LITIJA ★
24. 12. 1941
	FFBRl	AR 1984
		
ŠTEVILKA 2
— V ljubljanski galeriji Emonska vrata je v drugi polovici januarja razstavljala fotografije dreves arhitektka Marija Cerar, kije po rodu Litijanka. To je že njena četrta samostojna razstava. Njena drevesa nam dajejo občutek, kot da so žive človeške figure, pozornost pa je usmerila predvsem v drevesne krošnje. Cerar jeva je pred leti že imela razstavo na gradu Bogenšperku.
V današnji številki glasila občanov pa se nam avtorica predstavlja z dvema fotografijama cvetje. Naj bo to tudi njen prispevek k počastitvi dneva žena.
Praznik Jablaniške doline
Razmišljanje ob 8. marcu
Spet je tu marec, mesec, ko oživlja narava in Se zatenja pomlad. Tudi ta vse napredne ženske pomeni marec začetek prebujenja. Za mednarodni ženski dan ni bil kar naključno izbran 8. marec, ta datum ima svojo zgodovino. Tega dne leta 1909 so ženske socialistke skupaj s svojimi tovariši demonstrirale in zahtevale med drugim tudi volilno pravico. To se je dogajalo v Združenih državah Amerike. Toda že leta 1910 je bil 8. marec na 2. mednarodni konferenci socialistk proglašen za socialistični ženski dan, kasneje sprejet kot mednarodni ženski dan. Že od vsega začetka je bil 8. marec politični dan, dan boja naprednih žensk za svoje politične, ekonomske in socialne pravice — in taka je njegova vsebina še danes.
V številnih kapitalističnih državah se tega dne še vedno zbirajo napredne ženske in zahtevajo svoje pravice: enako plačilo za enako delo, volilno pravico, varstvo za otroke, nezgodno in starostno zavarovanje... Vedno bolj pa so glasne tudi njihove zahteve za razorožitev in mir v svetu.
Ta dan s svojo revolucionarno vsebino združuje vse napredne ženske sveta — tudi /las, čeprav živimo v samoupravni socialistični družbeni skupnosti, ki nam že z ustavo in vso drugo zakonodajo zagotavlja enakopravnost na vseh področjih dela in življenja. V našem vsakdanjiku pa vendarle ni tako. Le poglejmo naše tekstilne delavke, ki se vedno Še mučijo z nočnim delom, podnevi pa z gospodinjstvom in vzgojo otrok. Truden je njihov korak, ko hitijo zjutraj domov, drugemu »šihtu« naproti. Koliko časa bo še tako? Kdaj bodo razmere ugodne za spremembo? Ali bo še nekaj generacij žensk prezgodaj izčrpalo moči? Vsa sreča, da je ženska narava trdna in žilava, prav zato se tudi v teh vrstah najdejo ženske, kise kljub obilici dela vključujejo tudi v družbenopolitično delo.
Četudi so ženske svoje revolucionarno poslanstvo dokazale že v narodnoosvobodUni borbi še vedno ni dobilo tiste veljave, ki bi ustrezala njihovim prispevkom k materialnemu in družbenemu razvoju naše družbe.
Še vedno je premalo žensk na vodilnih in odgovornih delovnih mestih, manjka jih v vseh procesih upravljanja in odločanja tako v združenem delu kot v delegatskem sistemu. Vse to pa posredno še zavira razvoj za uspešnejše uveljavljanje ženske kot proizvajalke in samoupravljal-ke. Tudi materinstvo, varstvo in vzgoja otrok še niso dovolj vključeni v celovit družbeni razvoj. Premalo je bilo še storjenega za zaposlovanje žensk, prepočasi se razvijajo dejavnosti, ki bi ženske razbremenile gospodinjskega dela. Še vedno je ženska v družini najbolj obremenjena z delom. Le počasi izginjajo zakoreninjeni ostanki stare patriarhalne družine.
Resnica je, da so ustavna in zakonska določila o pravicah in zaščiti žensk in mater pomembno orožje v boju za spreminjanje družbenih odnosov, vendar jeza njihovo uresničevanje potrebno sodelovanje vseh družbenih dejavnikov, predvsem pa večja družbenopolitična aktivnost žensk samih. Kolikor bolj se borrio ženske vključevale v aktivno družbenopolitično življenje, toliko hitreje se bodo reševali problemi in se spreminjali odnosi.
Naj sklenem to razmišljanje z željo, da bi nam letošnji 8. marec prinesel s cvetjem in čestitkami predvsem zagotovilo, da bodovsi, kijih zavezuje dolžnost in moralna obveza, v letu 1984 vsak dan in vse leto spoštovali naše delo in nam pomagali utrjevati naš položaj v družini in družbi. Naj bo to dan načrtov in akcije za uresničitev še ne zaživetih pravic žensk in naših iskrenih Želja za mir in prijateljstvo na svetu, za srečno detin-stvo vseh otrok sveta! Hilda Bole
Spominsko obeležje na Poiokarjevi hali odkriva tovariš Ivan Belec — Bell (Foto: GO)
Mladi proslavili kulturni praznik
Mladi v večini nismo zadovoljni z odtujevanjem umetnosti, umetnikov oziroma tistih, ki umetnost predstavljajo, od publike, ki umetnost spremlja. Tudi na področju umetnostnega ustvarjanja želimo uveljavljati svojo razvijajočo se osebnost in razvijamo svoje poglede na to vrsto človekovega samopotrjevanja. Najbolj nas moti, da na mnogih umetniških prireditvah ostajamo le pasivni opazovalci in ne moremo aktivno poseči v dogajanja s svojim mišljenjem.
Tudi to so imeli pred očmi ustanovitelji Mladinskega kluba v Litiji. Čeprav so šele začeli z redno dejavnostjo, imajo za sabo že prvi večji uspeh. Organizirali so namreč prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Zapisala sem prireditev, kajti to ni bila frontalna proslava, kakršnih smo vajeni. Standarden je bil le prvi del, recital poezije in rekov nekaterih uveljavljenih svetovnih lite-ratov po okusu mladih.
V drugem delu je priznani umetnik Zlato Rudolf predstavil svoj nov uspeh — grafično mapo, ki vsebuje 16 listov z original-
nimi stvaritvami mladega Litijana. Zlato je tudi vodil pogovor, ki se ni sukal le okrog njegovega ustvarjanja, ampak smo se domenili, da se bomo pogovarjali o umetnosti v najširšem smislu te besede. Načeli smo mnogo vprašanj in poskušali nanje odgovoriti. Tisti, ki se z ustvarjanjem ukvarjajo aktivno, so govorili o problemih in občutkih s katerimi se ob tem plemenitem delu srečujejo, ostali, ki se z umetnostjo ukvarjamo pasivno, pa smo načeli vprašanja vloge družine in šolstva v rojevanju čuta za umetnost.
Med pogovorom, v katerem smo sodelovali prav vsi, sta z glasbeno točko popestrila večer Jani Jerant in Andrej Čopar, Zvez-dana Rupnik pa je prebrala nekaj svojih pesmi.
Tako smo tisti, ki se radi poglabljamo v probleme, dobili svoj kotiček. Teh pa ni ravno malo, kot je pokazal ta večer. Ob pestrem programu, ki ga je klubski odbor pripravil (naslednjič bomo govorili o filmih), pa je pričakovati še večjo udeležbo.
A.B.
V tej številki:
Litija je okužena s steklino
Nova ureditev pokojninskega in invalidskega zavarovanja združenih kmetov
S postaje milice Litija
Agilne veteranke KK Litija
Na proslavi krajevnega praznika KS Jablaniška dolina se je zbralo veliko število krajanov, aktivistov in borcev s tega območja, ki živijo širom po Sloveniji. Prav tako so se praznovanja udeležili vsi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Litija. Še posebno veseli smo bili udeležbe vabljenih gostov tov. Mitje Ribičiča, Danice
Ribičič in Franca Poglajna — Kranjca.
Slavnostni govornik je bil predsednik OK SZDL Litija tovariš Miro Kaplja, spominsko ploščo na pročelju Potokarjćve hiše na Bregu pa je odkril predsednik OO ZZB Litija tovariš Ivan Belec — Beli.
Najzaslužnejši krajani so prejeli priznanja za svoje dolgoletno uspešno delo pri razvoju krajevne
skupnosti in družbenopolitično delovanje. Priznanja so prejeli: Franci Možina, Tone Zavrl, Ivan Pajk, Jelka Možina, Franci Po-nebšek in Tine Dernovšek za uspešno delo pri razvoju krajevne skupnosti, Vika Pevec, Marija Izlakar, Marija Pajk, Franci Šinkovec in mladinci dramske skupine iz Jablanice pa za uspešno družbenopolitično delovanje.
Po proslavi je bflo prisrčno tovariško srečanje v prostorih gasilskega doma Breg. Ob tej priliki se prav lepo zahvaljujemo wm,
ki so sodelovali pri i".....jpjbl
kulturnega programa, Lesni industriji pa za pomoč in sodelovanje pri financiranju omenjenega praznovanja.
J.K.
Zasedali komunisti v teritorialni obrambi
V začetku meseca februarja letos so se sestali komunisti iz enot teritorialne obrambe naše občine, da bi ocenili svoje delo v preteklem letu in sprejeli usmeritve za svoje delo v tekočem letu.
Najprej je prisotnim spregovoril predsednik Skupščine občine Litija Branko Pintar in jih seznanil z gospodarsko situacijo v občini ter vsebino resolucije o izvajanju družbenega plana občine v letu 1984.
Svoje delo v preteklem letu so člani ZK v teritorialni obrambi pozitivno ocenili, saj je bilo delo aktivov ZK v letu 1983 uspešno, kakor tudi prizadevanja posameznih članov, kar je bilo čutiti na vseh vajah in usposabljanjih štaba in enot teritorialne obram-ber. Število članov ZK v enotah teritorialne obrambe je sicer zadovoljivo, vendar pa si je vsekakor treba prizadevati, da bi čimveč teritorialcev, predvsem mladih, predlagali za sprejem v zvezo komunistov, seveda le tiste, ki so pri izvajanju najrazličnejših nalog v teritorialni obrambi najbolj prizadevni in uspešni.
Poleg pridobivanja novih članov za sprejem v ZK pa so si komunisti v teritorialni obrambi zadali tudi številne druge naloge, ki jih bodo izvajali v letu 1984.
Te pa temeljijo na še boljšem in bogatejšem izobraževanju vseh članov ZK, tako individualnem kot skupinskem (razni seminarji in posveti) ter še večjem angažiranj aktivov ZK na vajah in usposabljanjih štabnih enot teritorialne obrambe. Večjo pozornost bo treba posvetiti informiranju pripadnikov enot teritorialne obrambe in širše javnosti, pa tudi kadrovski politiki, delovanju aktivov ZSMS in vključevanju žena — obveznic in mladincev—prostovoljcev v enote teritorialne obrambe.
Eno izmed nalog v zvezi z izobraževanjem so komunisti izvedli že na tem sestanku, saj so
obdelali temo »Delovanje in angažiranost Zveze komunistov v splošni ljudsko obrambni vojni«, izobraževanje pa bodo nadaljevali v kratkem, ko bo izveden seminar za vse sekretarje aktivov ZK in predsednike aktivov ZSMS v štabu in enotah teritorialne obrambe občine Litija.
Ker pa je ena izmed pomembnih nalog tudi obveščanje javnosti, si boste lahko v naslednji številki Glasila občanov prebrali nekaj več o PRIDOBIVANJU IN VKLJUČEVANJU MLADINK IN MLADINCEV — PROSTOVOLJCEV V ENOTE TERITORIALNE OBRAMBE. *       M .K.
Besede, besede, besede ...
V Glasilu občanov smo prebrali obvestilo, da bo komunalni inšpektor kaznoval vse uporabnike zgradb, pločnikov in parkirišč, če do 7. ure zjutraj ne bodo odstranili snega. Zanima me, kakšna kazen je doletela delavce v trgovini Mercator na Graški Dobravi, ki še do 30.1.1984 niso očistili ne parkirišča ne poti do trgovine. Naj omenim tudi parkirni prostor pred staro občinsko zgradbo, ki prav tako hi bil očiščen.
Delavci komunalnega podjetja so sneg z nadvoza metali kar čez ograjo, tako da je padal na parkirane avtomobile, pred kurilnico in celo na mimoidoče ljudi. V Ljubljani so to opravili drugače. Sneg so s tovornjaki vozili v Ljubljanico. Litijani pa si bomo morali V prihodnje nadeti varnostne čelade, da bo pot pod nadvozom varnejša.
L.H.
Avtor: Marija C erar
Problematika mladinske organizacije
Občinska konferenca ZSMS Litija združuj?; kar 50 osnovnih organizacij, ""-ko "o OO ZSMS organizirane v 1;. t ;vnih skupnostnih, prav tako pa tuji v organizacijah združenega dela, šolah ter družbenih organizacijah in društvih. Vse skupaj štejejo 4200 članov, kar predstavlja 25, odstotkov prebivalstva naše občine. Vendar se v delo mladinske organizacije vključuje le 30 odstotkov mladih.
Vzrokov je več; najpomembnejši pa so najbrž tile: pokroviteljski odnos drugih družbenopolitičnih organizacij, nerešeni prostorski problemi in zastarela organizacija ZSMS. Mladinsko delovanje je še najbolj živo v krajevnih skupnostih, predvsem v vaških osnovnih organizacijah, kjer so mladi med seboj bolj povezani kot v mestu. Na splošno pa velja, da so mladinske organizacije odsev dela drugih družbenopolitičnih organizacij in tu je iskati enega izmed vzrokov za nedelavnost. Mladi največkrat tudi nimajo prostorov, kjer bi se zbirali in izvajali mladinske aktivnosti. Tako so jim največkrat odprta le gostilniška vrata, kar vodi v pijančevanje in mladinsko prestop-ništvo. Tudi problemi financiranja so
zelo pereči. Najpogostejši obliki zagotavljanja sredstev sta namreč pobiranje članarine ter organizacija plesov, prireditev in veselic. Prav tako je nezadovoljivo delo mladih v organizacijah združenega dela, saj se premalo vključujejo v reševanje problemov zaposlovanja, nagrajevanja po delu in kadrovske politike. Bolj aktivni so mladi v vzgoji in izobraževanju, vendar še zmeraj ne dovolj. Jemalo vpliva imajo namreč na to, kaj in kako se učijo, kar se nanaša predvsem na srednje šole v sklopu usmerjenega izobraževanja. Tudi družbene organizacije in društva so de! ZSMS. Največ mladih je vključenih v špoitna, kulturna in gasilska društva ter taborniško organizacijo. Vendar je včasih ponekod opaziti zapiranje vase in premajhno skrb za množičnost.
Na ravnodušnost mladih večkrat vplivajo starejši, ki se do njih obnašajo brezbrižno ali pokroviteljsko in s tem onemogočajo samostojnost osnovnih organizacij. Obstajajo tudi primeri, ko se aktivnost mladih priznava le takrat, ko opravljajo delovne akcije, kljub temu da je program aktivnosti precej širši od fizičnega dela. Za uspešno delo osnovnih organizacij ZSMS je treba mlade izobraziti,
C
• NOVE OBLIKE DELA ZSMS
J
Srečanja mladih
Srečanja mladih se počasi iztekajo. Z dosedanjimi smo lahko zadovoljni, saj so bila kar dobro obiskana. Zal pa pri uspešnosti teh obiskov OO ZSMS v veliko primerih ne bi mogli govoriti o uspešnosti dtMa posamezne osnovne organizacije. Iz nekaterih OO ZSMS smo odhajali z deljenimi občutki; ali se bo mogoče
po tem obisku delo izboljšalo, kako mlade zainteresirati za boljše delo. Še bolj smo bili zaskrbljeni tam, kjer je bil naš obisk zaman, kjer se mladi sploh niso zbrali. Nezainteresiranost za delo, neodgovornost predsednikov, prostorski in finančni problemi, nerazumevanje starejših, to so problemi, ki vsekakor vpli-
vajo na nezadovoljivo delo OO ZSMS v določenih sredinah. Kaj pa vsebina srečanj?
Na srečanjih so nastopali litijski glasbeniki: Urška in Neli Vozel j, Sanda Ki nc in Jože Strmi jan ter Jani in Metka Slimšek, seveda pa ni manjkalo tudi domačih izvajalcev, kot so: fantje iz ansambla Zimmer frei, čarodej iz Gabrovke — Resnik Marjan, ponekod pa so program popestrili tudi s skeči in celo s plesom, ki se je zaključil pozno ponoči.
Iz razgovorov o dosedanjem in prihodnjem delu, o programih dela in problemih, ki jih spremljajo pa smo prišli do enotnega zaključka, da moramo biti v posameznih sredinah večkrat pri-
zato bi morale biti oblike usposabljanja, kot so mladinska politična šola, posveti, tematski večeri, okrogle mize itd. pogostejše. Mlade komuniste tako čaka precej dela, saj morajo postati nosilci dela v mladinski organizaciji. Tudi skrb za načrtno kadrovsko politiko je prešibka, saj prihaja do pogostih menjav vodstva. Na področju pridobivanja mladih za enote teritorialne obrambe in mladinske delovne brigade je ZSMS precej naredila, zato pa manj na področju stanovanjske problematike, saj so problemi mladih družin zelo pereči. Mladinska organizacija bi si morala prizadevati za čimvečje število stanovanj in ugodnejše kredite za njihovo pridobitev.
Mladi so torej premalo vključeni v fazo odločanja. Ce pa so njihovi pogledi preveč alternativni, povzročajo nezaupanje in neupoštevanje. Teh problemov se zaveda tudi CK ZKS, ki je na 9. seji za svoje člane v prihodnjem obdobju podal naslednje naloge:
šotni, imeti moramo stalen kontakt preko posameznikov s predsedstvom Občinske konference ZSMS Litija. Opaziti je bilo tudi, da je v sredinah, kjer delajo ostale družbenopolitične organizacije, tudi delo osnovne organizacije ZSMS dobro, saj OO ZK in KK SZDL vzpodbujajo delo mladih. S tem se še enkrat potrjuje pravilo, da je moč doseči kvaliteto dela posamezne osnovne organizacije le s skupnimi močmi in da je delo osnovnih organizacij ZSMS zrcalo dela vseh družbenopolitičnih organizacij v posamezni sredini.
Občinska konferenca ZSMS Litija
— z aktivnostjo komunistov je treba v družbi zagotoviti ustvarjanje razmer, v katerih bodo mladi celoviteje uresničevali svoje interese in se uveljavljali kot nosilci napredka v razvoju proizvajalnih sil, uveljavljanja znanja in dela ter nadaljnje demokratizacije družbenih odnosov,
— okrepiti je treba aktivnost za uresničevanje usmeritev na področju vzgoje in izobraževanja v smislu krepitve socialističnega samoupravnega položaja mladih v vseh dejavnostih vzgoje in izobraževanja ter v smislu večjega vključevanja šole v družbeno okolje,
— treba se je odločneje zavzemati za učinkovito in hitrejše zaposlovanje mladih, predvsem mladih strokovnjakov,
— vrste ZK je treba pomlajevati in s tem zagotoviti revolucionarno kontinuiteto same organizacije,
— ZSMS je treba uveljavljati kot samostojno, revolucionarno, množično politično organizacijo mladih.
R.S.
Mladinski tisk v Litiji
Svojevrsten odraz delovanja mladih je tudi izdajanje mladinskih glasil. Pri tem ne mislim na slovenski mladinski tednik »Mladina«, ki ga v zadnjih mesecih lahko kupite tudi v Litiji, ampak na vrsto mladinskih glasil, ki jih v zadnjem času izdajamo mladinci naše občine.
Glasilo Občinske konference ZSMS Litija je začelo izhajati že leta 1976 in izhaja še danes kljub nekaterim prekinitvam. V njem želimo prikazati delo mladih Litijanov na vseh področjih njihovega udejstvo-vanja. Ker pa glasilo izide le tri do štirikrat letno, ne more biti dosledno aktualno. Tudi njegova zunanja podoba ni tako privlačna, da bi ga mladi po osnovnih organizacijah, kamor ga pošiljamo, radi vzeli v roko. Tej pomanjkljivosti bo center za obveščanje in propagando, ki glasilo izdaja, v prihodnje namenil največ pozornosti.
Nekaj mesecev po ustanovitvi OO ZSMS na Primskovem (leta 1982) so mladinci tega kraja izdali svoje glasilo Mladinka—mladinec. Glasilo je zelo dobro likovno opremljeno in tudi vsebinsko je na zavidljivi ravni. Lahko trdimo, da bi se tudi v slovenskem merilu ta mladinski list visoko plasiral. Poleg njega izdajajo na Primskovem Informacije, ki mladince sprotno obveščajo o akcijah osnovne organizacij* ZSMS.
_   ,     asi© .ulo. dJUk::
PBOOSAHSAi »- -ledih t n»« Tni'orU.devnll
vseh poMBDi«" " -Iiitilea,lapOGio'--« -'
r.nj« .*Sdr£"M*««, odpor.. Itelsi^oli««?0 SJ. sploSnog. 1J»"   e        „ l0,0 rtrt.li. «• .jj." ..ve.« t« od6o-,/,])( svoji!! la8t „Kl_1.n1. ter krepi«*
ir.Uv.nJ« i« uopo.ol.lJ.nJ« „o4ro»Jih,*l« "
ima no podlagi i««""*- „ovaU « «
_jat. .. ..jh .vei.l.S «• oo?°.l°; n t.r t "
Sg no podlagi ■ p0        alt . o.ta-
Uli "rti-.tt-jS'SjSi• 0W.ni*aciJ.M
aru^.nopomicni-1 { »^frelev.ojo *1J<£".*
osnovne org»■- ———-^2^
VOJNA JE MIR. SVOBODA JE
SUŽENJSTVO, NEVEDNOST JE MOČ
OO ZSMS Miloš Djukič je prvo številko svojega glasila izdala že pred nekaj leti in je prejšnji mesec zato le obnovila to obliko dejavnosti. Tudi njihovo glasilo lahko ocenimo podobno kot glasilo s Prim-skovega: dobra oprema in vsebina.
Vsak čas pa pričakujemo tudi »Mladega Stavbčana«. Osnovna organizacija Stavbe je zelo aktivna. Delo, ki se ga lotijo, tudi dobro opravijo in to pričakujemo tudi od njihovega glasila.
Mladinska informativna dejavnost se je torej zelo razmahnila. Vseeno pa se mladi ob izdajanju glasil srečujemo s težavami, ki so si v vseh sredinah podobne. Vsak tisk zahteva določena finančna sredstva. Ker le-teh mladi nimamo vedno dovolj, so naklade glasil majhne, kakor tudi število izdaj na leto. Značilen problem je tudi premajhna dopisniška mreža — z izdajanjem se ukvarjajo majhne skupinice, ki težko slede vsem dogajanjem, da bi jih kvalitetno predstavile občanom.
Kljub naštetim oviram mislim, da smo na dobri poti, da vsaj delno zadostimo eni temeljnih potreb sedanjega časa, potrebi po dobrem informiranju. To pa je vse bolj želeno in cenjeno.
A.B.
IZ DELA
OBČINSKE SKUPŠČINE
Za blagovne rezerve
Občinska skupščina Litija je na februarski seji zborov sprejela odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letošnjem letu.
Na osnovi tega odloka bodo zaposleni plačevali 0,2% od osebnega dohodka za realizacijo programa občinskih blagovnih rezerv. Na ta način zbran denar bo v občini uporabljen za zagotovitev ustreznih količin blaga za osnovno preskrbo občanov, zlasti prehrambenih proizvodov, v primerih, ko bi na trgu prihajalo do motenj v preskrbi. Seveda bi tako oblikovane rezerve uporabili tudi v primeru večjih naravnih nesreč, ki bi povzročile motnje v normalni preskrbi občanov.
V litijski občini zagotavljanje blagovnih rezerv ni najbo-
lje urejeno, kar bi lahko ob motnjah v preskrbi povzročalo občanom težave pri normalni oskrbi s hrano. Tega so se zavedali tudi delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, ki so sprejem odloka sprejeli soglasno in ob splošni podpori ter s predlogi da v občini problematiko zagotavljanja blagovnih rezerv rešujemo tudi dolgoročno in ne samo za letošnje leto.
Ob uvedbi novega prispevka 0,20% od osebnih dohodkov pa je treba upoštevati tudi dejstvo, da je bil ukinjen republiški davek iz osebnega dohodka v višini 1 %, občinski pa se je zmanjšal za 0,15%, tako da je skupna obremenitev osebnih dohodkov kljub temu nižja.
Spremembe prostorskega plana
Delegati vseh treh zborov občinske skupščine Litija so sprejeli predlog sprememb in dopolnitev prostorskega dela družbenega plana občine za obdobje 1981—1985.
Spremembe v urejanju prostora so v litijski občini sprejeli zaradi kategorizacije kmetijskih zemljišč s čimer so točno določili namembnost posameznih zemljišč. Na splošno zadovoljstvo delegatov je to zahtevno nalogo izdelal Geodetski zavod SR Slovenije, ki se je pri izdelavi celotne naloge povezoval tudi z ljubljansko Biotehnično fakulteto in Urbanističnim inštitutom Slovenije.
O osnutku sprememb in dopolnitev prostorskega plana so v litijski občini izvedli obširno in strokovno vodeno javno razpravo, v kateri so občani podali svoja mnenja o urejanju prostora. Vendar pa se je dosti pripomb iz javne razprave nanašalo tudi na urbanistične in zazidalne načrte ter uporabo prostora v dolgoročnem planu občine, zato jih bodo obravnavali tudi pri pripravi teh dokumentov.
T. B.
Sprememba odloka o priznanjih
Delegati občinske skupščine Litija so obravnavali osnutek novega odloka o priznanjih občine Litija in ga posredovali v javno razpravo do naslednje seje zborov, ki bo konec marca. Nov odlok bo nadomestil sedanjega, ki ga dopolnjujejo še trije odloki, tako da se je že kar težko znajti o vseh dokumentih, ki urejajo podeljevanje občinskih priznanj in listine o priznanju.
Bistvena novost v novem odloku so področja, na katerih se podeljujejo priznanja za dolgoletno in uspešno delo, ki je pripomoglo k napredku in ugledu občine. Predlagana so naslednja področja: razvoj družbenopolitičnega sistema in samoupravnih odnosov, splošna ljudska obramba in družbena samozaščita, gospodarstvo, kmetijstvo in gozdarstvo, vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture in zdravstva ter socialnega varstva.
Vendar so se delegati bolj ogreli za variantni predlog področij, ki opredeljuje samo delo na področju razvoja družbenopolitičnega sistema in samoupravnih odnosov splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, gospodarstva in družbenih dejavnosti.
Delegati so v razpravi tudi poudarili, da naj se priznanja podeljujejo za resnično izredno uspešno delo in izjemne dosežke, ne pa za običajno izvrševanje delovnih dolžnosti. Predlog odloka bodo delegati obravnavali na sejah zborov 23. marca.
Dodatna sredstva za priključitev na električno omrežje
Poseben odbor za spremljanje financiranja krajevnih skupnosti v litijski občini je ugotovil, da je v skladu za financiranje krajevnih skupnosti, kjer se zbirajo sredstva iz prispevka zaposlenih po stopnji 0,3 iz osebnih dohodkov, še 110 tisoč din denarja. Odbor je občinski skupščini predlagal razdelitev teh sredstev za rešitev najbolj perečih življenjskih problemov. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so predlog odbora sprejeli in namenili 60 tisoč din za priključitev stanovanjske hiše Krnc (Krajevna skupnost Dole) na električno omrežje, 20 tisoč din za priključitev stanovanjske hiše Gorše (Krajevna skupnost Štangarske Poljane) in 30 tisoč din za priključek novozgrajenega gasilskega doma v Hotiču na električno omrežje.
Nova ureditev pokojninskega in invalidskega zavarovanja združenih kmetov
Ureditev socialne varnosti kmetov prav gotovo vpliva na večji ali manjši interes proizvajalcev, še posebno mladih, da ostanejo na kmetiji. To je pomembno predvsem zato, ker je v Sloveniji zelo neugodna starostna struktura aktivnega kmečkega prebivalstva.
Doslej je bilo pokojninsko in invalidsko zavarovanje združenih kmetov prostovoljno. Obvezno je bilo le starostno zavarovanje kmetov. Novi predpisi pa razširjajo krog obveznih zavarovancev na vse, združene in ostale kmete, ki jim
je kmetijstvo edini ali glavni poklic. Po novih predpisih lahko združeni kmetje izbirajo med širšim in ožjim krogom pravic, odvisno od izbrane zavarovalne osnove, od katere plačujejo prispevek in od katere se jim ob upokojitvi odmeri pokojnina.
Združeni kmetje lahko izbirajo med desetimi zavarovalnimi osnovami. Prve tri (najnižje) zagotavljajo združenemu kmetu minimalne pravice, ki obsegajo starostno pokojnino, invalidsko pokojnino (pri popolni izgubi delovne zmožnosti) in družinsko pokojnino.
Združeni kmetje, ki si izberejo četrto ali višjo zavarovalno osnovo, pa so v svojih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja izenačeni z delavci v združenem delu. Nimajo samo pravice do predčasne pokojnine.
Vendar pa se po novem zakonu lahko samo združeni kmetje pokojninsko in invalidsko zavarujejo v enakem obsegu kot delaci v združenem delu. Drugi (nezdruženi) kmetje so v vsakem primeru zavarovani samo za starostno, invalidsko in družinsko pokojnino ne glede na izbrano zavarovalno osnovo. Ostale pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (npr. varstveni dodatek, denarno nadomestilo za telesno okvaro, nadomestilo osebnega dohodka ipd) imajo samo, če se odločijo za trajnejše proizvodno sodelovanje z zadrugo
oziroma pridobijo lastnost združenega kmeta in se zavarujejo po ustrezni (najmanj četrti) zavarovalni osnovi.
Združeni in drugi kmetje imajo pravico spreminjati zavarovalno osnovo tudi med samim zavarovanjem (vsako leto najkasneje do 31, marca) ter tako plačevanje prispevka prilagajajo dohodku, ki ga ustvarjajo z delom na kmetiji.
V primeru elementarnih nesreč se kmetom prispevki lahko zmanjšajo ali odpišejo, vendar pa upoštevajo kot plačani. Škodo mora oceniti pristojna občinska komisija. Med elementarne nesreče spadajo toča, neurje, pozeba, poplava, premikanje zemeljskih tal, požar, pogin živine, rastlinske bolezni in škodljivci.
Pokojninsko in invalidsko so obvezno zavarovani vsi kmetje, ki jim je kmetijstvo edini ali glavni poklic. Kot edini poklic se kmetu šteje kmetijska dejavnost, če ni (pokojninsko in invalidsko) zavarovan drugje, kot glavni poklic pa v primeru, ko je sicer kmet v delovnem razmerju, vendar s polovico ali manj kot polovico polnega delovnega časa.
V okviru novega pokojninskega in invalidskega zavarovanja sta za kmeta pomembni še dve stvari. Prva je ta, da tudi zadruga prispeva del sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmeta, s katerim proizvodno sodeluje. S tem da mora biti udeležba zadruge odvisna od višine dohodka, ki ga je združeni kmet dosegel na
podlagi združevanja dela in sredstev, se vzpodbuja večji obseg družbeno organizirane kmetijske proizvodnje. Druga pa je ta, da se prevzemniku kmetije priznava v pokojninsko dobo brez plačila prispevka čas prejšnjega dela na kmetiji, vse od 1. 1. 1972 oziroma od dopolnjenega 15. leta starosti, čeprav v tem času ni bil zavarovan. To je predvsem vzpodbuda mlajšim kmetom, da se v večji meri kot doslej odločajo za kmetijstvo kot svoj edini ali glavni poklic in da od ostarelih lastnikov prevzamejo vodenje gospodarstva v svoje roke.
Združeni in drugi kmetje, ki so do 31.12.1983 dopolnili 60 ali več let starosti, lahko izbirajo; ali se vključijo v novi sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja ali pa nadaljujejo z zavarovanjem po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov.
V pokojnino se kmetu šteje tudi čas, prebit v starostnem zavarovanju kmetov, če so bili za to obdobje plačani prispevki oziroma so bili prispevki v
skladu s predpisi zmanjšani ali oproščeni.
Poleg tega imajo zavarovanci — kmetje, pa tudi delavci in drugi delovni ljudje možnost »dokupa let«. To pomeni, da se jiim v pokojninsko dobo všteva tudi čas opravljanja kmetijske dejavnosti kot edinega ali glavnega poklica pred uvedbo obveznega zavarovanja kmetov, če za ta čas plačajo ustrezen prispevek. Rok za uveljavitev je 5 let (do 31. 12. 1988).
Zavarovalna osnova
1. 50% najnižje pok. osnove
2. 60 % najnižje pok. osnove
3. 70 % najnižje pok. osnove
4. 85 % najnižje pok. osnove
5. najnižja pok. osnova
6.25 % najvišje pok. osnove 7.40 % najvišje pok. osnove 8.60 % najvišje pok. osnove 9. 80 % najvišje pok. osnove 10. najvišja pok. osnova
Osnova za odmero pravic •		letna obre-
mesečna	lema	menitev s
		prispevki
5.840	70.080	13.740
7.000	84.000	16.470
8.170	98.040	19.230
9.920	. 119,040	23.340
11.670	140.040	27.460
13.920	167.040	32.760
22.260	267.120	52.380
33.400	400.800	78.600
44.530	534.360	104.790
55.660	667.920	130980
Ker povprečnega osebnega dohodka zaposlenih v letu 1983 trenutno Se ni mogoče izračunati gre pri navedenih zneskih za oceno, ki pa verjetno ne bo bistveno odstopala od dokončno znanih osnov, ki bodo znane v aprilu letos.
Dokazovanje pokojninske dobe s pričami
Kmetje, ki prvič vstopajo v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, bodo lahko uveljavljali pokojninsko dobo, doseženo pred uvedbo obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov, tudi s pričami. Ta pokojninska doba je udeležba v NOB od začetka vojnedol5.5.1945, članstvo v
kmečki delovni zadrugi, delovno razmerje, kakšna druga posebna doba, za katero ni dokazila. To dobo pa bodo kmetje lahko uveljavljali le do 31. 12. 1984. oziroma v roku enega leta od vstopa v zavarovanje.
Udeležba v NOB je za združene kmete, ki se bodo zavarovali za vse pravice, zelo pomembna pri odmeri pokojnine. Borcu od 1. 1. 1945 se odmerjena pokojnina glede na priznano pokojninsko dobo poveča še za 10%, borcu od leta 1944 za 30% in borcu od leta 1943 za 60%, vendar pa znesek pokoj-
nine ne sme presegati 85% pokojninske osnove.
Pokojninska doba za udeležbo v NOB se bo priznavala na zahtevo zavarovanca v postopku za priznanje borčevske dobe.
To so torej novosti po novem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Vendar pa za kmeta—zavarovanca najbolj važna stvar, to je, koliko pokojnine bo dobil od izbrane zavarovalne osnove, še ni znana.
D.Ž.
Litija okužena s steklino
ODNOS LJUDI DO STEKLINE JE VČASIH MALOMAREN, DRUGIČ PA PREVEČ PANIČEN!
Ko smo zvedeli, da je občina Litija postala ponovno okuženo območje, smo panično in mrzlično pričeli opazovati in prav pikolovsko iskati okužene živali. Izdali smo navodila, obvestila in odlok. Ljudje so nekaj dni pozorno opazovali svoje živali, jih zapirali in dajali na vrvico. Toda že po nekaj dneh se je vse to pozabilo in vse je šlo spet po starem. Zopet smo lahko videvali potepuške pse in mačke in se zanje prav malo zmenili.
Tudi v šoli so posvetili vso skrb tej hudi bolezni. Učence so seznanjali z obnašanjem okuženih živali, ki so prav apatične in potem surovo napadalne. Zvedeli so, kdo je prenašalec. Torej predvsem lisice, jazbeci in nekateri glodalci ter potepuške mačke in psi, ki se gibljejo predvsem v naseljenih središčih.
Zvedeli so tudi, kako ravnati v primeru, če si prišel v stik z okuženo živaljo, ali če te je le-ta celo ugriznila, prasnila in podobno. Torej nimamo kaj premišljevati, ampak se takoj napotiti k zdravniku.
In zakaj taka brezbrižnost občanov?'Ali mora res nekdo zboleti ali umreti? Mi nas res Sele smrt pretrese in strezni ter spravi k razmišljanju in previdnosti?
Res je, da nismo še slišali, da bi kdo umrl v naši občini, vendar strokovnjaki pravijo, da za steklino umre v svetu vsako leto 30 tisoč ljudi. Vendar, zavedajmo se, da človeku, pri katerem se že pokažejo znaki stekline, ni pomoči. Vsak, ki je zbolel, je doslej umrl. Običajno človek umre zaradi zadušitve. Virus stekline po ugrizu navadno nekaj časa miruje na mestu ugriza. To je lahko teden dni ali pa nekaj let. Nato se prične seliti v živčne poti, v hrbtenjačo, nato v možgansko skorjo, center za dihanje in človek umre zaradi zadušitve v strašnih mukah.
Pametno bi bilo, da se še enkrat spomnimo, kaj storiti, če opazimo žival, ki se nenavadno vede. Takoj je treba obvestiti veterinarsko službo ali postajo milice.
Kaj storimo, če pridemo v stik s steklo živaljo?Žival je potrebno pokončati in poslati na pregled, da ugotove, ali je bila res stekla ali le drugače bolna. Rano
moramo takoj izprati z vodo ali žganjem in pohiteti k zdravniku, kjer je pacient cepljen.
Zakaj vsa ta ponovna navodila in opozorila? Predvsem zaradi podatkov o steklini na območju SR Slovenije od 1. decembra do 31. decembra 1983. V tem času so na Virološkem inštitutu veterinarskega oddelka biotehnične fakultete v Ljubljani pregledali in laboratorijsko preiskali 328 živali ter pri 69 ugotovili steklino. In prav ti podatki so pokazali, da je imela občina Litija 9 okuženih lisic in je po okuženosti trenutno na drugem mestu v Sloveniji.
Ali ob tem podatku res lahko ostanemo mirni in brezbrižni? Ali so vsa obvestila in informacije preskromne? Še vedno je preveč malomarnosti in brezbrižnosti do določil o zatiranju stekline.
Zavedajmo se tega, kar je najvažnejše:
— pse od 4 meseca starosti je potrebno cepiti, privezati, zapreti, dati na vrvico ali jim dati nagobčnike,
- mačke zapirati,
— potepuške pse in mačke pokončati,
— obveščati o gibanju potepuških psov in mačk ter o kakem nenavadnem vedenju živali.
Torej, potrebna je previdnost vseh občanov. Naloga lovcev pa je zatiranje lisic, ki razen človeka nimajo naravnih sovražnikov. Steklina je še vedno skrivnost in proti njej se moramo boriti.
M.L.
NOVICE IZ SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE
POKLICNO USMERJANJE IN ŠTIPENDIRANJE
Enota s prilagojenim programom
Že v prejšnjem članku sem omenila, da se bom v prihodnjih številkah dotaknila problema poklicnega usmerjanja in štipendiranja kot glavnih nosilcev politike v sistemu zaposlovanja.
Sistem zaposlovanja je splet socialnih, ekonomskih in tehničnih odnosov, ki so med seboj odvisni. Gre za široko področje medsebojnega vplivanja, v katerem se pozitivno srečujejo bolj ali manj različne ponudbe in potrebe po kadrih.
Tako moramo v zaposlovanju predvideti operativne akcije in instrumente, s katerimi bi lahko v dani gospodarski proizvodnji in storitvenih dejavnostih dosegli optimalne učinke v delovnem času.
Kot podsistema se v sistemu zaposlovanja pojavljata med množico drugih tudi poklicno usmerjanje in štipendiranje. Oba sta v medsebojni interakciji — povezavi, oba sta tudi tako kot celoten sistem zaposlovanja odprta za vplive, ki jih sprejemata iz okolja. To dejstvo je sila pomembno, saj zaprt sistem v smislu sprejemanja oziroma nespre-
ŠE ENKRAT:
J
Kako bo z ambulanto?
Svet krajevne skupnosti Dole pri Litiji je na svoji seji dne 1. 2.1984 članek obravnaval ter sprejel sklep, da je treba k temu nujno dodati pojasnilo.
Na sestanek o pripravi na javno razpravo o ambulanti na Dolah, ki je bil 9. 1. 1984 na sedežu Občinske zdravstvene skupnosti Litija, niso bili vabljeni predstavniki KS Dole. Sestanek se je pričel ob 8. uri. To smo zvedeli naknadno, ko je ob 8.30 klicala po telefonu neka tovarišica, ki je bila na sestanku, na Dole, če se tega sestanka ne bo nihče udeležil. Do tega trenutka ni na Dolah nihče vedel, da se je pol ure prej v Litiji pričel sestanek, na katerem so razpravljali o ambulanti na Dolah. Na vprašanje, komu je bilo poslano vabilo, omenjena tovarišica, potem ko se je v trenutku opravičila, da pogleda, komu je bilo poslano vabilo, ni mogla odgovoriti. Takoj potem smo vprašali pošto Dole, če je prispelo pismo iz OZS Litija, ki bi vsebovalo takšno vabilo. Oba uslužbenca PTT sta rekla, da pisma ni bilo. Tudi vsi, ki bi vabila morali prejeti, so rekli, da tega niso dobili.
Svet KS Dole meni, da je treba vsem občanom in krajanom Dol povedati, da se       predstavniki Dol nismo izmikali temu
sestanku, nasprotno, zelo radi bi se ga udeležili, kar smo že večkrat prej tudi predlagali.
Predsednik sveta KS Celestina Alojz
jemanja informacij iz okolja ne preživi. Istočasno pa morajo biti informacije kvalitetne, predvsem pa pravočasne. Čeprav sem v uvodu članka nekoliko teoretično opredelila sistem zaposlovanja, sem to storila namenoma, kajti tudi zaposlovanje bo potrebno ne le na višjih ni-u vojih, pač pa tudi v bazi sprejemati drugače kot le »borzo dela«.
Če smo v celotnem družbenem sistemu že osvojili skupne osnove planiranja, potem je vsekakor nujno, da ta način dela sprejmejo vse dejavnosti, ki tvorijo ta sistem, in ne le nekateri posamezniki.
Temelj planiranja pri zaposlovanju v organizacijah združenega dela sta kratkoročni in še pomembnejši srednjeročni plan kadrov. Če teh ni, zaposlovanje, predvsem pa poklicno usmerjanje in štipendiranje ne more funkcionirati. Organizacije združenega dela v načrte zaposlovanja opredelijo le kratkoročne potrebe po delavcih, nimamo pa nikakršne predstave o srednjeročnih potrebah po kadrih.
Vedeti moramo namreč, da učence v osnovni šoli najbolj zanima informacija o možnostih šolanja in o kasnejši zaposlitvi. Šolanje pa vendarle ne traja le eno leto. Kar je danes izrazita potreba OZD, torej deficit, je lahko že čez 4 do 5 let popoln suficit. Trenutno namreč vse sile usmerjamo v to, da bi se učenci odločali predvsem za proizvodne poklice kovinskih usmeritev. To so trenutno deficitarni poklici. Vendarle pa bodo le—ti šolanje končali šele čez 2 ali 3 leta.
Ali bodo tedaj potrebe po teh poklicih še vedno tolikšne/Težko je reči, lahko pa trdimo, da bodo. Vendar bo že čez nekaj let v vsaki generaciji učencev precej tistih, ki smo jih usmerili v kovinarsko dejav^ nost. Bojim se, da jih bo preveč.
To bojazen pa lahko podkrepim z izkušnjo na tem področju. Pred leti smo vodili pravcato kampanjo za učitelje razrednega pouka. Res se jih je. v velikem številu odločilo za šolanje na pedagoški akademiji. Prav ti pa bodo z diplomo v roki hodili od šole do šole in ugotavljali, da teh potreb skoraj ni več. V treh oz. štirih letih je ta deficitaren poklic postal suficitaren.
In kako naj pogledamo v oči tistemu, ki smo ga dolgo časa prepričevali, kako pomembno je, da se odloči za poklic učitelja razrednega pouka, sedaj pa mu ne moremo zagotoviti zaposlitve. Seveda obstaja pri zaposlovanju še en instrument, to je možnost prekvalifikacije. Vendar pa mislim, da to ni niti smotrno niti opravičljivo.
Če pa dodam k temu "še to, da smo prav te kadre ne le nepravilno usmerjali, pač pa tudi štipendirali, mislim, da je tak spodrsljaj že neodpustljiv. Ne gre le za to, da bi iskali krivce, pač pa da bi iz teh napak, ki smo jih naredili, potegnili izkušnjo in vendarle začeli drugače misliti, pa seveda tudi delati.
M.P.
PRI OSNOVNI ŠOLI LITIJA
Včasih smo bili samostojna šola in vsi ali skoraj vsi ste nas poznali pod imenom Posebna šola ali OŠ Milan Borišek. Od leta 1979 pa smo organizirani kot Enota pri OŠ Litija.
Vzgajamo in izobražujemo učence, ki so bili neuspešni pri delu v osnovni šoli. Naši vzgojno-izobraževalni cilji so:
— maksimalno izkoristiti razvojne potenciale učencev,
— vzgajanje in izobraževanje in življenje v družbi, za enakopravne in ustrezne člane družbe,
— pridobivanje znanja, veščin, navad,
— usposabljanje za delo,
— pridobivanje zdravstvenih in higienskih navad,
— doseganje emocionalne gotovosti in samostojnosti,
— razvijanje samoiniciativnosti in samostojnosti za delo,
— maksimalna specializacija,
— pridobivanje interesa za poklic
Delo pri nas se zelo razlikuje od dela na osnovni šoli. Vzgojno-izobraževalni program je izbran tako, da omogoča široko usposabljanje za življenje, tempo dela je počasnejši in vsebina dela prilagojena posameznim učencem, vse naučeno je tudi praktično izvedeno. Velik poudarek je na razvijanju ročnih spretnosti in kar je najvažnejše: delo poteka v mali skupini in učitelj se lahko posveti vsakemu učencu posebej.
V letošnjem šolskem letu imamo 378 učencev v petih oddelkih. Dva oddelka imamo kombinirana iz dveh razredov. Učenci prihajajo v Litijo iz različnih krajevnih skupnosti naše občine. Veliko je vozačev, kar 27. Iz najbolj oddaljenih krajevnih skupnosti učencev ne moremo zajeti, ker bi bil prevoz prevelik napor za učence. Take situacije rešujemo z bivanjem v rejniških družinah bliže šoli, če je le dana možnost.
Kako učence prešolamo na enoto?
Učenca, ki je neuspešen pri delu v osnovni šoli, pregleda skupina strokovnjakov (zdravnik, psihiater, psiholog, specialni pedagog in socialni delavec), ki ugotovi stopnje razvoja učenčevih sposobnosti in v skladu z ugotovitvami predlaga nadaljnje delo z otrokom bodisi na osnovni šoli ali šoli s prilagojenim programom.
Prešolanje je za vsakega posameznika težko, vendar iz naših dolgoletnih izkušenj lahko povemo, da so se učenci hitro adaptirali in da so zadovoljni, saj doživljajo uspehe, ki jih prej niso bili vajeni.
V sredo, 7. marca, bodo vrata naše enote odprta za vse, ki si želite naše delo bolje spoznati. Obiščete nas lahko od 7.30 pa do 12. ure . Razveselili nas boste!
M.K,
S POSTAJE MILICE LITIJA
Slabo samozaščitno obnašanje občanov
Leto 1984 se je slabo začelo. Minil je komaj poldrugi mesec,
Kaj bo s pustnim karnevalom
v Litiji?_
Pustni sobotni ples z Načetom Simončičem, veseli otroški pustni »ŽIV—ŽAV« z Andrejem Šifrerjem___
Pust, pust, krivih ust
Člani TD Litija bomo v soboto, 3. 3.1984, ob 19. uri v dvorani na Stavbah organizirali PUSTNI PLES.
Za sproščeno, veselo domače razpoloženje bo poskrbel skupaj z vami Nace.Simončič s humorističnim programom. Naplesali se bomo ob glasbi »Litijskih fantov«, ki jih že vsi dobro poznate. Tudi za jedačo in pijačo bo poskrbljeno. Za vstopnino boste odšteli 200,00 din, maske 100,00 din. Maske bodo nagrajene z lepimi nagradami.
V nedeljo, 4. marca, pa bo Andrej Šifrer po-
skrbel, da se bomo zabavali vsi od najmlajših do najstarejših. Vzdušje bo bolj pustno, če se bomo našemili vsi. Sprevod otrok in mladine bo krenil od osnovne šole na Rozmanov trg, od tod po Brodarski ulici na Zasavsko cesto mimo lekarne na Valvasorjev trg, kjer bo zaključna točka. Pričetek bo ob 14. uri, zaključek približno ob 16,00. Otroke bomo postregli s sendviči in čajem.
Vstopnina 50,00 din. Pridite in razvedrite se!
Torej pustni karneval letos nekoliko drugače!
P.G.
pa smo zabeležili že 19 vlomov v osebne avtomobile, predvsem v zastave 750 in 101. Neznanci so iz vozil pokradli vse vrednejše predmete.predvsem pa bencin. V 9 primerih so ogorčeni občani vlom prijavili, miličniki pa so ugotovili še 10 vlomov, za katere oškodovanci do takrat še niso vedeli. Na raznih parkirnih prostorih v Litiji je bilo v eni noči več vlomov, vendar je malo verjetno, da nihče ni videl nič sumljivega.
V noči na 22. 1.1984 je bilo 7 vlomov. Neki občan Litije je prišel te noči domov in videl za svojim parkiranim vozilom belega fička, v katerem je sedel neznanec. Na to ni reagiral in mirno odšel spat. Toda naslednje jutro je ugotovil, da mu je nekdo vlomil v avto in odnesel več litrov bencina. Zadevo je prijavil na postaji milice. Bilo pa je že prepozno, kajti neznanci so < odšli • kdo ve kam. Miličniki so takoj ukrepali, naredili so načrt in tako so se »ptički« ujeli v noči na 28. 1. 1984.
Nočna patrulja delavcev milice je v bližini ribiškega doma v
Litiji opazila sumljivo belo zastavo 750 in se ji približala. Toda vozilo je odbrzelo proti Ljubljani, modro-belo vozilo pa za njim. Začela se je prava dirka. Med potjo so potniki iz fička odvrgli plastično posodo, ki so jo rabili pri svojih podvigih. Takoj je bilo jasno, kdo je v avtu. V bližini Dolskega pri Ljubljani je neznance ustavljala patrulja OM Ljubljana-Polje, vendar voznik ni ustavljal, temveč z nezmanjšano hitrostjo drvel proti Domžalam. Tam pa je moral ustaviti in iz vozila so skočili fantje in dve dekleti. Dekleti so takoj prijeli, fante pa nekoliko kasneje. Ker sta bili dekleti doma iz Litije, ena celo še mladoletna, sta se domov odpeljali v službene vozilu. Klg-pčič se je začel odvijati in takoj je bilo raziskanih. 10 kaznivih dejanj vlomov v avtomobile, od tega 3 vlomi iz preteklega leta.
Vsi osumljeni so stalni obiskovalci diskoteke v Ribčah, kjer so se tudi spoznali. Fantje so z območja Domžal in so v zgodnjih
jutranjih urah dekleti peljali v Litijo. Potrebovali so bencin, do doma pa je bilo še daleč.
Delo ni bilo težko. Dekleti sta stali na straži, fantje pa so vlam-ljali, pretakati bencin in iz vozil pobirali zanimive in vredne predmete.
Takih primerov bi bilo lahko manj, če bi se občani bolj samozaščitno obnašali, takoj obveščali milico o sumljivih neznancih, ki se zadržujejo okoli parkiranih vozil in poskrbeli za dobre ključavnice na rezervoarjih za gorivo. Predvsem pa si velja zapomniti, da avto ni izložba in shramba vrednih predmetov, dokumentov, torbic in denarja, kar vlomilce še posebno privablja. Več vlomov v avtomobile je bilo tudi na parkirnem prostoru pri diskoteki v Ribčah, v vseh primerih pa so bile v vozilu razne torbice, krznena oblačila ali vredni predmeti. Te podvige je opravila druga skupina, ki smo ji že na sledi.
Drugi, zadnje čase zelo pogost primer, pa so tatvine denarnic na vlaku, ki vozi iz Ljubljane proti Litiji. O tem smo že pisali, zanimivo pa je, da so občani še naprej brezbrižni in svoja oblačila, v katerih imajo denarnice, obešajo na obešalnike pri oknih. Ko hočejo izstopiti, opazijo, da je denarnica izginila. Često se kdo spomni, da so se po vlaku potikale sumljive osebe tja do Zaloga, toda takrat je že prepozno. Zeparji opravljajo svoje delo hitro in uspešno. Prazne denarnice oškodovanci potem dobe nazaj, najdene pa so okoli Tivolija. Take in podobne tatvine bi lahko preprečevali, če bi iz žepov pobrali denarnice in jih spravili na varno mesto.
NAJDENI MRTVI
Dne 17. 1. 1984 je bil na peronu ob železniški progi na postaji Litija najden starejši poškodovani moški, ki je med prevozom v bolnišnico umrl. Poizvedovali smo, kdo naj bi bil neznanec. Izvedeli smo, da osebo s takim opisom pogrešajo v Velikem Gradištu. Kako je prišlo do
poškodb , še raziskujemo.
Zadrževanje ob tirih ali hoja po progi je zelo nevarna. Veliko oseb je na ta način izgubilo življenje. Pot po progi domov je tudi letošnje leto terjala mlado življenje.
Dne 5. 2. 1984 je bilo v reki Savi v bližini odcepa v Jesenje v Hotiču najdeno truplo neznanega moškega. Truplo je že identificirano.
KRŠITVE JAVNEGA REDA IN MIRU
Opažamo, da je vedno več kršitev javnega miru v gostinskih lokalih in po domovih. Za te je skoraj vedno kriv alkohol. Težko pa je ugotoviti, kdo je vinjeni osebi točil alkohol. Gostinski delavci se ne drže zakona, prekoračujejo obratovalni čas in točijo alkoholne pijače mladoletnim in vinjenim osebam. Zato bodo delavci postaje milice in delavci inšpekcijskih služb ostreje postopali proti gostinskim delavcem, ki kršijo te zakone.
PROMETNA VAR-NOST
Promet v tem času res ni velik, kljub temu pa smo obravnavali 4 hujše prometne nezgode in v dveh primerih za povzročitelja podali kazensko ovadbo na TJT Ljubljana. Zabeležili smo tudi 5 lažjih nezgod ter kršitelje predlagali v postopek sodniku za prekrške. Sodniku za prekrške je bilo prijavljenih skupaj 14 kršiteljev cestnega prometa, od tega jih je bilo kar 6 vinjenih.
NEVARNOST POŽAROV
Bliža se pomlad in kmalu se bo začelo delo na poljih. Takrat čistimo travnike in gozdove, radi pa tudi kurimo, zato je prav v tem letnem času največ požarov. Vsi vemo, da požari povzročajo veliko materialno škodo in da je gašenje gozdov ob vetru , ki je takrat reden pojav, zelo oteženo. Paziti moramo na to in se zavedati, da je po zakonu prepovedano kurjenje brez nadzora in v bližini gozdov.
POSTAJA MILICE
ultura
Filmski kažipot
— V Smarskem kinu se bo v prihodnjem mesecu zvrstilo pet filmov. Za ameriško kriminal ko ..MEGLA" bodo zavrteli najprej i slovensko' dramo „E VA " neto pa se angleški politični film ..VZPON IN PADEC AMINA". V drugi polovici meseca bodo predvajali ameriško kri m ina I-ko ..GOLJUFIVA IGRA" in francosko komedijo ..UČITELJ".
Znova v Ljubljano
— Po večletnem premoru bodo Litijeni in Šmarčani spet lahko organizirano obiskovali ljubljanske poklicne kulturne ustanove, za kar bo poskrbela Zveza kulturnih organizacij Litija. 19. januarje si je ze ogledalo v ljubljanski Operi 47 ljubiteljev glasbene umetnosti Rossinije-vaga Seviljskega brivca, v februarju pe načrtuje organizator obisk ljubljanske Drame eli Cankarjevega do-
ma.
Trideseti nastop
— Na tretji abonmajski predstavi v litijski dvorani se je predstavila folklorne skupina z Javorja, ki jo vodi Ida Dolšek. V skoraj dve uri trajajočem nastopu nam je prikazala šest spletov plesov v belokranjskih in gorenjskih narodnih nošah ter nem obudile tudi nekaj že skoraj pozabljenih narodnih običajev. To Je bil že njen trideseti nestop, pa tudi obisk je bil presenetljiv. Zanimiv program je privabil veliko obiskovalcev zlasti z Javorja, Vintarjevca in Šmartnega, od koder so doma mladi plesalci in plesalke.
Bogat in raznolik
slovi/ ne kulturno-umetniška društva in skupite ob slovenskem kulturnem prazniku. Je naletela vsepovsod na zelo ugoden odmev. Tudi v naši občini doslej še ni bilo nikoli toliko priredim kot letos in najbrž bi težko našli skupino, ki v teh dneh ni nikjer nastopala. Kolikor smo uspeli zbrati podatke, so se z raznimi svečanostmi spomnili kulturnega praznika, poleg vseh osnovnih šol, še na Polšniku, Bogenšperku, Vačah, v Gabrovki, Jevnici, Hotiču, Smar-tnem in Litiji. V praznovanje se Je vključile tudi mladina z literarnim večerom.
Slab obisk
— Letošnje štirinejstdnevne zimske očit niče so se začele v ugodnih snežnih razmerah, vendar sta kljub temu Zavod za izobraževanje in kulturo ter Zveza kulturnih organizacij Litija pripravile za šolarje 7 prireditev: eno lutkovno predstavo, dve filmski in štiri ure pravljic. Dober obisk Je bil le v kinu, za druge predstave pa ni bilo večjega zanimanje. Res Je, da je tudi televizija pripravila v dopoldanskem času počitniški spored, vendar tudi v drugem tednu počitnic, ko ni Mo več ugodnih po-gojev za sankanje in smučanje, učencev niso privabile ure pravljic v matični knjižnici.
Poživitev glasbene dejavnosti
— Zveze kulturnih organizacij Litija Je pred nekaj dnevi ponovno uvedla vsakoletno občinsko revijo otroških in mladinskih pevskih zborov, de bi poživila to dejavnost na vseh šolah, kjer obstajajo pogoji za zborovsko petje. Med letošnjimi zimskimi počitnicami pa je pripravila v dogovoru z vodstvom šol enodnevni seminar o uporebi Orffovega instrumentarija pri pouku ter interesnih dejavnostih. Izvedle ga je učiteljice glasbene vzgoje Ide Virt iz Trbovelj, ki se je več let izpopolnjevala v tujini. Seminarju je pri-sostvovelo 28 toverišic od 1. do 3. razreda litijske in šmarske osemletke in njunih podružnic. g j>.
krajevna skupnost vače
j
Sodelovanje se krepi
Lansko leto, meseca maja, sta se pobratili OS Vade in OS Ledina. Od takrat so se spletle med šolama trdne vezi.
Tudi slovenski kulturni praznik je na vaški šoli potekal v znamenju prijateljstva in sodelovanja. V dvorani na Vačah so Ledinčani pripravili razstavo risb in izdelkov svojih interesnih dejavnosti in šolske zadruge. Predstavili so delček svojega pestrega šolskega življenja.
Veliko zanimanje so pri učencih in krajanih vzbudili tudi izdelki otrok, ki se zdravijo na Kliničnem centru v Ljubljani. Tudi oni so v času bolezni učenci OS Ledina. Njihovi lični izdelki niso terjali dragega materiala, pač pa veliko iznajdljivosti in spretnosti.
Ob otvoritvi razstave so učenci obeh šol pripravili kratek kulturni program. Prisrčen je bil nastop folklorne skupine z Ledine, ki je ob zvokih harmonike zaplesala splet Belokranjskih narodnih plesov.
Učenci in učitelji so se razšli z novimi načrti za sodelovanje in z željo po čimprejšnjem ponovnem srečanju.
M. R.
»Naše radosti« za kulturni praznik
V četrtek, 9. februarja 1984,-je bila dvorana na Stavbah nabito polna, Toliko gledalcev v njej že dolgo ni bilo.
V okviru kulturnega praznika so namreč Kulturna skupnost Litija, Zveza kulturnih organizacij in Za-
vod za izobraževanje in kulturo pripravili prireditev z naslovom Naše radosti. Na njej so nastopili: moški pevski zbor Hotič-Kresnice, godba na pihala, baletna skupina ZIK -glasbena šola, ansambel Sonce, otroška skupina iz vrtca Naj dih oj ca, SKD OS Franc Rozman-Stane Šmartno pri Litiji, lutkarska skupina iz Litije, pesnica Zvezdana Rupnik in akademski kipar Zlato Rudolf. Vrh kulturnega večera, na katerem je o kulturi govoril tudi predsednik skupščine kulturne skupnosti Litija tovariš Ivan Godec pa je pomenil nastop priljubljenega opernega pevca, basista Ladka Korošca. Na harmoniki gaje spremljal Milan Stante.
Ob tej priliki so si obiskovalci lahko v avli dvorane ogledali zanimivo razstavo slikarja Iva Kisovca iz Jevnice, prvič pa so bila podeljena posebna priznanja Glasila občanov za najboljše prispevke v letu 1983. Priznanja so prejeli Boris Žužek, Miro Vidic in Slavko Rokavec.
Prireditev, za katero bi želeli, da postane tradicionalna, sta vodila Danica Ocepek in Jože Sevljak.
J.S.
program    f> ob jubileju)
Pesem jih druži
— Ob letošnjem kulturnem prazniku so vsa šolske kulturna društva. Zveza kulturnih organizacij in Matična knjižnica Litija pripravili ze šolarje boget kulturni program. V nabito polni dvorani na Stavbah, kjer so se zbrali učenci od 6. do 8. razreda iz Litije, Šmartnega, Ga-brovke in Dgl, Je najprej potekal kviz, v katerem je šest ekip odgovarjajo na vprašanja iz glasbene in likovne umetnosti, literature, zgodovine, zemljopise in športe, nato pa sta nastopila še znana slovenska umetnika: klarinetist Igor Kariin in pianist Aci Bertoncelj, ki sta mladim poslušalcem predstavila različne instrumente. Vse tri matične šole je obiskale Katja Vi ran t s sodelavkami, kjer je učencem nižje stopnje in nekaterih podmžničnih šol štirikrat uprizorila zgodbo o Piku Dinozavru. Matična knjižnica je organizirala ure pravljic, razredne skupnosti pe so pripravile še priložnostne programe in razstave, s katerimi so počastile obletnico Prešernove smrti, šolarji z-Več pa so tega dne imeli v gosteh vrstnike s pobratene šole Ledina iz Ljubljane.
Osmi februar v krajevnih skupnostih
— Letošnja poslanica predsednika republiškega komiteja za kulturo -dr. Matjaža Kmecla — ki jo je na-
Moški pevski zbor Polšnik praznuje letos 10-letnico svojega delovanja. Iz skromnih začetkov z nekaj pevci lahko po desetih letih govorimo o zrelem zboru, ki dosti pomeni v občinskem merilu, domačemu Polšniku pa pomeni še veliko več.
Kdor rad poje, ne more biti slab človek. Tako nekako bi poslovenili znani srbski pregovor. Da je to res, sem se prepričala na Polšniku, kamor so me ljubeznivi fantje, ki pojejo v tamkajšnjem pevskem zboru,
povabili na vajo in na klepet po njej, ki seje končal s tem zapisom.
Poznamo se že dolgo, z nekaterimi že več kot deset let. Zamisel o predstavitvi zbora pa je vzklila na predlanski občinski pevski reviji v Jevnici, ko seje uradni del programa prevesil v neuradnega in se končal v zgodnjih jutranjih urah, kot se spodobi s petjem.
Mrzel zimski večer je bil, ko smo se dobili v dvoranici polšniške osnovne šole, kjer ima zbor redno vsak petek vaje. Članov zbora je 24,
Podeljene Valvasorjeve plakete
V torek. 7. februarja, so bile na gradu Bogen&erk že četrtič podeljene Valvasorjeve plakete ze delo na področju družbenih dejavnosti za leto 1983.
Po znameniti Prešernovi Zdrevljici, ki so jo ubrano zapele pevke ZPZ Gebrovke pod vodstvom Marjane Kralj in po slavnostnem nagovoru podpredsednika Reziskovelne skupnosti Litija tovariša Jožeta Dernovške so Valvasorjeve plakete prejeli: Lojzke Koritnik za delo na področju vzgoje in izobraževanja, Franc Končar za delo na področju otroškega varstva, Vinko Keržen za delo na področju telesne vzgoje, raziskovalna skupina OŠ .Dušen Kveder-Tomaž Litija za delo pri raziskovalni nalogi Save 82/83, Ljudmila Grošelj za delo na zdravstvenem področju in Ivan Godec za delo pri organizaciji obnove gradu Bogenšperk in delo na kulturnem področju.
Srečanje na Bogenšperku so čudovito dopolnile gabrovške pevke, ki so zbranim zapele še nekaj prelepih slovenskih pesmi.
V.
J. S.
če štejemo še pevovodjo Ivana Foj-karja, dva pevca pa sta trenutno pri vojakih. Na vaji je manjkal le en pevec. Pravijo, daje tako tudi drugače, saj si pevci kljub zaposlitvam in delu doma, vedno utrgajo čas za četrtkovo vajo.
Prostor, ki seje v začetku zdel mrzel, so kmalu ogreli zvoki in besede. Ker smo se dogovorili, da bo vaja takšna kot navadno, so začeli najprej z upevanjem in vokalno tehničnimi vajami, nato pa so zapeli štiri pesmi: Na poljani Vinka Vodopivca, Vrabčevo Zdravljico,Vasilija Mirka - Na trgu, na čudovite verze Drago-tina Ketteja in na koncu še Jerebovo Pri meni bod.
Kot je bilo videti, vlada na vaji zelo prijetno pa tudi demokratično vzdušje. Pevci zavzeto sodelujejo s predlogi in pripombami, zborovodja pa jih upošteva, če je le mogoče.
Seveda pa delajo zelo resno in na-' tančno. Pri vsaki najmanjši nepravilnosti ali netočnosti, ki je premalo poučeni poslušalec sploh ne sliši, zborovodja ustavi petje. Brušenje in popravljanje traja nato toliko časa, da so vsi zadovoljni. Tokrat je bilo na vaji še toliko bolj delovno vzdušje, ker so se pevci pripravljali na koncert, ki ga bodo imeli čez dva tedna skupaj s Savskim glasom na Savi.
V odmoru, ki je sledil prvim pesmim, se je razvil živahen pogovor. Videti je, da pevci živijo z zborom, zato je vsak izmed njih povedalkak-šen podatek ali zanimivost iz njihovega skupnega dela.
Na pobudo Lada Ribiča se je jeseni 1. 1974 zbralo nekaj fantov, ki so začeli s petjem, kmalu jih je bilo žc enajst. So iz vseh bližnjih vasi in zaselkov: s Polšnika, Tep, Velike Preske, Borovaka, Koprivnika, Pre-vega in Zamboha.
Vsa začetek je težak, tako tudi njihov, saj so začeli pravzaprav iz nič. Za pomoč so se obrnili najprej k našemu najstarejšemu zboru, k Lipi. Tam so jim svetovali zborovodjo Marjana Kolška, kije vodil zbor do 1. 1977. Za njim gaje prevzel Franci Očkon iz Podkuma, ta je sodeloval s pevci do leta 1978, januarja naslednjega leta pa je prevzel vodenje zbora današnji zborovodja, Ivan Fojkar iz Litije. Ta si kljub zaposlenosti rad utrga čas in enkrat včasih pa tudi večkrat tedensko pride med fante na Polšni,.
Snemanje filma na Bogenšperku
26. januarja 1984 je bil na Bogenšperku zares nenavaden dan.
Sončno jutro, ki se je čez čas prevesilo v čudovito jasen dan, je našlo na snežni poljani pred gradom pisano množico ljudi. Nekateri so bili otovorjeni z vsemogočimi rekviziti in tehničnimi pripomočki, drugi so upravljali s kamero in zvočniki, tretji pa so si zvedavo ogledovali grajske gospe, sobarice, drvarje, kočij aže, lovce na konjih, gonjače psov in lakaje ...
Zares nenavaden prizor - če ne bi šlo za snemanje filma oziroma televizijske nadaljevanke, ki ju skupaj pripravljata neka zahodno nemška družba in Inex film iz Beograda. In kar je bilo pri vsej stvari še posebej zanimivo, med statisti smo našli tudi naše Litijane. Kdo bi jih prepoznal? Borisa, elegantnega jezdeca na konju, pa grajski gospe Jožico in Romano, brhko sobarico Jadranko in še mnoge druge!
Na Bogenšperku pa smo ta dan videli tudi samega - Kekca! Tistega prvega, ki se je tako živo vtisnil v spomin vsem gledalcem. No, zdaj ni več fantič, pač pa zrel mož, ki je bil pri snemanju filma z nasveti in vsem drugim nepogrešljiv. V razgovoru nam je zaupal, da zdaj ne bi mogel več igrati Kekca, lahko pa bi bil Be-danec .,. No, pa mu nismo čisto nič verjeli, saj je njegov nasmeh še vedno tako sproščen!
J. S.
Fantje s Polšnika so peli tudi na osrednji občinski proslavi ob 40-letnici ustanovitve nove Jugoslavije. (Foto: Zofka)
Vadyo redno vsak teden po dve uri, pred pomembnejšimi nastopi ali koncerti pa tudi večkrat. S prostorom za vajo nimajo težav. Pojejo v majhni dvoranici polšniške osnovne šole, kjer vodja šole, učiteljica Darinka Ribičeva, vodi tudi dramski krožek, ki je prav tako kot zbor vključen v KUD Polšnik.
Člani zbora so vseh starosti in vseh poklicev. Razen enega, ki le kmetuje, so vsi ostali po službah, doma pa jih čaka še delo. Vsako leto pripravijo vsaj dva samostojna koncerta, nekaj izmenjalnih nastopov z drugimi zbori, sodelujejo pa tudi na občinskih in zasavskih pev-, skih revijah ter že vrsto let na šentviškem taboru pevskih zborov. O njihovi veliki aktivnosti pričajo številna priznanja, ki krasijo prostor, v katerem vadijo.
Zborovodja prekine že malo predolgi pogovor in vaja se nadaljuje. Za zahtevno Srebotnjakovo, Bori, se zvrsti vrsta pesmi: Planinam, Pod oknom, O kresu. Najlepše doživetje pa pričara prelepa Ipavčeva pesem Domovini, ki v tem domačem vzdušju zazveni še nekako drugače, polneje kot ponavadi:
Bodi zdrava, domovina, mili moj slovenski kraj ...
Solista Pucelj in Voje dopolnjujeta drug drugega in zbor zazveni v ubrano celoto.
Pomenck, začet v odmoru med vajo, se nadaljuje v Majcnovi gostil-
ni. Pojejo v glavnem le slovenske pesmi. Izjema je makedonska Bolen mi leži. Največ pojejo dela domačina Jereba pa tudi Ipavca, Vodopivca in Srebotnjaka. Trenutno lahko za-pojejo kakšnih 35 pesmi. Z denarjem so zelo skromni. Dotacija, ki jo dobijo od ZKO Litija pa nekaj od domače krajevne skupnosti in včasih še od kakšne delovne organizacije. Vse skupaj pa zadošča le za najnujnejše, vse ostalo je na ljubiteljski osnovi. Ker jih je premalo za avtobus, se recimo vozijo na vse nastope z nekaj svojimi avtomobili. Se en dokaz več, da ljubiteljska kultura živi bolj na podeželju kot v večjih krajih.
Zbor je tudi organizator družabnega življenja v kraju. Vsako leto pripravijo izlet, kamor povabijo tudi svoje žene ali dekleta. Predsednik zbora je Lado Ribič, tajnik pa Franc Repovž. Tone Korimšek je predsednik KUD Polšnik, njihov arhivar pa je Jože Grabnar.
Pravijo, da je nam Slovencem petje v krvi. Posebno v večji družbi radi zapojemo. Nekateri morda celo samo takrat, ko so malo, bolj veseli. Pevcem s Polšnika pa je petje veselje in dolžnost hkrati.
Jeseni bo 10-letnica zbora. Kot se za domači zbor spodobi, jo bodo praznovali v domačem kraju, med svojimi ljudmi. Naj vas vse že tokrat v njihovem imenu povabim na jubilejni koncert. Iskreno čestitamo zboru in njihovemu zborovodji ob desetletnici petja. g
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA
mm
KRAJEVNA SKUPNOST GABROVKA
Večer po domače
Člani KUD Franc Levstik Gabrovka so tudi letos pripravili prireditev „Večer po domače", ki je med krajani zelo priljubljena in zato tudi dobro obiskana, saj je bila dvorana tudi tokrat napolnjena do zadnjega kotička. Letošnja prireditev je bila že peta po vrsti. Izvajalci so s svojimi nastopi in dobro voljo napravili ta naš večer res domač, prijeten in zabaven. Občinstvu so se predstavili pevci zabavne in narodnozabavne glasbe, muzikanti z množico različnih instrumentov (harmonika, citre, flavta, kitara, triangel, klarinet), za popestritev pa je nastopil Košnikov ata, ki ga vsi dobro poznamo iz oddaje Naše srečanje. S kmečko pečjo, kolovrati, petrolejkami, luščenjem fižola, z velikim hlebcem kruha iz prave kmečke peči in z domačimi klobasami pa so nastopajoči ob petju starih pesmi prikazali pravi kmečki večer, ki vse bolj izginja iz naših domov.
Mladi talenti
Člani dramskega krožka OS Lojze Hostnik-Jovo so bili v prvem polletju zelo aktivni. Naštudirali so dve igrici: Velikaška norost in Kraljevi smetanovi kolački. S pravljično igrico Kraljevi smetanovi kolački so se z dedkom Mrazom vred predstavili v Hotiču, na Vačah in Polšniku v okviru novoletnih praznovanj, z igrico Velikaška norost pa so šli gostovat na Dole, zaigrali pa so jo tudi delavcem KZ Gabrovka-Dole. Največ treme pa so imeli igralci doma, ko so se z obema igricama predstavili svojim sošolcem in prijateljem iz Dolenjskih Toplic ter staršem na roditeljskem sestanku. Gledalci so igrici vsepovsod sprejeli z navdušenjem, kar je za mlade igralce največja nagrada.
A.R.
Tekmovanje mladih gasilcev
Gasilsko društvo, ki je pred dvema letoma praznovalo že 50-Ietnico svojega obstoja, je letos organiziralo občinsko tekmovanje mladih gasilcev.
Tekmovanje, ki je bilo v soboto, 11. 2. 1984, se je udeležilo 11 ekip iz Litije, Save, Kresnic, Jevnice, Hotiča, Vač, Zavrstnika, Gabrovkc, Jablanice, Polšnika in Dol. Ekipa je štela 9 članov, ki so se pomerili v naslednjih disciplinah:
1. starejši pionirji v veleslalomu,
2. mlajši pionirji v veleslalomu,
3. mlajši pionirji v sankanju.
Ob lepem in sončnem vremenu se je zbralo precej gledalcev, ki so bodrili nastopajoče. Športno tekmovalni duh je spremljal vse nastopajoče, ki so se borili hrabro na dobro pripravljeni, a poledeneli progi.
Organizatorju PDMG Dole pri Litiji seje ob zaključku zahvalil predsednik občinske gasilske zveze tovariš Franc Mali, kije poudaril velik pomen telesne pripravljenosti mladih gasilcev.
Ob zaključku je podelil kolajne predsednik PDMG Lojze Urbanija.
Starejši pionirji v veleslalomu: 1. Kotar Bojan, Dole, 2. Kotar Dušan, Dole, 3. Zibert Franc, Vače.
Mlajši pionirji v veleslalomu: 1. Pepclnak Stanko, Kresnice, 2. Kovic Jurij, Kresnice, 3. Motoh Sergej, Jablanica.
Mlajši pionirji v sankanju: 1. Ribič Lojze, Dole, 2. Tomažin Marko, Zavrs-tnik, 3. Tome Sašo, Gabrovka.
Vse sodelujoče ekipe so prejele priznanja, k prijetnemu razpoloženju pa je veliko prispevalo tudi izredno lepo vreme.
J.V.
KRAJEVNA SKUPNOST DOLE
KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO
Uspela šola v naravi    Okrepili bodo sodelovanje
Od 9. do 16. februarja je na Dolah potekala zimska šola v naravi za učence 5. razredov obeh šol v Gabrovki in na Dolah.
Udeležilo se je je 34 učencev, ki so bili glede na smučarske izkušnje razvrščeni v tri skupine,
Učenci so imeli dve uri pouka, potem pa tečaj, ki so ga vodili trije vaditelji, od tega ena študentka FTK. Po napornem, a uspelem delu seje prileglo kosilo. Vreme je bilo smučarjem naklonjeno dva dni, ko je bilo sončno, proga pa trda in ledena. Tri dni pa je pritiskal mraz, pojavljale so se rahle padavine. Učenci so se poleg drugega naučili tudi veščin vožnje z vlečnico, ki jim je bila v veliko oporo.
V sredo, zadnji dan tekmovanj, je bilo izvedeno tekmovanje na 300-metr-ski progi, ki so jo vsi učenci uspešno izpeljali in dokazali, da so zanesljivi smučarji.
Vsi udeleženci so bili veseli in zadovoljni z dobro organizacijo zimske šole v naravi.
J.V.
IZ MATIČNEGA URADA
Poroke, rojstva, smrti...
V januarju se je na območju občine Litija rodilo 17 otrok, 5 dečkov in 12 deklic.
Na Bogenšperku seje poročilo 10 parov. Poročui so se:
Kinkopf Jože, študent iz Kočevja in Koprive Metka, študentka iz Litije, Lukežič Stanislav, avtoelektrikar iz Ljubljane in MerelaMarjana, PTT prometnik iz Domžal, Sadar Zdravko, avtoklepar iz Velikega kala in Peric Stana, ekspeditor iz Velikega kala, Kralj Franci, pečar iz Litije in Kračan Marija, študentka iz Šmartnega pri Litiji.
Umrli v januarju:
Juvan Marija, 91 fet, iz Polšnika, Kokalj Terezija, 97 let iz Kresnic, Skofic Ivan, 50 let, iz Ljubljane, Berdajs Ana, 75 let, s Save, Grošelj Barbara, 10 mesecev, iz Litije, Likar Frančiška, 75 let, iz Črnega potoka, Pevec Barbara, 90 let, iz Kamnega vrha.
J.C.
- Med zimskimi počitnicami so v šmarski šoli pripravili pedagoško konferenco, na kateri so obravnavali problematiko prekrškov mladoletnikov. Na njej sta sodelovala tudi predstavnica Centra za socialno delo'v ustanavljanju Litija Joža Širok in pomočnik komandirja postaje milice Litija Polde Zni-deršič. Ugotovili so, da je navedene težave moč uspešno reševati le z neprestanim sodelovanjem šole, socialne službe in milice. Največ pa lahko v korist svojih otrok storijo starši, zato bodo o tem spregovorili na prvih roditeljskih sestankih.
Obisk v hali Tivoli
- Šolsko športno društvo „Tisje" je med počitnicami organiziralo dva obiska v ljubljansko halo Tivoli; učenci so imeli na izbiro kopanje v bazenu ah drsanje. Vabilu se je odzvalo 45 šolarjev višje stopnje.
B.Z.
KRAJEVNA SKUPNOST PRIMSKOVO
V korak z razvitejšimi
Primskovo v zadnjem času stopa v korak z razvitejšimi krajevnimi skupnostmi v občini. O marsičem smo pisali že lani. Precej stvari se iz objektivnih vzrokov ni uresničilo, zato pa bodo krajani za več pridobitev bogatejši letos. Novembra so začeli graditi vodovod, vendar je dela zaustavil sneg. Kljub temu pa bo prva faza zgrajena že spomladi. Telefon, ki ga krajani čakajo že leta, bodo' letos le napeljali. Nameravali so ga že lansko jesen, vendar so morali zaradi pomanjkanja telefonskega kabla akcijo prestaviti na letošnjo pomlad. Prav tako pa mnogi krajani računajo na postavitev obrata na Primskovem. Po neuradnih podatkih naj bi dela stekla že v tem letu. Aktivni pa niso samo na gospodarskem področju, saj se je marsikaj spremenilo tudi v kultun in športu. Krajane navdušuje domača dramska skupina, mladi pripravljajo svoje presenečenje in krajani imajo vse pogoje, da začnejo organizirano delati v okviru KUD. Na športnem področju imajo kolesarski klub, ki bo združeval vse kolesarje v občini in ker je to zelo mlad športni kolektiv, imajo pred seboj še velike načrte. Tudi na Primskovo vdira, počasi toda nezadržno, sodoben tip življenja. Zadnji kotički, ki so bili dolgo odmaknjeni od mestnega vrveža, se modernizirajo.
' R. B.
Zakaj društva, za boj proti raku?
Društva za boj proti raku so v svetu in pri nas zrasla iz potrebe ljudi ter delovnih in družbenih organizacij: pomagati strokovnim službam in družbi v boju proti raku.
Boj proti raku namreč nikakor ni samo stvar strokovnjakov, boj proti tej hudi bolezni modernega časa zahteva akcije in dejavnosti v najširšem obsegu in z najrazličnejših vidikov. Samo nekaj primerov:
- pomoč v akcijah za zgodnje odkrivanje rakavih obolenj (letaki, brošure, članki, predavanja),
- zdravstveno prosvetJjevanje prebivalstva s posebnim oziroma na realno gledanje in razumevanje rakavih obolenj, da bi tako spoznalo možnosti, ki so nam dane v boju proti raku (predavanja),
- pomoč pri usposabljanju kadrov za uspešen boj proti raku (seminarji, tečaji, konference),
- podpiranje znanstveno-raziskovalnega dela (zbiranje finančnih sredstev),
- skrb za obolele in zdravljene bolnike.
Nobena družba v svetu namreč ni tako bogata in nobena zdravstvena služba tako močna, da bi lahko sami reševali vse probleme boja proti rakavim obolenjem.
Osnovno izhodišče za nastanek in delovanja društev za boj proti raku je torej pripravljenost ljudi pomagati z dejanji in denarjem. Prva taka društva so nastala v 20-tih letih našega stoletja, s preraščanjem rakavih obolenj v že skoraj pravo epidemijo pa je teh društev v svetu in pri nas vse več. Društva so povezana v Mednarodno unijo za boj proti raku (U1CC), kijih seznanja z vsemi novostmi v zvezi z bojem proti raku, tako da so društva nenehno na tekočem in sproti lahko prilagajajo svoje delovne programe dejanskemu stanju boja proti raku.
V Sloveniji je bilo prvo tako društvo ustanovljeno leta 1970, danes pa poleg ljubljanskega delujejo še društva v Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici in Novem mestu.
Slovenska društva za*boj proti raku so organizacije v sklopu SZDL. Svoje delo usmerjajo po strokovnih smernicah zdravstvene službe, hkrati pa sodelujejo z vsemi, ki se tako ali drugače ukvarjajo tudi z bojem proti raku (Rdeči križ Slovenije, Društvo nekadilcev).
Težišče dela je na zdravstvenem izobraževanju in vzgoji prebivalstva, s čimer želijo društva doseči, da bi čim več ljudi:
-- pravilno dojelo dejstva o rakavih obolenjih in tako spoznalo možnosti za resničen uspeh boja proti raku,
- dojelo, da je zgodnje odkrivanje rakavih obolenj največ, kar trenutno
DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU • LJUBLJANA
Ime in priime
Predsednik: Janez Ogorelc
lahko naredi vsak posameznik v boju proti raku,
- posredovalo svoje znanje o raku tudi drugim in jih tako pridobilo za sodelovanje,
- sodelovalo in se zavzemalo za organizacijo zdravstvenih pregledov ri-«.   žičnih skupin prebivalstva;
- predlagalo, organiziralo in skrbelo za obisk zdravstvenih predavanj, kajti le ljudje, ki veliko vedo o raku, se bodo lahko uspešno spoprijemali s to zavratno boleznijo,
- živelo in propagiralo zdravo življenje ter skrbelo za čim boljšo telesno in duševno kondicijo, kajti prav dobra kondicija je poleg zgodnjega odkrivanja najučinkovitejše orožje v boju proti rakavim obolenjem,
- predvsem pa je namen vseh društev za boj proti raku ,,vzbujati v ljudeh zdrav optimizem, da v boju proti raku danes nismo brez moči". Vsi doseženi dosedanji uspehi nas v tem močno potrjujejo!
Del dejavnosti pa je seveda tudi zbiranje denarja, ki so ga ljudje pripravljeni prispevati za boj proti raku. Denar, ki se tako zbere v društvih, ne gre samo v zidovje in osnovno opremo, ki jo sicer bolnišnice potrebujejo, ampak tudi v tiste namene, ki zadevajo kulturne in civilizacijske potrebe rakavih bolnikov pa družbi zanje manjka denarja.
Ta denar zbero društva z nekaterimi posebnimi akcijami, omenimo naj le vsakoletno novoletno akcijo, voščilnice in prispevke namesto vencev na grobove umrlih, medtem ko s članarino krijejo stroške za svoje delovanje, deloma pa tudi za kritje stroškov s tiskanjem letakov in zloženk.
DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU LJUBLJANA
Slabo vzdrževane ceste
Krajevne ceste so zelo slabo vzdrževane. To velja tudi za cesto med Primskovim in Litijo. Da je cesta, ki povezuje Primskovo z Litijo slabo vzdrževana, se je pokazalo letos ob januarskem sneženju. Predlani je bila tudi uvedena redna avtobusna proga, že prej pa j« po tej cesti avtobus vozil šolarje. Vsa ta leta ni nihče poskrbel za varno vožnjo. Gramoza niso nasuli že več let. Cesta se ponekod že tudi udira, vožnja pozimi pa je zaradi snega izredno nevarna. Predlog voznikov, da bi namestili varovalne ograje in s tem omogočili varno vožnjo, je naletel na gluha ušesa.
Nihče noče biti kriv. Upajmo, da se bo stanje izboljšalo zdaj, ko je vzdrževanje prevzelo cestno podjetje. Tega sicer v času januarskega sneženja še niso pokazali, saj je bila cesta ves teden neprevozna za avtobus. Kje pa so ob vseh teh težavah krajani? Verjetno delavcem ni vseeno, da morajo zaradi neprevoznosti vzeti redni letni dopust, ki ga najbolj potrebujejo poleti. Mar jim ni nič do varnega prevoza? Sicer ne bi tako pasivno spremljali težav glede prevoza delavcev in bi od odgovornih zahtevali ureditev in izboljšanje varnostnih pogojev na tej cesti. Verjetno se tudi prihodnjo zimo ne bo dosti spremenilo.
R. B.
Vi vprašujete — mi iščemo odgovore
Za tokratno številko smo, dragi bralci, prejeli štiri vprašanja. Na enega smo delno odgovorili že v 'članku iz kmetijstva, dva pa sta žal prišla nekoliko pozno, da v času, ko smo oddajali gradivo v tiskarno, še nismo dobili odgovora. No, nič zato, na vrsto prideta v naslednji številki. Objavljamo vprašanje, na katerega smo dobili odgovor.
Vprašanje:
Kakor vam je znano vozi naše otroke v šolo Šmartno šolski kombi. V njem pa je vedno še neke j prostora za odrasle krajane.
Ker je po našiti veseh več starejših ljudi, pa tudi takih, ki nimejo lastnega prevoza, treba pa je pogosto v dolino k zdravniku ali po drugih opravkih, bi želeti da se določi cena za prevoz. V današnji bencinski krizi bi nem bilo to v veliko pomoč. Tako pridobljen denar bi se porabil za bencin in za popravilo okvar.
Današnje težke razmere nas silijo, da se čimbolj povežemo in izkoristimo vse možnosti za dosego skupnih ciljev.
B. A. Mamolj
Odgovor, ki ga je posredovala OŠ Franc Rozman-Stane Šmartno pri Litiji:
O vašosn predlogu bomo razpravljali na seji sveta šole in vam posredovali odgovor. Še prej pa bo treba rešiti i* nekatera druga vprašanja, ki so s tem v zvezi.
KOLESARSTVO
Bo klub zaživel?
Lani, ko so kolesarski klub ustanovili, niso pričakovali, da bodo povsod naleteli na gluha ušesa. Pri lanskem delu so jim pomagali ljubljanska Metalka, Presad in Občinski sindikalni svet, letos pa doslej še nimajo nikakršne pomoči. Člani se v prvi vrsti borijo s finančnimi težavami, nikogar pa ne najdejo, ki bi jim bil pripravljen pomagati. Klub je trenutno prva tovrstna športna organizacija v občini in zato pričakujejo, da bodo dobili pomoč vsaj od telesnokulturne skupnosti. Čeprav imajo pri Kolesarski zvezi prijavljene štiri prireditve, bodo zaradi pomanjkanja denarja izvedli le eno. To bo II. litijski kolesarski maraton 6. maja 1984 s startom ob 9. uri, o njem pa vas bodo podrobneje pravočasno obvestili. Pričakujejo še več novih članov.
R. B.
Delo s šolsko mladino
Tekmovanja so in morajo biti pomembna sestavina vsake telesnokultuine aktivnosti mladine. V kolesarskem klubu Priks bodo veliko pozornosti namenjali prav delu mladih. Člani bodo tesno sodelovali s kolesarskimi krožki v osnovnih šolah tfcr organizirali tekmovanja kot obliko preverjanja dosežkov posameznikov kot tudi skupin. Tekmovanja nameravajo zasnovati tako, da bo na temeljnih ravneh (šola, krajevna skupnost) lahko vključen vsak šolar, da bodo temeljila na predhodnih vadbah oz. pripravah, omogočala pa bodo tudi občasno sistematično medsebojno preverjanje športnih dosežkov. Tak način bo z uvajanjem različnih tekmovalnih terminov in intervalov omogočal enakomernejšo razporeditev tekmovanj skozi vse šolsko leto.
Kolesarstvo je sestavni del šolske športne značke in zajema mladino od 9. do 14. leta starosti. Klub se bo aktivno vključil pri organizaciji prireditev za šolsko športno značko in z nuđenjem tehnične in ostalih oblik pomoči. Poskušali bodo organizirati šolska tekmovanja, seveda v povezavi s šolami in TKS. Jeseni bodo pričenjali z razrednimi, šolskimi tekmovanji, sistem tekmovanj pa bodo nadaljevali spomladi na občinski ravni. Ker je zajemanje prek šol in SSD še nezadostno, so potrebne alternativne prireditve. S tem bodo aktivirali tudi tisti del mladine, ki iz objektivnih vzrokov nima možnosti vključevanja po šolah. Če pa bodo zainteresirani po šolah, bodo nudili pomoč pri organizaciji šolskih športnih dnevov, tako da bodo imela vodstva šol priložnost izbire več zvrsti športnega udejstvovanja. To pa je le del aktivnosti, ki jo načrtuje klub. Letos bodo usposobili tudi nekaj inštruktorjev kolesarstva, da bodo v klubu -.ačeli s še strokovnejšim delom z vsemi člani. Se vedno pa pričakujejo vključitev čim širšega kroga občanov v najraznovr-stnejše dejavnosti kluba.
R. B.
*
*
* ★
★
*
*
* ★
* * ★
i
* ★
★ * *
★ ★ ★
★ ★
★
★ ★
★ *
*
★ * * ★ ★ *
* ★
* ★ * * *
PIŠE:
VIKA PEVEC
JABLANIŠKA DOLINA V BOJU ZA SVOBODO
Prvi začetki odporniškega delovanja segajo v sredino leta 1941, ko je tudi v Jablaniško dolino, kljub temu da smo bili z okupatorjevimi mejami odrezani od Ljubljane in večjih središč na Dolenjskem in Stajer-' skem, segel k'ic vstaje in naletel na odzivnost, saj so tu v veliki večini živeli narodno zavedni ljudje, pripravljeni za boj proti okupatorju. Le malo je bilo takih, ki so se postavili na njegovo stran in sodelovali z njegovo oblastjo. Tako je že julija in avgusta 1941 nastajala skupina simpatizerjev OF na Bregu in širila svoje ideje v druge zaselke, kot so Gradiške Laze in Jablaniške Laze. 18. okrobra 1941 so se zbrali v gostilni Andreja Gorenca na Gr-binu predstavniki posameznih skupin in se dogovorili o načinu delovanja in povezovanja posameznih skupin, kot tudi o vsebini dela le-teh. Z Brega se je tega sestanka udeležil tov. Jože Strojan.
Seveda ta organizacija OF, za kakršno so se dogovorili samoiniciativno, ni i bila ne po
vsebini ne po obliki popolna, bila pa je začetek vsega tistega, kar je za tem na tem področju nastajalo in se razvilo v mogočno OF, organizirano v Litiji in njeni okolici. Že pred ustanovitvijo tega odbora so bili navezani stiki s posameznimi aktivisti OF naobmočjih izven Litije, predvsem v Ljubljani in pa tudi na Gorenjskem, ki so potem dajali ton vsebinski usmeritvi delovanja odbora.
Na enem takšnih razgovorov novembra 1941 je tovariš Franc Poglajen dobil navodilo o organiziranju narodne zaščite po vaseh, kjer naj bi sestavili posamezne oddelke. To nalogo kot tudi druge, organiziranje in pridobivanje ljudi za OF in upor, zbiranje in pošiljanje orožja v partizanske enote, so aktivisti, oz. člani tega prvega odbora OF uspešno uresničevali.
Na takšno stopnjo organiziranosti OF je naletel Alojz Hohkraut, rudar in revolucionar, delavski voditelj in sekretar    revirskega partijskega
okrožja in član CK KPS, ko je bil poslan na to območje z nalogo nadaljnjega organiziranja in utrjevanja OF v celotnem litijskem območju. Pod vodstvom izkušenega revolucionarja, prekaljenega v delavskem gibanju in partizanskem boju, je organiziranost in delovanje organizacije OF hitro, napredovala in postala močna opora NOB. Tako je pri tem svojem delu tov. Alojz Hohkraut v mesecu decembru 1941 ter v januarju in februarju neposredno delal z organizacijama v Litiji in Šmartnem.
Nenehen razvoj OF in rast narodne zaščite sta zahtevala tudi višjo obliko organiziranja OF na litijskem področju. Zato so se 14. februarja 1942 v Po-tokarjcvi hiši na Bregu sestali Lojze Hohkraut, Vili Vresk, Jože Gričar — Metod, Viktor Potokar, Franc Poglajen, Franc Gorenc, Jože Planinšek, Franci Štok in Albin Jesenšek. Zbrani so bili v posebni sobi, Danica Potokar, ki je istočasno tudi
stregla, pa je skrbela za njihovo varnost. Čas do poznega popoldneva je zadoščal, da so se aktivisti pogovorili o dveh osnovnih vprašanjih:
— o izvajanju priprav za ustanovitev okrajnega odbora OF Litija in
— o ustanovitvi poveljstva narodne zaščite za bodoči okraj Litija.
Obe vprašanji je obrazložil in utemeljil Lojze Hohkraut in ob tem predlagal, naj bi se nekaj aktivistov iz Litije sestalo z aktivisti Sp. Loga in Save ter se pogovorili o neposrednih nalogah za ustanovitev okrajnega odbora OF Litija. Glede drugega vprašanja je tovariš Hohkraut predlagal ustanovitev narodne zaščite za litijsko območje in Franca Poglajena za njenega poveljnika. Oba predloga so navzoči soglasno sprejeli. Okrajni odber OF za Litijo
je bil tako ustanovljen že 5. marca 1942. Prav zaradi tega ima sestanek v Potokarjevi hiši dosti širši pomen pri organizi-
★ ★
★ * ★
★ * * ★
* *
★ ★
★
★ ★ ★
★ * ★
★
* *
* ★ * * ★ *
* *
★ ★ * ★
* . ★
★
* ★ ★ *
*
*
*
★ ★ * ★ * *
★
★ *
ran ju in razvoju OF in narodne zaščite na litijskem področju, kot pa da bi šlo samo za delovni razgovor aktivistov s tega področja. Gre za uresničevanje 9. temeljne točke programa OF, ki pravi, da naša narodna vojska raste na slovenskem ozemlju iz slovenskih narodnoosvobodilnih partizanskih čet in narodne zaščite, kamor so poklicani vsi zavedni Slovenci.
Pripadniki narodne zaščite so se lahko po potrebi organizirali v čete in bataljone ter vodili oborožen boj, iz njihovih vrst so se napajale partizanske enote, zbirali so podatke o sovražniku za potrebe OF in poveljstev partizanskih enot, zagotavljali varno delovanje organov OF in ljudske oblasti. Narodna zaščita je postala vmesna stopnja med množičnimi oblikami oboroženega in neoboroženega odpora proti sovražniku. Uresničevanje dogovorov, sprejetih na tem sestanku, je pogojevalo nmožično pripadnost prebivalstva OF na celotnem območju okrajnega odbora in
ustvarjalo dobro zaledje moralne in materialne pomoči partizanskim enotam. V vasi Breg in drugih zaselkih Jablaniške doline so se kaj hitro začeli uresničevati dogovori omenjenega sestanka. Samo iz vasi Breg in Tenetiše je odšlo 23 fantov in deklet v partizane. Jože Strojan, Jože Koprivnikar, Cvetko Kokarj, Franci Stok in Iva Mo-žina se niso vrnili. Prav tako je odšlo v partizane veliko fantov in deklet iz Gradiških Laz, Gradišča, Jablanice, Cerovice, Jablaniških Laz in Bukovice.
Zaradi odhodov v partizane so veliko družin Nemci izselili, nekaj pa jih je uspelo pobegniti pred izgnanstvom na gabrov-ško območje.
Ko se sedaj oziramo v čas vojne vihre, smo ponosni na svoj prispevek k revoluciji in zmagi nad okupatorjem.
*
OBVESTILO
Po zakonu o osebni izkaznici morajo vsi občani do oktobra 1984 zamenjati stare osebne izkaznice z novimi. Ker te zakonske obveznosti do sedaj še ni opravilo veliko občanov, bomo v soboto 10. in 17. marca 1984 med 8. in 13. uro v avli SO Litija sprejemali vloge za zamenjavo osebnih izkaznic za področje celotne občine.
S seboj prinesite osebno izkaznico in dve sliki dimenzij 3,5 x 3 cm. Ce imate rojstni list, poročni list (samo za žene) in državljanski list, prinesite s seboj te dokumente.
Naprošamo vse, da vložite zahtevek za zamenjavo osebne izkaznice pravočasno, ker v nasprotnem primeru upravni organ ne bo uspel zamenjati oz. izpolniti zahtev strank do roka.
ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE
Svet osnovne : tile Franc Rozman-Stane Šmartno pri Litiji
razpisuje
delovna opravila 'in naloge računovodje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pogoji:
- višja izobrazba ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj,
- srednja izobrazba ustrezne smeri in 10 let delovnih izkušenj,
- trimesečno poskusno delo.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih'pogojev sprejema tajništvo osnovne šole Franc Rozman-Stane Šmartno pri Litiji 10 dni po objavi.
ZAHVALA
Ob izgubi nase drage mame Frančiške Likar se iskreno zahvaljujemo sestram in strežnemu osebju v Domu počitka Tišje, ki so jo v času njene bolezni skrbno negovali in lajšali bolečine.
Otroci z družinami
OBVESTILO
Obveščamo in vabimo vse zdrave občane in delovne ljudi občine Litija, da se v čim večjem številu udeležijo krvodajalske akcije, ki bo v PONEDELJEK, 19. marca 1984 in TOREK, 20. marca 1984. Odvzem krvi bo v zdravstvenem domu Litija od 7. do IS. ure.
DARUJMO KRI ZA SOČLOVEKA!
OBČINSKI ODBOR RK
OBVESTILO
'Obveščamo cenjene kupce, da sprejemamo naročila — predplačila za velenjski premog v PE Kladivo I, Ljubljanska c. 1 (skladišče).
Mercator Ljubljana TOZD Golovec
Iščemo žensko, mlajšo upokojenko, za pomoč v gospodinjstvu 2-4-krat tedensko. Pogoj: čista in natančna. Plačilo po dogovoru. Prijave pošljite na uredništvo.
Iščem lažje delo na domu (lažji invalid). Ponudbe pošljite na uredništvo Glasila občanov.
Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, Parmova 9, Delavska univerzi
vabi
v začetni in nadaljevalni tečaj šivanja in krojenja.
Tečaja bomo organizirali v sredini marca 1984. Prijave sprejemamo vsak dan od 7.-12. ure in od 15.-16. ure.
Komisija za delovna razmerja in stanovanjske zadeve pri svetu osnovne šole Dušan Kveder-Tomaž Litija
objavlja
prosta dela in naloge snažilke na novi šoli, Bevkova 3 Pogoj:
končana osnovna šola -
in splošna zdravstvena sposobnost
Rok Priče
jk za prijavo je 8 dni. Prijave pošljite na tajništ tek dela po dogovoru, najkasneje pa s 1. 3. 1984
ništvo šole.
Tekstil, TOZD Pletilja Litija objavlja prosta delovna mesta
1. KV pletilje
2. večje število KV šivilj
Pismene ponudbe pošljite na naslov: Tekstil, TOZD Pletilja Litija, Ljubljanska c. 15.
OBVESTILO
Občinski odbor ZZB NOV Litija obvešča svoje člane ZB NOV in ostale občane, da lahko tudi letos letujejo v našem domu v Banjolah in v zdravilišču Svoboda Strunjan.
Dom v Banjolah bo odprt od 15. 4. dalje, zdravilišče Svoboda Strunjan pa je odprto skozi celo leto.
Vse ostale informacije dobite ob prijavi, ki jih sprejema naš odbor vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 10. ure v Domu borcev in mladine, Po-noviška 6, Litija.
Za obisk se priporočamo!
Odbor
Napeljujem vodovod in centralno ogrevanje. Tomažič Ciril, Ustje n.h., Šmartno pri Litiji, tel.: št. 881-964.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LITIJA
OBVEŠČA
VSE INTERESENTE ZA ZAMENJAVO DRUŽBENIH STANOVANJ, da naj oddajo pisne vloge na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Litija najkasneje do 15. 3. 1984.
V vlogi morajo interesenti opisati sedanje stanovanje (naslov, izmero v kv. m, nadstropje, način ogrevanja, število sob), in se izjasniti, kakšno stanovanje želijo.
Na podlagi zbranih podatkov bo Samoupravna stanovanjska skupnost pomagala iskati ustrezne zamenjave stanovanj.
Osnovna šola Dušan Kveder — Tomaž Litija, Bevkova 3
Komisija za delovna razmerja in stanovanjske zadeve pri svetu osnovne šole Dušan Kveder — Tomaž
objavlja
prosta dela in naloge
1. učitelja v oddelku podaljšanega bivanja v Litiji za čas od 15. 3. 1984 do 31. 8. 1984
2. pomočnice glavne kuharicena šoli Litija, Bevkova 3, začas
od 16.3. 1984 do 31. 12. 1984 oz. do vrnitve delavke s porodniškega dopusta Pogoji:
pod 1. — končana PA razredni pouk, zaželen strokovni izpit pod 2. — K V kuharica, zaželena eno oz. dveletna praksa Stanovanj ni.
Prošnje pošljite v osmih dneh po objavi na tajništvo šole, Litija, Bevkova 3.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LITIJA, JEREBOVA 6, LITIJA - RAZPISUJE
JAVNO DRAŽBO
DELA STANOVANJSKE HIŠE ŠMARTNO 23, ŠMARTNO PRI LITIJI
Del stavbe, ki je predmet te dražbe, sestavljajo štirje prostori v skupni izmeri 79,27 kv.m. Izklicna cena znaša 215.917,90 din.
Kandidat, ki bo s ponudbo uspel, mora celotni znesek kupnine plačati v 15 dneh po podpisu kupoprodajne pogodbe.
Vsi kandidati morajo ponudbe oddati v zapečateni ovojnici z oznako »JAVNA DRAŽBA«. Ponudba mora vsebovati:
— podatke ponudnika (ime, priimek, naslov),
— ponuđeno višino kupnine,
— potrdilo o vplačani kavciji.
Višina kavcije znaša 21.591,00 din. Kandidati jo vplačajo na blagajni strokovne službe stanovanjske skupnosti. Jerebova 6. Rok za oddajo ponudb je 10. 3. 1984.
Odpiranje ponudb bo 12.3.1984 ob 12. uri v strokovni službi stanovanjske skupnosti, Jerebova 6.
Kandidatu, ki bo s ponudbo uspel, bo kavcija štela v kupnino, preostali kandidati pa bodo dobili kavcijo vrnjeno v 8 dneh po odpiranju ponudb.
Pisna pogodba z uspelim ponudnikom bo sklenjena v 10 dneh po izvedeni dražbi. Vse stroške v zvezi s prometom nepremičnine nosi kupec.
Natečaj bo izveden v skladu z zakonom o prometu nepremičnin, zakonom o pravicah na delih stavb (oba Ur. 1. SRS, št. 19—76) in pravilnikom o postopku in pogojih za prodajo stavb, posameznih delov stavb, stanovanjskih hiš in stanovanj (Ur. I. SRS, št. 30—82), po katerem ima predkupno pravico uporabnik oziroma lastnik preostalega dela stavbe.
Podrobnejše informacije interesenti dobijo pri strokovni službi cestne, komunalne in stanovanjske skupnosti Litija.
SPORT
REKREACIJA
Uspela tekma za SKI pokal
V nedeljo, 5. februarja, so se ugič v letošnji sezoni za točke v finskem SKI POKALU po-erili med seboj tekmovalci v ;eh kategorijah. Kljub pomanj- * anju snega je marljivim mladinim OO ZSMS Št. Poljane, ki so d TVD Partizana prevzeli pri-ravo in postavitev proge, uspelo ripraviti dobro slalomišče, saj i bili pogoji za vse tekmovalce v beh vožnjah enaki. Ker je bilo reme dokaj toplo, je poljanska iladina poskrbela tudi za suha rla tekmovalcev. Na koncu thko rečemo le to, da je škoda, sr ni bilo še večje udeležbe, saj o ob koncu tekme vsi izrekli le •ohvalne besede.
Dosežena mesta prvih treh po kategorijah:
Moški A: 1. Škulj M. 2. Škulj D. 3. Props F. Moški B: 1. Konjar N. 2. Hauptman J. 3. Intihar F. Moški C: 1. Nejedly J. Moški D: 1. Kavšek L.
Ženske: 1. Nejedh/ B.
F.P.
Slalomska preizkušnja najmlajših
Dole pri Litiji, 21.1.1984 — Prva slalomska tekma mladih smučark n smučarjev v pravem tekmovalnem duhu — neizkušenost, težka roga in želja po zmagi izločili favorite — številni starši pripomogli za 7:dušje ob progi in slavnostni zaključek — pri deklicah najhitrejša •»Junca Sonc, 2. a,pri dečkih pa Matej Muzga, 1. c
Kot smo že poročali, so v letošnji zimi prišli na svoj račun naši najslajši smučarji. Za učence od 1. do vključno 3. razreda smo organizi-ali začetno šolo smučanja, saj so številni starši izrazili željo, naj bi tudi ' naši občini poskrbeli za osnovno smučarsko znanje naših otrok. Žal e bilo vse skupaj organizirano zelo na hitro in ne v najprimernejšem :asu, pa z mnogimi spremembami v času šole, vendar na kraju lahko apišem, da kljub velikemu optimizmu nihče od nas ni pričakoval ako številen odziv. Zdaj, ko je ledina preorana, lahko v naslednje mučarske sezone gledamo drugače. Telesnokulturni delavci prav s akimi vzpodbudami staršev in OZD dobivamo polet za delo v pri-sodnje. Podobne začetne in nadaljevalne tečaje bomo planirali z ečjo gotovostjo in s številnimi izboljšavami, tako da bo zadovoljstvo es obojestransko. Mesto Litija nima ugodnih snežnih razmer, ima pa tevilne hribovite krajevne skupnosti z ugodnimi snežnimi razmerami, i jih je potrebno le izkoristiti. Naši malčki so tako nezahtevni, če ho-ete tudi skromni in pripravljeni sprejeti vse, da jim starejši le ponu-imo in namesto njih opravimo tisto, kar sami še niso sposobni. Prav aradi tega tečajev ne bomo smeli prepuščati naključju. Če se bomo anje odločili, bomo morali napeti vse sile in jih tudi izvesti.
Rad bi, da se ob prebiranju mojega članka tudi malo zamislite. Kostno bi bilo, če bi še kdo od bralcev sedel za mizo in v Občanu objavil oje mnenje. Pa brez dlake na jeziku, v korist razvoja naše telesne ulture.
ROKOMET
Vse ekipe aktivne
Rokometaši Usnjarja so že onec januarja pričeli s treningi i drugimi pripravami za nada-evanje prvenstva v I. republiški >kometni ligi. Teden dni ka-teje so pričeli še mladinci, obe kipi pa bo spomladi vodil trener mi Peterlin, člani imajo seveda :žje delo, saj jih čaka borba za im vrh I. republiške lige, mla-inci pa se na osnovi strokovnih smeritev kluba letos ne bodo
GLASILO OBČANOV
Ustanovitelj: Občinska konferenca SZDL Litija. Glavni urednik: Miro Kaplja. Odgovorni urednik: Glasila občanov; Jože Sevljak; odgovorni urednik Delegatskega obveščevalca: line Brilej. Lektor Glasila občanov: Jefka Belec. Ureja uredniški odbor. Predsednik časopisnega sveta: Hilda Bole. Oblikovanje iti tehnično urejanje: Drago Pečenik. Priprave za tisk: IBM-Dncvnik. Tisk: Tiskarna ljudska pravica. Naslov uredništva: Litija. Parmova 9, aLi 881-617. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom.
potegovali za najvišja mesta v republiki tako kot doslej, ampak bodo predvsem skrbeli za uigravanje novih mlajših igralcev.
Obe ekipi kadetov delata praktično neprekinjeno, konec meseca bo ena ekipa igrala tudi na republiškem prvenstvu za kadete. Pionirji pa tekmujejo tudi preko zime v mestni ligi, ko. bo vreme toplejše pa se bo nadaljevala tudi občinska pionirska liga. Vse ekipe vadijo v telovadnicah, ki pa so pretesne in se bodo že v začetku marca preselile na prosto. Trening tekme igrajo ekipe v drugih krajih, kjer imajo primerne dvorane, kar pa klubsko blagajno kar precej obremenjuje.
Rokometaši v JLA
Letos bo nekaj igralcev članske ekipe RK Usnjar odšlo v JLA, nadomestili pa jih bodo mlajši igralci. Spomladi bosta odšla Igor Grom in levo krilo Robert Spelič, jeseni pa predvidoma zunanja igralca Tomo Kres in Karlo Špende. V člansko ekipo bodo zaradi tega vključeni mladinci Hofer, Gorišek, Ribarič, Meke, Jereb in drugi.
T.B.
SPORT
Preden zapišemo rezultate slaloma, pa bi se rad zahvalil nekaterim OZD, trgovinam in posameznikom, ki so brez oklevanja in z veliko mero razumevanja priskočili na pomoč in omogočili skromno nagrado slehernemu udeležencu tekmovanja. Tako naš slalom ni minil v znamenju kolajn najboljšim in solza poražencev, ampak ob prijetni misli, da je za svojo korajžno vožnjo med vratci in prizadevnost v tečaju sleherni udeleženec zmagovalec. > Ker pa so ure krute in z njimi vred tudi sodniki, smo prišli do naslednjih rezultatov:
Deklice: 1. mesto — Manca Sonc (23.36) 2. mesto — Romana Čarman (24,74), 3. mesto. — Petra Ivanušič (28,58).
Dečki: 1. mesto — Muzga Matej (18,64), 2. mesto -— Kos Sašo (18,74), 3. mesto — Urbič Dušan (19.46).
Od skupno 50 udeležencev šole smučanja se je slaloma udeležilo 13 deklic in 24 dečkov.
Za nagrade tekmovalcem so prispevali: (Jentromerkur Litija, DZS prodajalna Litija, Beograjska banka, eks. Litija, Merkur — prodajalna Litija, Ljubljanska banka — eks. Litija,Kemični izdelki Berčon, Predilnica' Litija, LIL Litija, Veletekstil prodajalna Slivna, Emona—Merkur—Market Litija.
Pokrovitelj prireditve je bila ZAVAROVALNA SKUPNOST
TRIGLAV.
J.K.
Cilj: sredina lestvice
Po desetih kolih v slovenski košarkarski ligi je moška ekipa KK Litija na šestem mestu. Glede na to, da je bilo moštvo po šestin kolih prvenstva na visokem drugem mestu, je trenutna uvrstitev morda za nekatere slaba, vendar v klubu ne mislijo tako. Žreb je pač določil, da je ekipa najprej igrala s slabšimi nasprotniki in imela od prvih šestih tekem kar štiri na domačem terenu.
Kasneje je prišla serija težjih tekem, igralci so tudi rahlo padli v formi in posledica tega je drsenje po lestvici. Vendar je šesto mesto tista uvrstitev, ki so jo v klubu pred prvenstvom vsi želeli. Do konca prvenstva je še dvanajst kol in lahko se zgodi še marsikaj. V boju za sredino lestvice bodo Litiji najhujši tekmeci ekipe Jezice, Kopra, Ptuja in Kraškega zidarja.
V naslednjih petih kolih ekipa kar štirikrat gostuje, na domačem igrišču pa igra le z lanskoletnim zveznim drugoligašem ljubljansko Jezico. Obeta se še hud in naporen boj, v katerem si Litija ne sme privoščiti porazov v domači dvorani. V gosteh pa bi morala dobiti toliko srečanj, kolikor jih bo na svojem igrišču izgubila. Doslej je v Litiji zmagal le vodeči Comet, Litijani pa so v gosteh premagali Zagorje. Izpolnitev tega načrta bi jim na koncu prvenstva prinesla polovico možnih točk in uvrstitev v sredino lestvice.
Vrstni red po desetih kolih:
1. Commet	10	10	0	918:787 20
2. Helios	10	8	2	994:811 16
3. Triglav	10	7	3	869:789 14
4. Branik	10	7	3	920:873 14
5. Jezica	10	6	4	896:861 12
6. LITIJA	10	6	4	771::813 12
7. Koper	10	5	5	852:840 10
8. Ptuj ,	10	4	6	750:818 8
9. Kraški zidar	10	4	6	774:851 8
10. Kovinar	10	2	8	786:869 4
11. Zagorje	10	1	9	741:876 2
12. Iskra AET	10	0	10	777:860 0 M.G.
Članice predzadnje
Košarkarice so v drugi republiški ligi odigrale že več kot polovico prvenstva. Ekipa Litije je dobila le dve srečanji in sicer s Kamnikom in Logom. Tako je na predzadnjem mestu. To je vsekakor manj, kot je bilo pred začetkom prvenstva pričakovati, kljub temu da je ekipa povsem pomlajena.
Neizkušenost je pač prispevala svoje, nekatere mlade igralke pa tudi vse prehitro izgubljajo voljo za košarko. Te bi si morale za vzor vzeti bivše košarkarice Litije, ki so dolgo vrsto let branile barve kluba tudi v prvi republiški ligi. Ko so prepustile svoje mesto mlajšim, pa te svoje priložnosti nočejo oziroma ne znajo izkoristiti.
Do konca prvenstva je še šest kol in morda bodo dekleta še uspela popraviti dosedanji bled vtis.
Vrstni red po osmih kolih:
1. Ptuj 8 7
2. Novo mesto 8 7
3. Cerknica 8 6
4. Jezica B 8 5
5. Slovan 8 3
6. Kamnik 8 2
7. LITIJA 8 2
8. Log 8 0 8
1 514:398
1 622:435
2 519:423 491:366 505:418 392:426 425:510 194:787
14 14 12 10 6 4 4 0
M.G.
Agilne veteranke
V Litiji so se jeseni 1983 zbrale nekdanje aktivne igralke KK Litija in ustanovile sekcijo košavkaric — veterank. Trenirajo v stari telovadnici enkrat tedensko, saj jim ne čas ne gmotna sredstva ne dopuščajo več. Same si namreč plačujejo uporabo telovadnice TVD Partizanu Litija. Na treninge hodijo vse tiste igralke, ki so še pred nedavnim zastopale Litijo v slovenski ligi, kjer so tudi dosegle prav lepe uvrstitve, še posebno v letih 1979 in 1980.
Kasneje, ko je večina igralk prenehala z aktivno igralsko ka-
riero, pa so se na pobudo Milin-kovič Tatjane in tudi ostalih zbrale, da dokažejo, da še vedno znajo igrati košarko in da še niso za >staro šaro«. Pred nedavnim so tudi navezale stike z veterankami KK Monting iz Zagreba, s katerimi se bodo pomerile v prijateljski tekmi 24.3.1984 v Litiji kot predtekmi moške lige Litija : Jekjotehna Maribor. Kasneje nameravajo navezati stike tudi z Jezico iz Ljubljane in morda še s kom (teh klubov namreč ni veliko), da se tako v kasnejših igralskih letih srečajo z drugimi igralkami, spoznajo tudi
REKREACIJA
druge kraje in navežejo prijateljske stike.
Naj omenimo, da se je veterankam priključila tudi Merzel Mari, ki je pričela igrati košarko že v letu 1957, takrat ko v Litiji še ni bilo ekipe in je bilo le nekaj poskusov ženske košarke v. Šmartnem pri Litiji.
Trenutno trenira 12 igralk in sicer:
Lebinger Mojca, Nejedly Babša, Flisek Barbara, Mari
Merzel, Kolman Jana, Pesek Jo-landa, Bric Ljuba, Milinkovič Tatjana, Rozina Brigita, Babic, Jelka, Bregar Zdenka, Milena Vasiljevič,
Ekipo vodita priznana litijska trenerja Tone Lebinger in Jerina Tine.
Vse, ki ste igrale košarko vabimo, da se nam pridružite
Veteranka T.M.
Po tek«! pa še skupinski posnetek.
Spet kvaliteten turnir
Litijski šahisti so konec decembra lani v počastitev občinskega praznika organizirali tradicionalni vikend turnir. Poleg kvalitetne zasedbe je bil tokratni turnir tudi izredno številčno zaseden, saj se ga je udeležilo kar 73 šahistov in šahistk iz mnogih šahovskih klubov iz Slovenije ter tudi iz drugih republik. Največ pozornosti je vzbudila udeležba velemojstra Djuriča (ŠK Crvena zvezda Beograd), mednarodnega mojstra Togulja (ŠK Mladost Zagreb), fide mojstrov Zupeja (ŽŠK Maribor), Stajnerja in Ostermana (SK Murka Lesce). Na turnirju so sodelovali tudi najboljši litijski šahisti Milinkovič, Kolar, Pretnar, Meglic in drugi.
Vrstni red moškega turnir-
ja: 1 -2 Mazi — MK(ŠK Domžale) in Štucel — MK (ŠK Celje) 7,5 točke, 3. Zupe —-FM (ŽŠK Maribor) 7 točk, 4.-9. Djurič — VM (ŠK Crvena zvezda), Osterman — M (ŠK Murka Lesce), Jakič — M (JLA), Zorman -i MK (Ljubljana), Konvalinka — MK (Ljubljana), Jurkovič — MK (Zagreb) vsi po 6,5 točke, 10. do 14. Rogulj — MM (ŠK Mladost Zagreb), Tomazin — MK (ŠK Slov. Bistrica), Godec — MK (Rudar Trbovlje), Trampuž — MK (Ljubljana), Orel — M (Ljubljana) vsi po 6 točk itd.
Pri ženskah je zmagala Go-ličeva (M), pred Orlovo in Kasteličevo.
S pozdravnimi besedami in željami za dobre igre, je turnir otvoril Ivan Godec.
Šahovska šola za mlade
Šahovski klub Litija je končno prišel tudi do »svojih« prostorov v Farbarjevem gradu v Litiji, kjer so pogoji za delo bistveno boljši kot doslej, ko so bili šahisti pravzaprav brezdomci, ali pa so gostovali po gostinskih lokalih.
V novih prostorih ima klub organizirano tudi šahovsko šolo, ki jo vodita znana litijska šahista Srečo Kolar in
Nele Milinkovič. V klubu z veseljem sprejmejo vsakega mladega talentiranega šahista, ki bi želel napredovati v tej igri. Doslej se je v to šolo prijavilo že 30 mladih šahistov. Šahovska šola dela vsak torek in četrtek od 16. do 18. ure v prostorih ŠK Litija na Valvasorjevem: trgu (Farbar-jev grad).
T.B.