  bodočnost.
Danica. Koledar i Ijetopis društva svetojero-nimskoga ^a prijestupnu godinu i8g6. 8"str.226. Cena 25 novč. — Letos je tiskana Danica v 42.000 iztiskih, znamenje, kako je priljubljena pri hrvaškem narodu.   Novih udov je prirastlo   737.
Med zabavnimi in poučnimi spisi omenjam kratek životopis f nadvojvoda Albrechta s sliko. — »Spomen osamstogodišnjice osnutka biskupije ZagrebaČke, priobčil I. Barle" nam podaje kratek pregled osemstoletnice zagrebške nadškofije. Popisuje s kratkimi, a krepkimi besedami težave in bridkosti Škofije v teku let. Med drugimi se spominja narod blaženih dnij cerkvene samostalnosti, ko je imela biskupija svoj lastni staroslovenski obred, z besedami: „Naši djedovi dobili su od sv. oca pape osobitu povlast, da mogu njihovi svečenici vršiti službu Božju i jezikom staro-slovijenskim, to jest, onim jezikom, kojim su se služili sv. Ciril i Metodije, slovijenski apostoli. Taj dokaz očinske ljubavi veselio je dakako naše predje, ali našlo se je takodjer ljudi, osobito po gradovih dalmatinskih, gdje je bilo više talijanskog življa, koji je priječio službu Božju u narodnom jeziku..." ter omenja tudi zibel staroslovenskega obreda na
a podoba roke, to je: kostij, ki so v roki, naredila se je prav določno.1) Podoba je prav taka, kakor bi  bila odtisnjena roka iz kostnjaka.
„Nova luČ" se je res komaj nekoliko pokazala. Ne smemo se prenagliti, da bi si obetali ne vem kaj od nje. A to je izvestno, da je tu zopet velik korak na poti napredka, katerega se po pravici veselimo. Upamo, da prav kmalu zopet kaj izpregovorimo o njej.
v) Ako bo le mogoče, objavimo v kratkem kako podobo po tej  poti narejeno.
Češkem, samostan sv. Prokopa. — Potem slede kratki opisi nekaterih hrvaških mest, omenja se znamenitost in veljava mesta Križevca v srednjem veku, škofijska stolica (palača) grško - katoliškega škofa ter imena tam od 1. 1801. vladajočih škofov tega obreda. Vsak Hrvat se lahko ponaša z mestom S e n j e m , kateri je baje bil že ob Času Lucija Tarquinija Superba sezidan, postal v krščanski dobi Škofijski sedež, katerega „biskupski dvor" je dal sezidati veliki dobrotnik in nepozabljeni biskup Mirko baron Ožegovič barlabaševački za 60.000 gld. osnovavši tudi senjsko gimnazijo. Z živimi besedami nam pripoveduje o nekdanjem blagostanju ter današnjem propadu trgovine v Senju, Kraljeviči in Bakru. ¦— T u ž n a baština, katero je napisala Milena S. Pokupska, je zajeta iz narodnega življenja. — Čitatelji zvedo v Danici mnoge gospodarske drobtinice in tudi nekaj malega o Kneippu in njegovem zdravljenju. — Stari znanec pop Joso nam posebnim načinom in v prekrasnem narodnem jeziku opisuje svoje krajišnike in podaje slike iz tužnih turških časov. — Prst božji nas uči o napuhu in kazni dvojih zaničevalcih Boga. — Nadalje seznanja Danica svoje čitatelje s slavnostjo Pre-radovičevega spominika v Zagrebu 1. 1 895. in o ljubljanskem potresu. — Zgodovinski životopis „Pavao Horvat, biskup zagrebački" (1379—1387), nam slika vesele in žalostne dogodke med brati Hrvati, posebno pa proti koncu njegovega škofovanja, v katere je bil zapleten s svojimi brati; končal je življenje v nekem samostanu. Pomenljive so torej besede pisatelja Ferda Sišiča na koncu: „Krvavi su ti dani hrvatske prošlosti, ali su slavni, kao što su slavna i imena brače Ivana i Pavla Horvata." S Slovenci vred so imeli naši bratje Hrvati žalostne dnev,e glede samostalnosti, kakor je še v sedanjem času. — Čitatelja kratkočasijo tri narodne pripovedke, smešnice in uganke, h koncu zveš, kakšno bode 1. 1896 in kje bodo sejmi v tekočem letu. V Danici torej dobi vsak, posebno pa čitatelj prostega naroda, dovolj pouka in zabave.   V hvalo  moramo  reči,  da to  društvo
Književnost.