118
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988
PODOBE SOŠKE FRONTE 1915—1917
Razstava Goriškega muzeja
»Podobe soške fronte smo želeli sestaviti na način,
kot sestavni restavrator podobo vrča iz pradavnih ča-
sov s potrpežljivim združevanjem drobcev, najdenih
v zemlji.« Tako pričenja avtor razstave njeno pred-
stavitev v zloženki, v kateri kratko in jedrnato
prikaže njen namen in vsebino, obenem pa prinaša
krajši zgodovinski pregled dogajanja na soški fronti,
utrinke dogodkov pa ponazarjajo odlomki iz doku-
mentov in fotografije.
Razstava Podobe soške fronteje postavljena v pro-
storih Goriškega muzeja v Solkanu. Njen avtor je
Drago Sedmak, kustos Goriškega muzeja, ki je tudi
avtor spremnega besedila publikacije Soška fronta
1915—1917. Oblikovalec razstave, zloženke in vabila
je Izidor Simčič, pisec spremnega teksta pa Boris
Blažko. Pri postavitvi razstave pa so sodelovali tudi
drugi strokovni delavci Goriškega muzeja.
Razstava je celovito zastavljena tako po vsebini kot
po izbiri eksponatov. Časovno zajema dogajanja od
sarajevskega atentata, vojne napovedi, mobilizacije,
preko poteka vseh soških bitk in razdejanja, ki so ga
puščale za seboj, do zmage oziroma poraza. Ne ome-
juje pa se samo na vojaška dogajanja in na to, kar je
z bojiščem povezano, kot so vojaške bolnišnice, de-
lavnice, preskrba fronte, gradnja komunikacij, tem-
več ves čas posega v življenje frontnega zaledja, med
civilno prebivalstvo, ki je fronto globoko občutilo ali
doma v stalni nevarnosti in izčrpanosti ali v begunst-
vu po raznih daljnih taboriščih. Ob vsem tem pa raz-
stava stalno vključuje tudi širše politične akcije.
Izbira eksponatov je zelo široka. Lahko bi rekii, da
zajemajo celotno našo kulturno dediščino. Muzejski
predmeti so predstavljeni od raznih vrst orožja in
osebne vojaške kot tudi druge opreme, potrebne za
vzdrževanje fronte. Arhivsko gradivo se predstavlja z |
dokumenti, ki so se ohranili pri poslovanju civilnih in !
cerkvenih oblasti, društev, šol ali posameznikov ter z '
velikim številom fotografij. Tudi umetniška dela li-
kovnih in literarnih ustvarjalcev, ki so nastala v času :
vojne, dopolnjujejo celotno podobo soške fronte. In
ne nazadnje dokumentacija o vojaških spomenikih in
pokopališčih postavlja te neme priče, ki so še edini
ostali na svojem prvotnem mestu. Zanimiva je tudi
maketa prizorišča soške fronte s spremljajočimi ob- \
jekti. Na vidnem mestu je tudi velika zbirka razgled- |
nie, ki prikazujejo kraje ob soški fronti ali pa z likov-
nimi in literarnimi motivi segajo v življenje vojakov
oziroma njihovih svojcev. Razstavo dopolnjuje tudi
krajša filmska dokumentarna oddaja, ki jo je posre-
dovala RTV Ljubljana.
Eksponati izvirajo v veliki večini od uradnih usta-
nov, ki skrbijo za kulturno dediščino: Goriškega mu-
zeja v Novi Gorici, še posebej njegove Tolminske
zbirke. Malega vojnega muzeja v Bohinjski Bistrici,
Pokrajinskega arhiv v Novi Gorici, Narodne galerije
in Narodnega muzeja v Ljubljani, dalje od Župnij-
skega urada Soča, osnovne šole Crniče in štirinajst
privatnih zbiralcev oziroma hraniteljev.
Ob otvoritvi razstave je izšla tudi dvaintrideset stra- \
ni obsegajoča publikacija Soška fronta 1915—1917, \
ki podaja potek dogodkov. V njej avtor najprej na- j
kaže vzroke za začetek vojne in njen povod — sara- i
jevski atentat. Kljub prizadevanjem za mir seje vojna I
začela. Nadaljuje nato z opisom stanja ob izbruhu j
vojne, posameznih front po evropskih bojiščih in
ključnih dogodkov za začetek soške fronte — vstopa
Italije v vojno. Sledi prikaz in potek soške fronte. Po-
sebno poglavje je namenjeno beguncem, v katerem
Porušena vas Avče (iz fototeke
Pokrajinskega arhiva Nova Go-
rica)
kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988
119
pa avtor prikaže tudi življenje po vaseh, ki so bile
ogrožene zaradi bližine fronte. Tekst dopolnjuje
vrsta fotografij. Fotografiji na ovojnici publikacije,
na začetku vojaki v strelskih jarkih, na koncu mati z
otrokom, ki se vrača v porušeno in prazno domačijo,
sta kot simbolični opozorili o namenu razstave.
Ob koncu svojega kratkega poročila o tej tako ob-
sežni razstavi, ki po svojem pomenu sega ne le v se-
vernoprimorsko regijo — ta nekako pokriva prizoriš-
če soške fronte — temveč tudi v širši slovenski pro-
stor, obenem pa tudi presega državne meje, bi opozo-
rila na številno literaturo, predstavljeno v razstavnem
prostoru. Večina je seveda tujih knjig, saj je bilo pri
nas doslej temu pomembnemu obdobju še vse prema-
lo raziskav. Zato ima ta razstava še toliko večji po-
men in je morda tudi izziv za nadaljnje delo.
Lilijana Vidrih-Lavrenčič