DR. VINKO ŠRIBAR — DR. VIDA STARE OSTANKI SREDNJEVEŠKEGA OBLAČILA NA FREISINŠKEM OTOKU PRI DOBRAVI Uvod V okviru sistematskega odkrivanja Otoka pri Dobravi — freisinškega Gutenvvertha — v zadnjih dveh letih izkopavajo gutenverško grobišče. Večje število grobov je ohranjenih na prostoru, kjer so kasneje postavili gotsko in potem baročno cerkev sv. Miklavža. Za objavo v Loških razgledih smo izbrali skeletni grob 4, ki je bil izkopan leta 1975, z izredno bogatim inventarjem, ki nam dovoljuje rekonstrukcijo oblačila, za katerega menimo, da predstavlja sestavni del duhovniških para- mentov. Zaradi starosti in tipologije najdbe dobivamo popolnoma nov vpogled v odnos, ki je vladal v Sloveniji med freisinško posestjo in cerkveno upravnim središčem v Ogleju. Opis groba V grobni jami je ležalo okostje odrasle moške osebe v globini 120 cm. Grob leži v osi cerkvene ladje 2,10 do 2,30 m od južne cerkvene stene, grobna jama je usmerjena na V-Z. Okostje leži na hrbtu s stegnjenimi nogami. Stopali sta obrnjeni proti severni steni grobne jame tako, da sta calcaneusa na zunanji strani stopala. Roki sta položeni v hipogastrično lego prek spodnjega dela prsnega koša. Desna roka je nad levo roko. Lobanja brez mandibule je zvrnjena na zahodni strani grobne jame tako, da je odprtina za hrbtenico zgoraj. Mandibula leži »in situ«. Medenica je nekoliko poškodovana, prav tako prsni koš in hrbtenica. Mere skeleta: dolžina 185 cm, akronion 42 cm, ilion 40 cm, femur 42 cm, tibia 34 cm, humerus 31 cm, ulna 24 cm. Profili grobne jame Stratigrafija plasti v grobni jami je neprekinjena. Severni profil 1. zid iz večjih lomljencev vezan z rumenkasto malto, 2. sivkasto peščena podlaga za zid, 3. plast žganine. 34 4. temnosiva glina, rahlo pomešana s peskom, 5. rumeno rjava glina, pomešana s temnejšo rjavo glino, 6. rjavo siva glina, pomešana z drobnimi lomljenci velikosti do 2 X 3 cm, 7. rumeno rjava glina. Južni profil 1. zid iz večjih lomljencev, vezan z rumenkasto malto, 2. temno siva ilovica pomešana s temno rjavim subhumusom, 3. plast žganine, 4. rumeno rjava ilovica, 0. temno siva ilovica, 6. rjava ilovica. Zahodni profil 1. zid iz večjih lomljencev, vezan z rumenkasto malto, 2. rjavo siva ilovica, pomešana z drobnimi lomljenci, 3. rumeno rjava ilovica. Vzhodni profil 1. kamni zidu, vezanega z rumenkasto malto, 2. rumeno siva ilovica, 3. siva ilovica, 4. plast žganine, 5. rjavkasta ilovica, mešana z drobnimi lomljenci, 6. rjavo siva ilovica, 7. siva ilovica. Najdbe v grobu V grobu so bile številne ostaline. Ob robu obeh strani prsnega koša v ši rini 10 do 20 cm so ležale številne srebrne prepletene niti, ki so segale od obeh clavicul pa do pasa. Srebrni trakovi na obeh straneh prsnega koša kažejo tendenco širjenja proti obema zapestjema rok, ki sta ležali v hipogastrični legi. V spodnjem delu prsnega koša so ležali 4 bronasti obročki in še eden na osrednjem delu prsnega koša. Tu sta bila tudi železna sponka v obliki črke ornega in železen obroček. Detajlno so posamezni deli srebrnega prepleta opi sani kot vzorci 6 do 10. Pod prsnim košem so bili krzneni trakovi. Obravnavali smo jih kot vzorec 11. Na vzorcih 1 do 5 pa smo obravnavali nekatere slabo ohranjene najdbe, ki se ne dajo fotografsko ali risarsko upodobiti, so pa izredno pomembni kot gradivo, ki nam govori o materialih tega časa, ki so jih uporabljali za izde lavo osebne opreme. Vzorci oblačila Vzorec 1 Fragment tekstila nepravilne oblike, velikosti 10X5 mm iz tankih niti lana ali manj verjetno konoplje. Tkano v lanenem vezu. Vzorec 2 Šop dlak —• kocin, rjavih ali črnih, zelo gostih ter dolgih do 15 mm. Razen debelejših so tudi tanjše niti. Najbrž deli kožuhovine. Vzorec 3 Fragment živalske kože, pokrite z gosto ravno, debelo, rjavo kocinasto dlako, Druga stran fragmenta kaže notranjo strukturo kože, pri kateri se ločita dve plasti. 35 Otok pri Dobravi: Kisba skeleta št. 4 Oblačilo oglejskega duhovnika iz 10—11. stoletja 36 Vzorec 4 Kos srebrnega prepleta, ki leži na finem platnenem vezu iz lanenih ali ko nopljenih niti. Vzorec 5 Bronast obroček s premerom 10 mm, s pravokotnim prerezom 1,0 X 0,7 mm. Površina je močno patinirana. mestoma na površini kristali apnenca. Vzorec 6 Srebrn preplet, prilepljen na ploščico 40 X 4 cm. Na ploščici je razen prepleta še 5 bronastih obročkov (enaki kot vzorec 5), 2 železni sponki ter dva ostanka tka nine in usnja, ki sta povezana s srebrnim prepletom in bronastim obročkom. Dva vzporedna trakova prepleta sta dolga 33 cm. Omenjenih 5 obročkov pa si sledi v razdalji okoli 1 cm, na desnem delu ploščice. Kaže, da so bili obročki pod obema prepletoma, vmes pa je bila podloga iz tkanine in usnja. Ne moremo trditi, da bi bili obročki in trakovi med seboj povezani. Oba trakova pletenine sta potekala vzporedno na razdalji 3 mm. Oba trakova pokrivata po širini 20 mm širok pas. Trakova sta bila pritrjena na tekstilno osnovo. Analiza vzorca 6 kaže, da sta za osnovo dekorativne obrobe oblačila bila dva vzporedna trakova iz 8 srebrnih spiralno zvitih niti, ki so med seboj prepletene. Ta trak je ležal na zgornji strani prsnega koša in je verjetno predstavljal deko rativni element ali dodatek k obrobi prsnega dela oblačila. 6/1.) 4-kratni srebrni preplet iz 4 dvotračnih spiralnih niti. Dve dvotračni spi ralni niti tvorita osmico, ki se izteka v dolžini 10 mm in širini 4 mm, polovica je dolga 5 mm. Oblika obeh delov je eliptična. Drugi dve dvotračni spiralni niti pa potekata diagonalno skozi obe polovici osmice izmenoma zgoraj in spodaj. Po tem sistemu prepleta so izdelane dolge niti. Praviloma potekata dva prepleta vzporedno na širini do 8 mm. Premer spiralne žice je okoli 0,3 mm, širina traka, iz katerega je spirala uvita, je okoli 0,6 mm. Debelina srebrnega traka je okoli 0,2 mm. Povr šina srebrnih spiral je mestoma oksidirana ali pa prevlečena z nekim organskim mazilom, pod katerim je neoksidirana srebrna površina. Mogoče gre za ostanek usnja ali kože. Na opazovani površini prepleta ugotavljamo eno belo in eno modro tekstilno nit, ki izhaja iz spirale. 6/2.) Dvojnih srebrnih trakov imamo v skupni dolžini 121 cm. Po vsej dolžini trakov opažamo sledove niti. Vse niti niso enake in nekatere verjetno niso tekstilne, verjetno gre za dlake. 6/3.) Obroček in pleteninasti trak na neki osnovi. Od 6—7 cm hrbtne strani vzorca je bronast obroček (enak kot vzorec 5), ki je s svojo levo polovico prost. Desno stran pa pokrivajo ostanki kožuhovine in notranja stran kože, medtem ko je obroček v dlakah, ki so dolge temno rjave in goste. Obroček je ležal na kosmati strani krzna, nato sledi srebrn preplet. Stratigrafija vzorca: krzno, obroček, srebrn preplet. 6/4.) Od 8—10 cm ugotavljamo, da na hrbtni strani skozi spiralno navito srebrno žico teče okrogla debela zvita nit, ki jo sestavlja veliko drobnih vlaken, kar bi zaradi strukture govorilo za konopljo. Srebrn preplet leži na ostankih tekstila tka nega v platnenem vezu. Pod plastjo tkanine je bronast obroček. Stratigrafija vzorca: srebrn pleplet, tkanina, obroček. 6/5.) Lice vzorca 6 od 6—7 cm. Zaporedje materialov: koža, bronast obroček; preplet je tu verjetno v sekundarnem položaju. 6/6.) Lice vzorca 6 od 6—8 cm. Zaporedje materialov: obroček, krznena pod loga, tkanina, dva srebrna trakova. Obroček leži na krznu z gostimi temno rjavimi dlakami, nato tekstil z gostim platnenim vezom in dva srebrna trakova prepleta. 6/7.) Železna sponka v obliki črke ornega iz železne žice. Velikost 13 X 12 mm, pri zanki pa 10 mm. Površino pokriva debela plast rje, na površini so ostanki niti. 6/8.) Med 4—5 cm vzorčne ploščice leži železen obroček okrogle oblike, s pre merom okoli 9 mm in debelino žice do 2 mm. Na eni strani obročka je ovalna raz širitev, ki meri 6 mm. Prekrit je z debelo plastjo rje. Na površini so ostanki niti. 37 Vzorec 7 Na 40 X 4 cm veliki ploščici je 39 cm dolg srebrn preplet, kot smo opisali pri vzorcu 4, ki je sestavljen iz dveh vzporednih tekočih prepletenih trakov, ki pokrivajo pas 12 mm, med njima je 3 mm razdalje. Oba trakova sta dobro ohranjena, mestoma sta razcefrana. Vzorec S Na 22 X 4 cm veliki ploščici sta dva vzporedna srebrna prepletena trakova dolga 30 cm. Na desni strani ploščice sta oba trakova ovita. Zelo dobro sta ohranje na, le mestoma sta razcefrana in poškodovana, posebno na desnem robu ploščice. Vzorec 9 Na 22 X 4 cm široki ploščici sta 23 cm dolga srebrna pleteninasta trakova, dobro ohranjena in le mestoma poškodovana. Trakova sta vzporedna. Pletenina enaka kot pri vzorcu 4. Površina je zelo čista in le mestoma patinirana. Vzorec 10 Na 15X4 cm široki ploščici je ohranjen 10 cm dolg srebrn pleteninast trak. Površina je skoraj popolnoma čista. Trak je dobro ohranjen in poškodovan le na levi strani. Na vzorcih 7, 8, 9 in 10 nismo opazili vrvice — vodila skozi srebrno spiralo. Vzorec 11 Pod skeletom, kot sestavni del hrbtnega dela obravnavanega oblačila, so ohra njene naslednje ostaline: Pod kostmi prsnega koša so ležali usnjeni ali krzneni trakovi razporejeni v obliki kroja hrbtne strani nekega oblačila. Ločimo pet trakov. Trakovi so prilep ljeni na ploščici 40 X 30 cm. En trak poteka kot simetrala in ga zgoraj dopolnjuje horizontala. Oba trakova tvorita črko T. Na obeh traneh simetrale sta dva trakova, ki sta zgoraj ravna in vzporedna, v spodnjem delu pa zavijata proti spodnjemu delu simetrale. Oštevilčili smo jih od leve proti desni. Levi trak: 1, horizontala: 2, simetrala: 3, desni trak: 5, in njen odcep: 4. Trak 1 Ravni del traka je dolg 9 cm, spodnji usločeni del pa 19 cm, širok 13 mm. Po vsej dolžini gornjega ravnega dela traku sledimo dvotracno srebrno pletenino in enako, ki se podaljšuje v odcep od glavnega traka na 10 cm. Na zgornjem delu ležita oba vzporedna trakova na neki osnovi, v kateri ugotavljamo več tekstilnih niti in dlak ter neke nedoločljive kristale. Pri odcepu se pojavi strnjena dlakasta osnova — krzno. Pleteninasti trakovi ležijo na krzneni osnovi. Krznena osnova se nadaljuje po vsej površini traku. Trakova sta na zgornjem delu osnove skoraj ne- oksidirana, v spodnjem pa sta zelo potemnela in se izgubljata v debeli plasti kožu- hovine. Prisotnost pleteninastih trakov v spodnjem delu smo lahko opazovali le mestoma. Trak 2 Trak je horizontala na simetralo traka 3, dolga 28 cm, na osrednjem delu rahlo usločen. Širok je 15 mm. Na neki temni osnovi, ki je lahko usnje ali kožuho- vina, sta dva srebrna prepleta, ki sta zelo slabo ohranjena in v nepravilni legi. Na 3 cm od stičišča trakov 2 in 3 so na horizontali šopi dlak in ne sledimo več srebrnega prepleta. Na desni polovici horizontale je neka temno rjava snov, kristali, dlake in niti. Trak 2 je verjetno iz horizontale. Srebrna pletenina je le na levi polo vici traku. Kot je videti na desni polovici traku, srebrn trak tu sovpada z delom desne polovice usnjenega traku 2. Srebrno pletenino na desni strani traka 2 bi morali povezovati z nekim drugim delom ali kosom oblačila in ne z vzorcem 11. 38 Krzneni našivki vrhnjega oblačila v grobu št. 4 pod hrbtnim delom skeleta Trak 3 teM f ™etrala P?teka ja^o in je dolga 22 cm ter široka 15 mm. Osrednji trak rfrenlVag0lnjlm d*l0m de,l0ma. ČeZ trak 2' Po vseJ dolžini traku 2 so kosi srebrnega prepleta, ki pa niso med seboj povezani. Tudi v začetku spodnjega dela traka 3 «:sr 'skoraj zanesijivo bi iahk°trdm'da trak *^ s- 39 Trak 4 Je usločen trak na desni strani vzorčne površine, dolg 25 cm, širok okoli 15 mm. Površino pokriva dvotračni srebrn preplet na neki temni osnovi. Najbrž gre za kožuhovino, kot kažejo ostanki na spodnjem delu traku 4. Zgornji del traka je zvit proti notranji strani vzorčne površine. Na 10 cm od začetka traka se odcepi do 15 mm širok krznen trak 5. Interpretacija ost al in na vzorcu 11 Na zgornjem delu traka 1 do njegovega odcepa, na traku 2 in po vsej površini traka 4 smo ugotovili dva pasova pletenine, ki leži na neki osnovi, ki je bila lahko usnjena ali zaradi analogije trakov 1, 3 in 4 lahko tudi krz nena. Trakove 1—5 povezujemo v neko nedeljivo celoto s tem, da spodnji del traka 1, 3 in 4 opredeljujemo kot neokrašene krznene, zgornji del traka 1, 2 in 4 pa kot. okrašene. Posebno važno je opazovaje trakov 4 in 5, kjer je vidno, da je zgornji del traka prelomljen in leži na osrednjem delu vzorca 11. Preden pridemo do rekonstrukcije vzorca 11, je poudariti, da je opazovani del notranja stran vzorca, na katerem so ležale kosti hrbtnega dela prsnega koša. Iz teh ugotovitev izhaja naslednja plastovitost: na zgornjem delu traka 1, na traku 2 in 4 sledi srebrnemu prepletu kožuhovinasta podloga, na spod njem delu traka 1, na traku 3 in 5 pa ugotavljamo le eno plast usnja ali kožuhovine. Analiza ostalin Vzorce 1—10 smo analizirali glede na material in na odnos do morebitnih delov oblačil. Srebrna pletenina se širi v grobu na obeh straneh prsnega koša in ne prekorači obeh humerusov in prehaja preko obeh clavicul na prostor pod obe scapuli. Trakovi na levi in desni strani prsnega koša potekajo po dva in dva vzporedno tako, da imamo vtis, kot bi obrobljali tekstilni trak. Trakovi, ki prihajajo pod claviculo, se nadaljujejo v ostankih srebrne pletenine na zahodni strani kožuhovinastega traka 2. Kot kažejo ostanki nad desno clavi culo, sta trakova na obeh straneh prsnega koša povezana v celoto. S tem pa postane odsotnost srebrne pletenine na osrednjem delu leve strani traku 2 razumljiva. Dvojni štiripasni trakovi pletenine na obeh straneh prsnega koša se združujejo in potekajo čez dolge kosti obeh rok, ki sta v hipogastrični legi. Tudi ta ugotovitev govori, da so srebrni trakovi obrobljali nek trakasti del oblačila ali cerkvenega paramenta. Kot sestavne dele tega oblačila oprede ljujemo vzorce 6—10. Sestavne dele srebrne pletenine na levi strani prsnega koša sestavljajo vzorci 6 in 9 na desni strani in 7, 8, 10 na osrednjem delu prsi ter vzorca 5 in 6. Posebno vlogo je imelo šest bronastih obročkov in dve železni sponki, ki sta ležali v spodnjem delu prsnega koša. Čeprav so bili trije obročki skupaj s srebrno pletenino, jih opredeljujemo kot sponke nekega platnenega oblačila, ki se je zapenjalo na prsnem delu. Za platneno oblačilo govori razen razpore ditve obročkov tudi vzorec platnene podloge, ki smo ga obravnavali kot vzorec 6/3 in 5. To platneno oblačilo se je lahko nadaljevalo tudi v spodnjem delu telesa. Ta analiza nas je pripeljala tudi k tezi o treh različnih kosih oblačila, ki jih je imel pokojnik v grobu 4: 40 1. oblačilo z usnjenimi trakovi na hrbtu ter s kožuhovino obrobljenimi ra meni, po katerih je bil srebrn prepleten trak. Oblačilo je lahko bilo z rokavi ali brez njih. Glede na to, da je dlakasti del oblačila obrnjen navzgor, bi lahko sklepali, da je bilo položeno v grob in da pokojnik vanj ni bil oblečen. 2. Platneno oblačilo s sponkama na sprednji strani, ki je bilo kratko ali dolgo. 3. Okrasni trak, ki je bil ob robovih okrašen s srebrnim prepletenim tra kom, širokim do 10 cm, ki je potekal za vratom ob robu prsi in se je zveri- ženo zaključeval ob kosteh roke. Brez dvoma predstavljata oblačili 1 in 3 nek oblačilni komplet. H kronologiji groba 4 Za kronološko opredeljevanje groba 4 skoraj v popolnosti odpove običajna arheološka metoda. Grob je bogat z inventarjem, ki nima značilnosti običaj nega arheološkega gradiva, ki smo ga sicer vajeni v grobovih zgodnjega in visokega srednjega veka. Najdbe iz tega groba predstavljajo sestavne dele najmanj treh kosov oblačil, za katere nimamo analogij v Sloveniji in na širšem prostoru jugovzhodnega alpskega prostora. Za časovno opredeljevanje teh oblačil bi morali zbrati vse možne upodobitve in ostanke oblačil iz konca zgodnjega srednjega in visokega srednjega veka in najbrž tudi iz obdobja romanike. To delo pa bi predstavljalo obsežno študijo, ki bi jo lahko opravil le umetnostni zgodovinar. Zato se bomo lotili časovnega opredeljevanja teh ostan kov oblačil po metodi časovnega opredeljevanja stratigrafije in pa s podrob nejšo analizo srebrnega prepleta, ki je tipološko opredeljiv. Uvodoma moramo poudariti, da so grobovi, ki smo jih doslej izkopali znotraj temeljev Miklavže ve cerkve, le sestavni del grobišča iz gutenverskega obdobja, to je iz časa, preden je na tem mestu bila postavljena gotska pokopališka cerkev. Glede na datiranje ostankov fresk, ki so ohranjene na levi strani glavnega vhoda in jih je I. Komelj postavil v začetek 15. stoletja, domnevamo, da je cerkvena stavba stala že v 14. stoletju. Proti gradnji gotske cerkve na Otoku v 15. sto letju govori gospodarski padec, ki ga je čutiti na Otoku že v drugi polovici 14. stoletja.1 Zato dopuščamo možnost, da je gotska pokopališka cerkev na Otoku bila postavljena že v prvi polovici 14. stoletja.2 Pred ta čas pa sodijo odkriti grobovi. Ker je naselje na Otoku nastalo že v drugi polovici 10. stoletja,3 je teore tično možno, da je začetke grobišča znotraj Miklavževe cerkve treba za sedaj postaviti v ta čas. Do sedaj smo ugotovili, da gre za pokopališče v vrstah, ki potekajo vzporedno in so usmerjene S—J, posamezni grobovi pa V—Z. Vsi pokopi, ki smo jih dobili cele v grobni jami, pa predstavljajo le zadnji naknadni pokop v staro grobno jamo, ki je bila že večkrat uporabljana. To govori o dolgi uporabi pokopališča in istih grobnih jam. Edino izjemo predstavlja grob 4. Pred pokopom skeleta 4 in po njem ta jama ni bila upo rabljana. Iz tega sklepamo, da sodi grob 4 med najstarejše in najpomembnejše pokope na Otoku. Grob je v osi današnje gotske cerkve. Ni dvoma, da je bil grob zunaj označen, o čemer priča obzidanost gornjega roba grobne jame. Označeni so bili tudi ostali pokopi, sicer ne bi prišlo do pokopov v isto grobno jamo. Zunanje znamenje je bila grobna gomila, verjetno križ ali tudi kamnit nagrobnik. Deli enega kamnitega nagrobnika so vgrajeni v stopnico, ki loči 41 Štirikratni preplet iz srebrnih uvitih ni ti (12-krat povečano) današnjo ladjo od prezbiterija. Teoretično bi lahko ta nagrobnik prisodili grobu 4. V okroglem medaljonu na zgornjem delu kamna je upodobljen plasti čen križ z razširjenimi kraki, ki ga po analogiji s kamni iz Beljaka postavimo v čas 11. ali 12. stoletja.4 Lahko bi bil tudi starejši. Kot neposreden prispevek k dataciji groba 4 bi lahko bil srebrn preplet, ki smo ga opisali kot vzorce 6—10 in pri rekonstrukciji oblačila. Ta okras opredeljujemo kot preplet zaporedja premaknjenih dvojnih dvotracnih osmič iz tordiranih srebrnih niti. Uvodoma je treba ugotoviti, da ta po svojem izvoru nima nič skupnega s tehnologijo nastajanja vrvi ali vrvi- častih prepletov. Edini element, ki rahlo opozarja na tehniko pletenja vrvi- častih niti, je tordirana srebrna nit, ki smo jo označili kot osnovo za obrav navani preplet. Analogije za dekorativno osnovo in tehnologijo strukture tega prepleta najdemo samo na miniaturah in kamnih, ki so okrašeni z dekorativ nim elementom pletenine. Popolne analogije za tovrstno izpeljavo dekorativne pletenine najdemo že zelo zgodaj, tako npr. na listu iz rokopisa o ljudskih 42 pravicah, ki je nastal v času med 817—823. Na njem je upodobljen Karel Veliki z ženo, med dvema obokoma na dveh stebrih. Tako je nastala majus- kula M, okrašena s popolnoma analognim osmičastim prepletom, kot smo ga našli v grobu 4.i Med osmičastimi prepleti, ki jih je Kiippers zbral s prostora Koroške, Italije, Istre, Dalmacije in jih deli v šest tipov, lahko dva med njimi pri merjamo z obravnavanim dvojnim osmičastim prepletom. Kaže, da vsi pre pleti, ki jih obravnava Kiippers, ne presegajo časovnega okvira 11. stoletja.0 Soroden je tudi ornament na križu iz Bregenza, ki je datiran v 9. stoletje.7 V nekoliko spremenjeni obliki se pojavlja pleteninasti ornament s premaknje no osmico v obdobju romanike, vendar je izvedba bolj strnjena in risba eksakt- nejša. Primere poznamo z risbe pletenine na freski v samostanu v Nerezi8 iz 12. stoletja, ali npr. kot dekoracijo krstnega kamna iz cerkve v Fardisevu iz 12. stoletja.9 Izredno lep primer dvojno osmičastega prepleta je na kamnu iz Hitterdala iz 12. stoletja.10 Ze te maloštevilne analogije nam kažejo, da je poreklo dvojno osmičastega prepleta, kot ga poznamo na Otoku, iskati v 9. stoletju ter živi še v nekoliko spremenjeni obliki tudi še v obdobju romanike. Čeprav je več činiteljev, ki govore, da sodi pokop 4 z Otoka v obdobje romanike ali pozne romanike, je ornamentika na oblačilu in s tem tudi obla čilo samo, zgodnjega porekla in sodi najkasneje v časovni okvir 11. stoletja. Sklepna beseda Da bi dojeli pomen najdbe v grobu 4, bi bilo verjetno nujno rekonstruirati obliko in določiti funkcijo teh oblačil. Na miniaturah ter na upodobitvah na kamnih iz časa od 9. do 12. stoletja imamo številne antropomorfne upodobitve, pri katerih je možno natančno razčleniti njihova oblačila. Tako so npr. v post- karolinškem Ekbertovem psalteriju iz Čedada upodobljene duhovne in po svetne osebe z zelo podrobno ponazoritvijo njihovih oblačil. Pri duhovni go spodi razlikujemo dolgo platneno oblačilo z dolgimi rokavi, preko katerega je dolgo oblačilo z okrašenimi robovi. Na tem oblačilu je vrsta stole, ki je obrobljena in po površini okrašena s križi. Stola visi preko ramen, speta je s sponko na prsih in se v enem traku spušča proti kolenom.11 Pri zgornjem oblačilu, ki ga nosi sv. Brunculus, so rokavi in ovratni izrez obrobljeni na notranji strani. Kljub številnim upodobitvam posvetnih oseb na miniaturah iz Furlanije iz časa 9.—12. stoletja, ne najdemo nobene prave podobnosti z elementi oblačil iz groba 4 na Otoku. Zato nas elementi ostankov oblačil z Otoka silijo ne samo v primerjavo, temveč v enačenje oblačil, ki jih vidimo upodobljene pri duhovnikih na furlanskih miniaturah le s to razliko, da je stoli podoben dekorativni trak imel pokojnik iz groba 4 preko spodnjega platnenega oblačila. Kolikor sprejmemo tezo o oblačilu, kot smo jih spoznali ob furlanskih miniaturah, potem postane tudi razumljiva funkcija železne sponke v obliki črke ornega, ki je na prsih verjetno spenjala okrasni trak -— štolo. Ostaline in rekonstrukcijo oblačil iz groba 4 na Otoku ne moremo primer jati z oblačili poznega 12., 13. in 14. stoletja,13 ki so upodobljene na furlanskih miniaturah tega časa. Ker ni dvoma, da sta Oglej in Furlanija odločilno vplivala na našem prostoru na oblačenje duhovnih oseb, je primerjava opra- 43 vičena. Iz tega sledi sklep, da ostanke oblačila iz groba 4 postavljamo v časov ni okvir visokega srednjega veka. Zaradi metode bi morali primerjati rekonstrukcijo oblačila iz groba 4 tudi z upodobitvami oblačil na antropomorfnih podobah iz obdobja zgodnjega in visokega srednjega veka na drobnih predmetih in tudi na kamnih. Čeprav so antropomorfne upodobitve na drobnih predmetih, posebno na brošah, ketlaške kulture zelo številne,14 lahko sklepamo le na dolga platnena oblačila in ogri njala brez možnosti za podrobno primerjavo z oblačili iz groba 4 na Otoku. Skoraj isto, kar smo ugotovili na brošah karantansko ketlaškega kroga, velja tudi za številne antropomorfne upodobitve na kamnih, pri katerih lahko tudi govorimo le o dolgih platnenih oblačilih.13 Upodobitve oblačil na brošah in kamnih so praviloma shematične. Vpogled v nošo tega časa bi morale nuditi predromanske in romanske freske, ki pa žal pri nas niso ohranjene. Primerjanje in iskanje analogij v Fur- laniji opravičuje tudi primerjanje z antropomorfnimi upodobitvami s srednje evropskega karolinškega otonskega prostora,16 s katerimi ugotavljamo določeno sorodnost, vendar pa ne analognost z otoškimi ostalinami, kakor smo lahko ugotovili za oblačila na miniaturah iz Furlanije. Najbrž lahko brez velikega tveganja govorimo, da ostanki oblačil v grobu 4 predstavljajo sestavne dele zgodnje in visoko srednjeveškega ornata, ki je bil v uporabi na prostoru oglejskega patriarhata. Zaradi ostankov romanske in predromanske arhitekture v cerkvi dopuščamo možnost, da je osebnost s tem ornatom bila pokopana na tem mestu v času od druge polovice 10. do 12. stoletja. Teoretično je še najbolj sprejemljiva teza o pokopu v 11. stoletju. Pri analizi groba 4 smo že ugotovili, da je to grob, ki je ostal nepoško dovan od začetka do konca trajanja grobišča na prostoru, ki je danes znotraj cerkvene ladje pokopališke cerkve na Otoku. Ker skoraj ni dvoma, da gre za duhovno osebo, je s tem tudi povezano vprašanje nastanka najstarejše cerkve na Otoku, njenega statusa, oziroma vprašanje, kdaj ta cerkev dobi svojega duhovnika, za kar bi lahko upravičeno opredelili pokojnika iz groba 4. Glede na tipologijo oblačila je to vsekakor čas nastanka prafarnih cerkva v Sloveniji, ali pa čas nastanka prvih rednih far. Ta problem bomo posebej obravnavali pri zaključni študiji o Otoku. Ob grobu 4 se odpira tudi proble matika odnosov med nastajajočo freisinško posestjo na Dolenjskem in cerkveno upravnim sistemom, ki ga postavlja oglejski patriarhat. Najdbe iz groba 4 zaradi možnosti, da lahko sodijo na konec 10. ali začetek 11. stoletja, odpirajo tudi nove poglede na duhovno vsebino materialne kul ture, ki nastaja v obdobju nastajajočega fevdalizma. Materialije iz groba 4 na Otoku nam vsiljujejo nove kriterije za opazovanje kulturnih in političnih dogajanj na prehodu iz zgodnjega v visoki srednji vek ter nam metodološko silijo povezovanje arheološke, umetnostnozgodovinske in zgodovinske metode za detajlnejši oris tega prehodnega obdobja.17 Opombe 1 V. Šribar, K problemu urbanistične zasnove Otoka pri Dobravi — freisinške-ga trga Gutenwerth, Loški razgledi 22 (1975), 24 ss. — 2 S. Cevc, Gotsko kiparstvo, Ars Sloveniae VII (1967), ss. — 3 V. Šribar, 1. c. 43. — 4 Nagrobnik bomo objavili skupaj z ostalinami arhitektonskih elementov iz Miklavževe cerkve. — 5 G. A. Kuppers-Sonenberg, Flechtwerk, Kontenband und Knotendrachen, Carinthia I (1968), 483, Abb. 5. — 6 1. c. 484, 485, Abb. 7. — 7 1. c. 505, Abb. 40. — 8 1. c. 490, Abb. 18. — 44 9 Le. 525, Abb. 70. — 10 Le. 530, Abb. 76. — 11. G. C. Meniš, La miniatura in Friuli (1972), 43, 2/c. 17; 44, 2/c. 18; 45, 2/c. 30; 51. — 12. 1. c. 51. — 13. 1. c. 64 ss. — 14 V. Sri- bar - V. Stare, Karantansko ketlaški kulturni krog (1974), priloga tipološki pregled broš, skupina P. — 15 Petriccioli, Pojava romaničke skulpture u Dalmaciji (19..), 18 ss, T. III—T. XI. 15 Kari der Grosse, Aachen (1965), T. 32, T. 48—55. — 17 Vsa neobjavljena dokumentacija je na voljo v Narodnem muzeju v Ljubljani. Zusammenfassung RESTE MITTELALTERLICHER KLEIDUNG IM FREISINGER OTOK BEI DOBRAVA Im Rahmen der svstematisehen Entschleierung Otoks bei Dobrava (des Freisin- ger Gutenwerth) wurde in den letzten zwei Jahren die Gutenwerther Begrabnis- statte ausgegraben. Im Gelande, auf dem spater eine gotisehe und nachher barocke Kirche des hI. Nikolaus errichtet wurde, hat sich eine groBere Anzahl von Grabern erhalten. Zur Veroffentlichung haben wir als Beispiel das Skelettgrab 4 herausgegriffen. das im Jahre 1975 ausgegraben wurde und ein auBergevvohnlich reiches Inventar enthielt. Dieses erlaubt die Rekonstruktion einer Kleidung, von der wir annehmen, daB sie ein Bestandteil priesterlicher Paramente ist. Aufgrund ihres Alters und der Tvpologie gelangen wir zu einer ganz neuen Auffassung iiber die Beziehungen. welche in Slowenien zwischen dem Freisinger Besitz und dem Zentrum der kirchli- chen Verwaltung in Aquileia bestanden. Im Grabe des Toten befanden sich viele Reste. Am Rande beider Seiten des Brustkorbs lagen zahlreiche verflochtene silberne Faden, die von beiden Schliis- selbeinen bis zum Gurtel reichten. Die silbernen Bander zu beiden Seiten des Brust korbs zeigten die Tendenz zur Ausbreitung gegen beide Handgelenke; die Hande hatten eine hvpogastrisehe Lage. Im unteren Teile des Brustkorbs lagen 4 bronzene Reifchen und noch eines auf seinem mittleren Teile. Hier lag auch eine eiserne Spange in Form des Buchstaben Ornega und ein eisernes Reifchen. Unter dem Brust - korb lagen Pelzbander. Die Analvse dieses Materials fuhrt zur These von drei versehiedenen Kleidungs- stiicken. welche der Tote getragen hatte. 1. Das Kleidungsstiick mit ledernen Bandern am Riicken und mit Pelzwerk umrundeten Schultern, durch das ein silbernes Band durchgewirkt war, konnte mit oder ohne Armeln gewesen sein. Daraus, dafi der behaarte Teil der Kleidung auf- warts gewendet war, konnte man schlieBen, daB sie in das Grab gelegt wurde und daB der Tote nicht damit bekleidet war. 2. Das zweite Stuck war ein leinenes Kleidungsstiick mit Spangen auf der Vorderseite; es konnte kurz oder lang gewesen sein. 3. Das Schmuckband, das an beiden Randern mit einem 10 cm breiten silber- durchwirkten Streifen geschmiickt war, verlief um den Hals langsseits der Brust und endete verkniipft an den Handknochen. Zweifellos bilden die Stiicke 1 und 3 ein Kleidungskomplet. Vermutlich diirfte es nicht zu gewagt sein, wenn wir annehmen, daB die Reste aus dem Grabe 4 Bestandteile eines fruh- und hochmlttelalterlichen Ornats sind, das im Gebiet des Patriarchats von Aquileia im Gebrauch war. Wegen der Reste der romanisehen und vorromanischen Architektur in der Kirche raumen wir die Moglichkeit ein, daB die Person mit diesem Ornat an dieser Stelle wahrend der Zeit von der zweiten Halfte des 10. bis zum 12. Jh. begraben wurde. Theoretisch ist die These von der Beerdigung im 11. Jh. die annehmbarste. Die Funde aus dem Grabe 4 eroffnen wegen der Moglichkeit, daB sie aus dem Ausgang des 10. oder dem Beginn des 11. Jh. stammen, auch neue Ansichten beziig- lich des geistigen Inhalts der materiellen Kultur, die sich wahrend der Zeit des entstehenden Feudalismus zu entwickeln begann. Die Materialien des Grabes 4 aus Otok zwingen uns neue Kriterien fiir die Betrachtung der kulturellen und politisehen Ereignisse am Ubergang vom friihen in das hote Mittelalter auf und drangen uns methodologiseh zur Zusammenfassung der arehaologisehen, kunsthistorischen und historiographischen Methoden, um eine detailliertere Schilderung dieser Ubergangs- zeit zu ermoglichen. 45