Ljubljana 8. clecembra 1951 78901 lefo l Šfev. 1 Cena 10 din LIST LJUBLJANSKIHSTUDENTOV V TEJ ŠTEVILKl: Pogovor s prof. dr. Brodarjem: Probiemi prirodosJovne fakultete A. Balant: Kocbek: STRAH IN POGUM Statut Zveze študentov Tiska tiskarna >Toneta Tomš.iča- v Ljublja«nt O NASI REVOLUCIJI IZ GOVORA MARSALA TiTA F-isebnost naše revolucije In značaj našega nadaljnjega revolucionarnega razvoja ima zelo velik pomen za osvo-boditev teorije marksizma-leninizma iz suženjskih okov sovjetskih birokra-tov in informbirojskih dogmatikov sptoh, ki so zaradi svojih velikodržav-nih smotrov hoteli, in še danes hoče-;o, di bi balzamirali živo znanost mar-ksizma-leninizma ter jo zamen dli z r^vizionistknim in imperialističrrm nazlranjem'Stalina m sovjetske biro-kracije, to je da bi naprdvili zapik nadaljnjemu razvoju sociallstičua mi-sti, ki se ie pojavila pred uurn !cot .močna ovira uresničenja njihovih ne-5-">c! _": llstičnih zavojevalnih ciljev m /.;,-.;./.njevanja drugih narodov. Oni ae mislijo samo, temveč od nekda; tudi odkrito govorijo in preti-jo, da ni socializma brez Sovjetske zveze, braz bajonetov, sovjetske arma-de in da lahko samo prisotnost so-vjetske arraade v kateri koli državi Evrope prfvede do novih družbenih sprememb, to je do socializma Na ta načia ;oni odrekajo revolucionarno :noč marksistični teoriji, uničitrhoče-jo varb delovnega in naprednega člo-veštva v to znanost ter vsiliti mračno perspektivo sovjetske okupacije in moskovskega povaljevanja. Pri tem prizadevanju jim pomagajo informbi-iojska gibanja v raznih državah, ki so se popolnoma podredila njihoverau dlktatu in so danes samo še slepo otožje za doseganje ciljev sovjetske nesocialistične politike. Bistvo našega revolucionarnega iz-kustva, naše spremembe v Jugoslaviji, naša vsakdanja praksa revolucionar-nega raTVoja oopolnoma demanfirajo "nesocialistične trditve in razkiinka-vajo namene takih trditev sovjetske brokratične kaste na eni strani. na drugi strani pa kaže naša ppt v so-cializem nezmanjšano moč znanosti marksizma-leninizma v nadaljnjem re-volucionarnem razvoju ne samo v naši državi, temveč na svetu sploh. Nepre-kinjene izmenjave revplucionijne pra-kse v naši državi močno preveva duh velikih misiecev. Marxa, Engelsa in Lenina. Ta znanost ni bila za .nas §jpikdar dooma, ker tudi njeni tvorci liso nikdar hoteli, da bi bila kaj take-rga, pač pa nam ona osvetljuje našo revolucionarno pot za uresničenje so-cializma v naši državi. In prav to smo mi doslej v Jugoslaviji dosegli v vsakdanji prsksi v.svoji revolucio-narni poti in ko. osvetljeni z ftaukom marksizma-leninizma, dosčigamo ve!i-ke uspehe, dajemo tudi dragocen pri-spevek nadaljnjemu razvoju sociali-stične teorije in prakse. Razliika med našim m- sovjetskim sistemom je izražena v mnogih in mnogih vprašanjih in hočem zaradi tega opozoriti samo na nekatere bist-vene razlike. Prva raziika, ki pa s'e poglavitna, je v tera, da mi gradimo resnični so-cializem, raedtem ko se je v Sovjetski zvezi izgraditev socializma izrodila v dižavo državnega kapitalizma pod vodstvom diktatarske birokratične kaste. Drugič, pri nas je v popolnem raz-voju sociaiistična demokracija v ce-lotnem družbenem življenju in njene-rau še hitrejšemu razvoju ni mčesar na poti razen pomanjkanje tehnike in prepočasni razvoj socialistične zavesti pri enem deJu državJjanov naše drža-ve Medtem ko se v naši državi vsak dan boij vidi ta demokratični razvoj, ni v Sovjetski zvezi niti govora o kaki demokraciji. Tam ni ne politična ne kulturne demokracije, kakor tudi ne demokracije v proizvodnji, temveč je prava strahovlada v vseni družbenem življenju. Tatn po 34 letih od revolu-cije niso tovarne dane delavcem na upravljanje, tam ni svobode misli in ustvarjanja, pa naj bo to v književ-nosti, znanosti, glasbi ali kje drugje. Tretje, pri nas je pravilno rešeno nacionalno vprašanje, formalno in bi-stveno, in ustvarjena je federativna dižava šestih enakopravnih republik, v katerih narodi svobodno odločajo o svojem življenju in vsestranskem raz-voju Potemtakem je pri nas ustvar-jena narodna skupnost, v kateri ni vo-dilnega naroda, ki bi svojo voljo vsi-Ijeval drugim, ali na kakršenkoli na-čin tlačil druge narode. V Sovjetski zvezi je sicer na papirju rešeno nacio-nalno vprašanje, a v bistvu ni od tega ničesar izvršenega, razen formalne ustanovitve raznih republik, nad kate-rirai vlada ena narodnost —-ruska. Po diktatu birokratičnih voditeljev iz Mo-skve so ne samo likvidirane cele re-publike, temveč se ludi celi narodi preseljujejo in uničujejo. Pri nas je človek, ljudstvo, vse. Naš glavni cilj je, da bi čimprej in na čim humanejši način ustvarili boljše živ-ljenje ljudera, posameznikom in vsej skupnosti. Mi se trudimo, da tudi v najtežjih okliščinah skrbimo v prvi vrsti za človeka, -zaradt katerega se tudi ustvarja socializem. V Sovjetski zvezi pa je človek navadna številka, ljiidstvo pa brezbarvna množica, ki mora brez besede uhogati povelja vo-diteljev, ki stojijo nad ljudstvom. Po-trpežljivega prevzgajanja ljudi k so-ciafistični zavednosti tam hi, ker se te.m tudi ne gradi socializem, temveč velikodržavni kapitalizem, ki itna na zunaj vse lastnosti imperializma, med-tem ko je v notranjem življenju strog centralistični birpkratični absolutizem Pri nas je vedno močnejši razvoj k decentralzmu gospodarskega, kultur-nega in drugega življenja, ker je sarao tak sistem primeren oblasti ljudstva, če je v resnici na oblasti Ijudstvo in ne neka kasta. A tam, v Sovjetski zvezi, tudi 34 let po revoluciji čedalje bolj stiska ^centralistični obroč. Tam se vse narekuje iz enega središča — Moskve. V Mo^kvi sklepajo o usodi ljudi in celih narodov. Ekonomski problemi študentov Repuner, ki /e posnei. gorojo sliko. se je najbrž naveliČal po$ilj*ti siike požarov, mrtvih ia sirot in je posnei z* spreoieoibd vesel motiv: _*««e«ske vojake. ki $« vta-Čajo s froate a* odmor. S« »facajo z& vednol Novi finajični ukrepi pomen.jo nadaljnjo okrepitev gospodarstva v najširšem smislu. Ta nova načela pa vplivajo tudi na življenje :n delo študentov. Rac:onalnej\še podeljevanje št:pendij onemogcča, da bi država še nadalje podpirala slabe in socialno bolje situirane študente. Prehod na nov sistem pa seveda Yie gve brez težav. Zato je povsem razumljivo, da so se nekateri študentje v tej dobi prehoda znašli bi"ez sredstev za na-dalnji študj'. Ta položaj osvatljuje na primer dejstvo, da približno ena .šestina študentov-abonentov. v men-zah ne jemlje večerje zaradi pomanj-kanja denarja. Taka situacija pa je bila dobrodošla onim, ki so vedno skušali iz naših težav ustvariti svoj politični kapital. T; ljudje se ne boje blatiti napore naše države, dasi sami niso n m- spevali, kot je to slučaj ?. i\ekaterim; tovariši na pravni fakulteti Dejstvo pa je, da sta Zveza študen-tov in partijska organizacija ob pod-por Mestnega komiteja KPS vodila že davno prej borbo za izboljsanje položaja študentov in lahko stopita pred študente z lepimi rezultati. Pri-znati pa moramo. da v vse študento še ni prodrla zavest, da moremo do-seči pomembnejsc rezultate le s pod-poro vseh in s konstruktivnirn sod^-lovanjtm v Zvez: študentov, njen h komisijah in študentsk:h svetih v do-movih in menzah. Da bi študente stalno obveščali o perečih ekonomskih problemih in ko-ordinirali njihove napore, je naše uredništvo sklenilo, objavljati o teh vprašanjih obj»kfivnn ir korkrotoo anketo in vabirno k sodelovanju vse študente. PRVI USPEHI EK0N0MSK0-SOCIALNE KOMISIJE Zveza študentov je zacela široko akcijo za izboljSanje matcrlalnega položaja študentov. To clelo je Zveza poverila kom:siji za reševanje eko-nomsko-sccialnih problemov. Uspehi vztrajnega dela komisije so se takoj pokazal:. Komisija je namreč dosegla, da je bilo poleg štipendij razdeljenih med najsiroma^nejše študente §e 80.000 din. Člani te komisije so ob:-skali tudi predsfednika vlade LltS tov. M:ha Marinka in mu obrazložili pe-reče probleme študentov, glasti pa vprašanja kreditov, poslovanja do-mov in menz in štipendij. Tov. pred-sednik je obljubU, da se bo odločno zavzel za nase problcme. O teh naj-važnejših vprašanjih že razpravlja Svet za znanost m kulturo vlade LPvS. Predstavniki študentske komisije ^so sodeloval: tudi na seji Sveta za šti-pendije za visoke šole v Ljubljani. ZNIžANJE REŽIJSKIH STRO-ŠKOV V MENZAH IN DOMOVIH Člani ekonomsko-socialne komisije so obiskali vse študentske domove in inenze in s stališča . ekononvčnosti pregledali njih poslovanje. Edino na-celo pri delu komisije v tem vpraša-nju je bilo , najti pot, kako čim bolj znižati cene, ne da bi se s tein poslab-šala kvaliteta hrane in stanovanjskih pogojev. T.-mu stališou primerno je komisija tudi usmevila svoje delo, dasi ji nekateri uslužbenci Uirekcije domov in menz očitajO dokaj več. Sedanje stanje režijskih strožkov (administracija, plače personalu itd.) in personala na abonenta v menrah izgleda tako: Akad. kokgij 198 din na 34 abon. 1 oseba personala; Medicinska 196 dfn na 24 abon. 1 oseba personala; Ivan Mojzer 187 din na 54 abon. 1 oseba personala; Prosvetna 166 din na 40 abon. 1 oseba personala; Umetna obrt na 33 abon. 1 oseba persoaala. Z uresničenjem predlogov, ki jih je komisija izdelala za Študentsko naselje v Rožni dolini, bt se znižali stroški na študentsko za 132 din, po-leg tega pa dom ne bi bil več defi-citen. Predbgi 3e nanašajo predvsem na racionalno itkorisanie stanovanj-skega prostora, zmanjšanje števila osebja in. racionalnejšo zaposlitev. Na pocenitev bo vplivala tudi montaža p«či in se hodo 9 tem znižali stroški x« električni tok. Zadnji ra^un ta električn: tok je namreč znašal 24.000 din. V domu Ivana Mojzerja je ko-misija ugotovila, da je 23% vsega prostora zasedenega po personalu. Z boljšim izkorižčanjem prostora bi pridobil; mest za okrog o0 študentov. S spremembo nač na kurjave bi se stroški znatno znižali. Proračun stroškov po sedanjem stanju (prva kolona) in po spre-jetju predlogov komlsije (druga ko-lona) b; bil takle: Pranje rjuh 50 din 34 d n Pranje 'avtiikov 10 din 5 din Kurjava 139 din 55 din Čiščeivp 50 din 50 d:n Sredstva za č^ščenje 10 din 5 din Elektrika 25 din 23 d:n Amort'zacija rjuh 200 din 80 d;n Ostalo 103 din ? din Znatna pocenitev b: se torej do segla predvsem z organizacija lastne pralnice in s spremembo načina kur-jave. Po prvi postavki so stroški za enega štud .':a zahtevali še 280 din subvencije, po drugi pa bi bil domovi aktivni in bi lahko obcutno znižali cene. ŠTIPENDIJE Da bi se č m prej rešllo vpraša-nje štipendij v skladu z uredbo o šti-pendijah, se je Svet za znanost in kulturo lotil reševanja prošenj upra-vičencev po členu 13 te uredbe. Ta Čien namreč zagotavlja štipeiidije manj premožnim študentom, ki so sodeloval; v narodnoosvobodilni borbi n v službah in tako izgubili študij-ska leta. Tekom tega tedna bo Svet rešil nad 100 pro.Šenj teh upravicen» cev. Zveza žtudentov je ob podpori Mestnega odbora Zveze' borcev NOV vložila vse napore, da bi tovariš:. ki so za našo svobodo največ žrtvavali, dobili štipendije. Poleg tcga je predvidtno, da se bodo ppviŠali tudi kredti za žtlpen-dije. OSNOVANA JE ŠTUDENTSKA SAMOPOMOČ 27. novembra se je prvič sestal odbor študentske samopomoči. V bo-doče bo imela študentska samopomoč nalcgo, iskati vire sredstev, k; bi ka-| kor kol: lahko pomagali študentom. j Kot prvo nalogo si je odbor postavil jzagotovitev čim večjega števila brez-' plačnih mest v menzah. Direkc: ja domov in menz je že dala na raz-polago brezplačno hrano za 50 štu-dentov. Prav tako je dala uprava menze mestne klavnice 5 mest za brezplačn^o pi-ehrano študentov. Od-bor študentske samopomoči namerava do konca tega tedna obiskat: še več menz v Ljubljani in predvideva, da bo mogoče dati brezplačno -prehrano še 50 študentom. Odbor samopomoči pričakuje široko podporo vseh članov Zveze študentov. Poleg tega name-rava postaviti na vseh fakultotah svoje poverjenike. ki bodo dajali predloge za razdeljevanje podpor ift, brezplačnh mest v menzah. Velika akcija, ki jo je z«u;el& Zveza študentov za iz.boljšanje 3O- cialnega stanja najbolj ogivženih študentov pa tudi za znižanje ce« v domov h in menzah zahteva reonega in ^požrtvovalnega dela ne samo to- varišev, k; so za to delo neposredno zadolženi, ampak vseh študentov. Študenti se bomo morall v bcdoce mnogo bolj opreti na lastne s.le ^n iskati pot; za izboljianje položaja. Odkrito lahko rečemo, ua aiiio doilei | vse preveč čakal na pomoč države. | V tej akciji ni prostora za ljudi, ki : nameravajo naše delo le rušit:, .pa ; tuJi ne za one, ki nameravajo dajati le »načelne pripombet. Darršnj; čas zahtpva dcslednih ljiidi, da bomo i lahko dosegli tudi take rezultate. 9VA ONI NA DUNAJU Zopet se je ^ustavil vlak. To pot sredi proge, ob ruski stražarnici. Prišii smo do ruske okupacijske cone. Ne-gotovost, ki nas je mučila zadnje dni, se je v teh nekaj minutah stopnje-vala do skrajne živčne napetosti. Vsi Avstrjci so nam v zadnjih dneh kot Jugoslovanom odsvetovali potovanje na Dunaj, vendar se nismo dali odvr-niti od načrta. Slično ali pa še hujšo napetost smo opazili tudi pri avstrij-skih sopotnikih v vagonu. Končno za-ropočeio škornji in mladi vojaki s! krznjeniml kučmami na glavali namj pregledajo legitimacije. Kmalu nanii vmejo naš jugoslovanski potni list, tako da ne vemo, če so sploh ugoto-vili, da smo iz Jugoslavije. Mimo požganih hotelov, ki še govore o bojih na Semmeringu se spuščamo na drugi strani navzdol. Kontrola na meji cone nas je zbližala z avstrijsko študentko in kmalu smo v živahnem pogovoru. Zaniraa nas študij na dunaj-ski univerzi. Stadij je drag, za vsak semester je treba plačati določene pri- stojbine in to zmorejo le premožnejši sloji. Stevilo študentov je v radiijein času padlo. »Veste, profesorji so no-stali strožji pri ocenjevanju. ¦< nam pojasni študentka. »Pa tudi pristojbi-ne so poskočile-;, vpade naš avstrijski spremljevalec. »Da, tudi to-, prizna študentka. Na vprašanje, če tlidi smu-ča, nam pojasni,.da gre vsakn zima za 14 dni v Gastein. Kasneje izveino,! da je to najdražje zimško letovlšče.v Avstriji in da stane penzion tudi 500 šilingov na dan; 1200 šilingov je po-vprečna plača avstrijskega delavca. Dunaj. Po ulicah velemesta poij«! burno življenje. Prava umetncst jern^« •množico švigajočih avtomobilov n«-1 križišču prekoračiti cesto. Končno se vkrcamo v rdeče vozove cestne žclez-nice ter se odpeljemo v središče me-sta. Ostanek popoldaeva pcstopamo po mestu in si ogledujemo izložbe. Po večerji obiščemo študentke v ozki stranski. ulici. Dobri znanci smo z gora. V topli sobi. v katero dospeš po ozkih, zavitih in strmih stopnicah, ( igra radio, za mizo pa sedi za knjioa- Iniciafivni odbor Zveze študenfov Jugoslavije Ijubljan. Univerze, Visokih šol in Akademij obvešča vse delegafe, ki so bili izvoljeni na ustanovnih skupščinah združenj, da se vrši Ostanovna skupščir^a Zveze v nedeljo, dne 16. decembra 1951 s pričetkom ob 8*30 uri. Kraj usfanovne sictipičine bo javljen pravočasno po radiu in dnevnem tisku Nddalievanje s 1. stian! mi marJtiva trojica- Chn v#k>prtno. ie idile konec. Krožiii prčne steklenica žganja, 8 stene snamejo kitaro >n že imamo pi'i\iko slišati rumbe in sambe v angleščini, ki bi bile vsakemu razbesnelemu jazz-orkeslro v tast. — Zvečer se odpravimo v non-stop-kino, kjei neprenehoma piedvajajo krdtke lilme. Jvo se prikažejo po eni uri zopet iste slike, gledalec v&lane in odide. Tako se neprenehoma menjavajo ljud-je. Na platnu nas zopet dolgočasijo z Rennerjevim pogiebom, ki je bil ta-krat aktualen in si»o ga že v Gradcu dvakrat videli; ameriški film o smu-čarskih skokih prikazuje skrajno pro-fanacjo tega športa-, skakalec skače fikozi žareč obroč in nato-pade v dnu, kakor je dolg in širok; lepa pa sta bi'a filma o narodnih običajih na Ti-rolskem ter o delu srca. Po kino &e ©dpiavimo 6e v kavarno. Ko pijemo »ek&presno«, i*a« študentje z nekim čudnim sftrokovnjaštvom opozote na detklelaT k-i strežejo goslom. Ta dekleta so .iaje naprodaj za denar, najnižja taksa za ženško v Avstriji ziiaša deset šilingov in Avstrijci upravičeno ob-čutijo tc kcM veliko sramoto. Vsaka prostitutka moia biti registrirana ter mora plačati davek, proti neregiBtri-ranim prostitutkam država zeio t>stro naetopa. Po razsvetljenih ulicah se 'viačamo domov. Sledi še debata pozno v ooč. Mcnimo se o študiju in o življenju v Jugoslaviji ter AvstiijL Vendar ne pride med nami do neke iskrenosti in tako zaključimo pogovoi 8 tem, da pričnemo kovati načrte, o katerih že vnaprei vemo, de jih ne bomo ures-nirili. Ntafcledinji dan sino precej dolgo spali. Šele wb desetih smo na nogah in v meslu. Najprej si ogiedamo Pra-tei. »Rieseniad« ne deiuje, L. je že popolnonoa obnovljen Ves Prater je ^»ozimi zapuščen ter dela zato vtis, da je zelo majhen. Z avtobusom se! zopet vrnemo v nresto in si ogledamo nekaj 'znamenitosti, tako Tegethofov spomenik, operno poslopje, državni i parlameR'1. Rathaus ler umetno«tno-zgodovinski muzej in muze; za pri-rodoslovne vede, o vse Je od zunaj, ker nam manjka časa, se dosti boli Pa denaija, da bi v«em tem zanimivo*tim posvetili več pozornosti. Opera »n parlament sta bila v bojih požgana, opero obnavljajo, parlament je že ob-novlien. Na strehi stoje zopet bronasti kipi, ki w> jih še pravi čas spravili na varno. Hofburg, palačo nekdanjib. rjmsko-nemških cesarjev prdhranimo za popoldne; da bi si ogledali se Sch6n-brnnn. letno raridenco. teh Yelika8evt nam žal ni dopuščal čas Močan vlis napravi na nas vožnjaj 2 avtomobilom po mestu opoldne. Obiskati hočemo znance našega av-stiijskega spremljevalca v predmestju in šiirideset minut se vozimo iz ene ob'judene ulice v drugo ter dobimo tako približno neko predstavo o raz-sežnosti velemesta. Nato presiopimo na podzemsko žeieznico, ki vozi nekaj časa res pod zemljo, nalo pa zopet nad hišami. Kmolu smo pri naših znan-cih To so ljudje delavskega porekla in ko zvedo, da prihajamo iz Jugo-slavije, sroo kmalu v živahnem po-govoru. Pokažejo nam avstrijske časo-pise, ki pišejo o Jugoslaviji ter sliko maršala Tita, nekaj netočnosti v član-kih takoj popravimo. Nerazrešljiva uganka za Avstrijce je zunanja po-Btika naše države-, Jugoslavija je po Tesoluciji Informbiroja močno prido-bHa na ugledu, vendar so Avstrijci prepričani, da takšna država kot Jugo-slavija sploh ne more obstoiati, ne da bi se priključila vzhodnemu aH za-hodnem bloku. Zato v naši zunanji politikj nestrpno nekaj pričakujejo Popoldne si ogledamo Hofburg. Ko si ogledujemo razsežne palače in spo-menike. čutimo ponos. ki v-eie iz na ne bi izkoristili ugodne prilike. Ko sem spremljevalcu omenil, da mora ruski narod plačati to pra-pagando, se je zasmejal ter dejal: ^Kje pa, vse to plačamo Avstrijci sami« Zanimale so nas tudi izložbe, v katerih ruska propaganda snubi Av-strijce in videli smo tehnično dovrše-ne posnetke. ki prika2iijejo asvobo-dilno borbo Inclo-.ezijcev in lepe nove tovarne v Siblnji ter za Uralom, a čudno — pred izioabami ni bilo ljudi. Avstrijcev to očividno ni dosti zani-malo in tudi lepim ter zapsljivim parolam, izobešcnim na nekaterih ru-skih posiopjih v mestu niso verjeli. Zal nam čas ni dopuščal, da bi ugoto-vili, koiiko verjamejo Avstrjci Anglo-amerikancem Le veletTgovino Gerngross, kjer v treh nadstropjih lahko kupiš vse, od trakov za čevlje pa do kompletne oprave za celo stanovanje, smo si še ogledali ta večer. Posebno nam je padlo v oči, da so skoraj povsod d€-l9l\,reklamo za blago z ženskami, pii- SREDNJI VZHOD i'anatične oči nn?ftija razvnemajo polcivilizirane množice m prebivalcev Srednjega vzhoda, da grabijo za oroJje in se upirajo tujemu gospostvu. Toda temu pravičnemu osvobodilnemu gibanju preti druga ncvarnost' gospodjc ii Kremlia si mnncjo roke... čenši z lepimi prodajaJkami, pa do lepakov, kjer človek lahko občuduje lepotice najrazličnejših velikosti in tipov. Seveda taka reklama ni učin-kovita, če na lepaku ne opazite kakš-ne posebne domislice, ženska pa mora biti zavita v prozorno tančico in oblečcna v kopalke. Ko smo se pozno zvečer vračali k našim študenlom, smo se eno uro za-mudili še g tem, da smo obiskali pral-nico, kjer perejo gospodinjam v naj-novejših ameriških avtomatih perilo. Stvar nas je zanimala in zvedeli smo, da opere tak avtomat v 40 fiiinutak 4 kilograme perila, sušenje traja na-daljnjih 15 minut in vse to stane 10 šilingov. Zvečer s študenti nismo več pili žoanja in tudi z lumbami in sambami nas niso več skušali razveseliti. Pre-bili smo večer ^v prav resni debati. Šele ia večer, v zadnjih urah našega bivanja na Dunaju, nam je uspelo, da smo prebili led ter je prišlo do neke iskrenosti med narai. Govorili smo o Bosni in Makedoniji, o teh zaostalih republikah naše države, na kalere so gledali Avstrijci z nekakim posme-hom. Pripovedovo); smo jim o na.porih Piše Janko Blažej ljudi v trfi republikah, da bi čimprej dosegli čimvečji kult. in gosp. rapre-dek in čutili smo, kako »e pred njiho-vimi očmi odpira povsem nov svet. Dejali smo, da je v»a zaostalost teh pokrajin posledica dolgih stoietij, ka-tera &o preječali tamkajšnji Ijudjepod turškim jarmom, ko so s svojimi telesi in s svojo krvjo branili pred propa-dom slavno in visoko kulturo zapada. Nato smo začeli govoriti o jugoslo-vanskem tobaku in ko smo ravno v najbujšem ognju razpravljali, a-li bi tudi Nemčija lahko gojila tobak, je nekdo pogledal na uro. Polnoč je že minila in morali smo teči na vlak. Hitro smo se poslovili in še ujeli tramvaj. Toda ker smo »e peljal: pre-daleč, se je pričela dirka znova. Konč-no smo le sedeli zopet v motcrnem vlaku, pri katerem nam je bilo naj-bolj všeč to, da nima drugega in prve-ga razreda in kmalu so pričele luči Dunaja izginjati v temi za nami. Po-spali gmo, a na Semmieringu smo bili zopet presenetljivo budni. Bili sno še vedno v ruski coni in napetost na meji je znova naraščala. Zopet so za-ropotali škornji in zopet amo te po koatroli spraševali, če so nas Rusi sploh prepoznali. Vlak je zopet zdrsel dalje in ludi Semmering je kmalu utonil v daljavi. Po univerzah sveta ANGLIJA: V času od 3. do 8. januarja se bo vršila v Edinburgu 3- mednarodna študentska konferenca. Prireditelj je Scot-tish Union of Students. Na konferenco pri-dejo delegati študent&kih nacionalnih zvez AvstraJi^e, Avstrije, Anglije, Belgije, Ka-nade, Danske, Finske, Francije, Nemčije, Irske, Italijc, Holandske, Nove Zeiandije, Norveške, Švedske, Švice, Turčije, U. S. A. in Južnoafriške Unije. Kot gostje pa so po-vabljeni zastopniki: Jugoslavije, Islandske, Izraela, W. U. S. (World University Ser-¦vice), FISU (Federation Internationale du Sport Univetsitaire), ISMUN, 1US in ko-lonialno-Afriške univerze. VDS Nedavno so v 'Cambridge-u zvišali sta-novanjsko najemnino, s tem je nastopilo ponovno zvišanjc življenskih strorkov ta-mošnjih študentov, zlasti ker so pred krat-kim zvišali Collegi preskrbovalnc in pre-hrambene cene. ¦ Varšity AVSTRIJA: Avstrijska Študentovska sa-mopomoč (Oesterreichisches Studenten Hilfswerk) gradi v bližini Graz-a Študent-sko vas za študente, ki se preživljajo z de- poslopij tudi delavnice. Z vskladitvijo ur-nika predavanj in vaj z delovnim časom bo omogočeno študentom, ki so brez gmot-nih sredstev, zaslužek, s katerim se bodo mogli vzdrževati. . Colloquiutn BELGIJA: V Briigge so svcčano otvorili drugo študentsko leto na Gollege d'Europe. Hochschuidienst FINSKA: Na univerzi v Helsinkih se je v l^tošnjem Jetu imatrikuliralo 9.300 štu-dentov od tega 1.522 novincev. PovjpreČna starost novoimatrikuliranih znaša 21 ]et, absolventov pa 26 let. YlioDpiIas Lchti Študentsko mesto v Ostar.itmo na otoku Drumso pri Helsinkih bo lahko sprejelo približno 2.000 študentov. Gradbena dela bodo oavodno do Olimpijade 1952 tako dateč dovrŠili, da bo tamkaj že prebival de! športni'kov — udeležencev Olimpijade. Aacheijer Volkszeitung FRANCIJA: Francoska nacionalna štu-dentska zveza je prekinila vse zveze 2 kominfonnistično 1US (International Union of Students), potem ko se je Že leta 1949 izločil«-i iz te organizacije. Colloquium Francoska lada je odklonila vizo obema zastopnikonoa 1US, ki bi se naj udeležila shoda vseh mednarodnih mladinsJtih in štu-dentskih org.inizacij, ki je bil 15. XI. t. 1. v Parizu. Shod je organizirala UNESCO. Ena'ko ie francoska vlada odklonila vizo Jožefu Grahmannu, predsedniku 1US, ki se je hotel udeležiti l skupščine UNO. zasedanja Generalne 1US New« Service Svojevrsten štrajk je priredilo 500 Štu-dentov v Parizu. V znak pMtesta proti zvišanju cen v študentskih menzah ro odf-sali picknick sredi pariskih ulic. Colloqu um MEXIKA: 'Jniverza Mexiko je te dni praznovala 400-letnico svojega obstoja. V predmestju Mexico-City gradijo novo univerzitetno mesto na veliki površini. S tem bo dobil Mexiiko največjo in najmo-dernejšo univerzo na svetu. Kieler Nachrichlen. ZAPADNA NEMČIJA: Število studen-tov-beguncev iz vzhodne zone vpisanih na zapadno nemških univerzah v .%tudij$kem letu 1950/51 je znašalo 12.740 sluštteljev ali 12,7% vseh študentov Zapadne Nem- čije. Deutsche Universitiitszeiti»ng Na konferenci profesorjev in zastopni-Jtov študentov ob priiiki UniverzJtetnih tednov na Svobodni univerzi Berllna (za-padni sektor) so se zastopniki študento izjavili proti tradicionalnim koif>oracijaji in zahtevali novo obliko in nacin sožitja Študentov. Namesto sromantičm) nžvdah-njenega« ekskluzivnega pojma easti, naj b! nastopil duh študentske skupnosti. Neue Zeitung tlpa. V času od 15.—17. decembra t. 1. bo v Konigswinter konferenca vseh urednikov nemškega študentskega tiska. Konferenco bo priredila Zveza hemskih študentov. VDS Mednarodno šmdentsko srečanje priredi v času od 27. decembra t. 1. do 6. januarja 1952. v Oberstdorfu-AHgau ISSF. Na tem zborovanju se bodo pomenili o novih vprašanjih mednarodnega- študentskega so-delovanja. Tozadevni razgovori so se pri-čeli že v scptembru v Royaumont (Fran-ciji). Coll. NIZOZEM3KA: Nizozemska solska ladja 3>VoIendanci« je zapustila V z»četku septemfcra Rotterdamsko pristanišče. Z njo so odpluli študentje na študijsko potovanje po svetu. V programu potovanja so preda-vanja, diskusije, filmske in gledališke predstave ter šport in družabne prireditve. Predavanja bodo imeli študentje sami. Forum Academiale N PO0LISTEK MAJOR COX * V Pešavar, kjer se je nahajal &tab angleških sdl v Indiii, ie piiepel nek človek iz Anglije. Bil je v civilni obleki in se je takoj podal v poslopje, kjer je bil nastanjen štab. Tu ie oddal dežurnemu oficirju, nekemu poročni-ku, pi&mo, s katerim se je legitimira] kot oficir za zvezo angleške tajne ob-veščevalne službe. Hkrati je izročil p. A pisem za načelndka štaba. Po tem opravku 6e ie veedel v pleten naslonjač ter narodil whisky. sodo in mnogo ledu. Trdil je, da trpi od vro-i»ne v tei lepi zemlji. a najboli sa je izmučiilo naporno po>tovanie iz An-glije. Whieky in «oda z ledom mu bosta hitro vrnila ie skoraj ušlo dušo. Poročnik 6e )e nasmeja4 in mu orf-nesel naročenc pijačo. Pr!š!ec ve }e brezbrižn« pogovarjaJ o pešavarskih novicah. nalo Pa profi-il za naslov majorja Coxa. Hotel ga ie obiskati, ker Bta stara prijatelja Poročnik mu )e poveded, d« živi major Cox v Pešavaru, v majhni hiši blizu štaba, vendar dvonri. da ga bo epreiel. 2e več tednov ga niso videli. Zaiprl ee je ˇ svojo hiio Jn nikomur ne odipre. Soddjo, da ee ukvarja 6 tojnostio indijske znano&li. Edine zna k« življeaja 6a)e ponoči, ko »treija raačke, kri ee priplazijo na njegov vrt. To bi počenjal lahko tudd kdo diugi, če ne bi slišali z,a streli ludi njegovo gromovito preklinjanje. Mož v civilu se fe nasmejal tej zgodibi, popil whisky in odšel na ulico, da poišče svojega prijaielja, sovraž-nitka roa^čk. Sel je po poti, ki mu jo je opisal poročnik jn 6e kraalu znašel pred velikim vrtom, obdanim z vi6o-kim zidom. Opazil je majhna železna vrata in pozvonil. Na vrtu se je ogla-»ilo brnenje, a odpretd ni nihče pa;išel. PozvonJl je Se, pa v«eeno ni nikogar bilo. Z mladim Hindujcem. ki je prišel mimo, se je domenil, da bo fant za manjše plačilo pritiskai na gumb zvonca. Sam se je v«edel na katnen, ki ie bil v »enci dreve«a. Mladii Kindu je etal ne soncu !s neprestano zvonil. Cez dobre četrt ure se zaslišijo na vrtu gla6«vi. Bi] je lastnik hiSe. Pre-klinjal >e človeka, kd ©i ie dovolil tako zvonenje, ga zmerjai z norcem in ee na koncu »večano zaklel, da nikomur ne bo od-prl vrat. Zagrozil je, da bo privlekel vodovodno cev in ohladii predr2neža. Ce pa ne bo ni^ lo pomagalo. bo streljaJ. Anjjlež, ki je sedet v senci na kamnu mu za-kliče: >;Georg, prenehaj z oeumno«tmi in odpri vrata. Prinašaoi novice zate.« -Major COX j« utihnil. kmalu pa znova zatuliil, tokrat od ve«eija, Odprl jc vrata in odvedel prijatelja v hišo. Coxova mala zidana hiša je bila tudi v notranjosti zelo preproela. Pr«mo-gla ie poleg vojaške postelje &e nekaj pletenih in malih slolov. Niče6ar ni bilo, niti mehkih blazin, kar bi na-naredilo bivališče prijetnejše in udob-nejše. Major Cox je bil oblečen v belo srajco in v kratke bele hlače. Sonce ga je ožgalo, da mu je' bilo lice kakor iz pergamenla, a oči žive in nemiine. Z vso svoj.o pojavo j€ izražal, da živi burno žjvljenje. Ko sta prišla v to izrazito sameko stanovanje, \e aatočil major 6vojemu goslu whiskyj.a in ga vprašal. kaj ga je, zlodja, prineslo v to etrašno, dolg-očasno gnezdo. Prijateli Mac ga je natneslo od-govora vprašal. z«ika1 se je zaprl v svofo hišo in ločil od sveta. Major Cox je bil zelo kraiek: dovolj mu je bilo vsega, življenje mii je zelo dol-gočaeno in neumno. Ničesar »e ne zgodi na tem evetu, kar bi njega, majorja Coxa. zamiraalo. Vee i« ia-blona. vee ie mirno in enostavno, kakor da bi vladali otroci v povoiih, a ne odrastM ljudje. Zato »e j« umaki>il t to hifto Seda) ie eam, odpuoti] je elugo in »lužiknjo, ker «ta včasih »puettla k nieanu kak^ga go«rta in nekoč celo komandanla. Ločen od sveta in zaprt v svoji hiši bo tako dolgo, dokler se ne bo zgodiilo k>aj izrednega, ki bi ga pritegnilo. Mac ie vedel. da pripada Cox Iju-dem, ki oe morejo živeti brez vzn€-miirjen>a in nevarnosti. Tega mu ni biio žal, celo ljubo mu ie bilo, da ie Cox tak značaj. Z žepnim nožičem je iazrezal tajni, aašiti žep svojega sukniiča, izvlekel pismo in ga izročil prijatelju Coxu. Tega piema ni več. Major Cox ga je večkrat pazljivo prebral, nalo pa zažgad, kakor je bilo omenieno v navodilu ob koncu pisma. Najpreje je zažgal začetek. Pi«mo je gorelo poča«i in nazadnje «o 6e tudi podpiei ljudti, ki še danes vodijo an-gleško (rfjveščevalno dltižbo sipreroe-nili v pepel. »Ampak zakaj?« je vprašal major. »Po končani evelovni vojaj je An-glija dovotila miademu Amanulahu, da je delal v svoji deželi, kar je hotel. Ta je »vabodo izkoristil, reorgai>i-ziral državo in »e hkrati povezal z Ruesijo. S to veliko državo je podpi«al pogodbo o prijateli«tvu, danee pa \e Avganietan oo-ln ruskah vojnih letal-cev in oficirjev. Anglija ne more nikoli dovoliiti, da bi se Rueaia vgn«-diila pred vrala Indiije. Amanulah mora s svojimi neumnimi evropskimi idejami h lastne dežele. Pribaia naj-primernejši ča«. Kralj bo odšel za neka.j mesecev v Evraj \e bil čisto drugaoen kakor navadno. Ni bil več vzlovoljen etarejši mož, ki je že več m-esecev ignoriral svoje kolege i-n se jim napasled popolnoma umaknil. Se-dai je bii eleganten oficir angleške vojekej odlično rarpoložen. da ie s evojo dobro voljo zabava] V60 družbo. Vee ee je sprevrglo v pitje, pravo tropsiko pitje, fci ie trajald do jutra. Med tera, ko se je rnajor zabaval, sta na njegovem kremenitem domu čaikala dva domadna, da «e vine. V dopoldnevu ie prišel ordonanc, da ga kJiče komandant. Majorja ni bilo več, izginil je brez v«ak«ga sledu. Njegov koroandant je dobal kmalu nato od nadrejenih sporocilo. da je dobil major v»led sSabega zdravja dopust m je razrešen dolžnosti, ne d«a bi «e kooou javil. Komandant se je začudil, toda povelie j€ povelje. V tem ča«u ie pov&ljeval angleiki otmejni «lraž;i proti Avganislanu, ki je bival« aa vuožju bjiaialai«kega RAZuOVOR S PROF. DR. S. BRODARJEM Na zascdanjn Univerziletnega svieta ' Ijjubijanske; univerae, ki je bil» 14. »ovembra, se je videlo iz porocil posauiezuih fakultet, da mpra prema-govati največ težav prirodoslovn« — niateinati jt, da aedanjp šlevilo utne-ga osebja ne zadosea de.jHns.kim poke-bara lakiittete. Od 16. predvideivh kateder je na fakulteti se vedno šest uezaeedenih. Kako nameravate rešitj to vprašanje? AIi so temu krive finančiie ležave atl pomanjkanje strofcovnega bd I i Odgovar; Vzrok temu ©tauju je zaenkrat v glavnoin pomanjkatije Jjtidi, vendar tuda ako bi ee tp vprašanje rešilo ;n bi dobili odgovarjajoče znanstveae de-fctvee, jim fakulteita ne more nuditi uiti prostorov niti kn)i'žnice, jnstru-mentarija in oetelih potrebnih stvari. Taiko sta, lcot vidife, fhiam^no vprašanje in problem prostorov ekoraj enako me-rodajna. 2. vprašauje; Najbolj boleči tocki fakultete sta. Uot eem dobil vties mimeraloško-tpetrografeki iustiUU iu kemiiski ocl-i bilo rešcno skupno za o!>e fakulleii s poselwriin f.lalulom, ki bi ^a odobril: obe fakulleti. V ta natnen e!« se se-skili zastof^tvi olieh fakultet in se«»t«-vill eklepe arlede sožitja obeh fakult >f. Sklepi «o obsegali 3 narolne in 7 do- dii.ln.ih ¦ lock o konkretui izvedbi. Ti oklepi so bili pjedloženi svetonia obeh fitktillei v odobritev. Svet rmše fakul-tete je sklepe fioghisno prejel, svet fakiilteie za kemijo TVS, pa je odo-bril le načelne točke tie j)a tudi dcdainih za konkrelno izvedbto. S tem ^nio prvspel! zopet do mrtve tacke. Vendar oteloja upaiijo, da t>o t« vpra-štvaje v doglcdnem ra«u rešeno. Prav-tako su)o ee na seji sveta naše fakul-tete odločili razpisat; emo meeto profe-soija za .kemiijo in e lein naipravdii .prvi kora'k k o&ivnioAvojitvi na5'.\j?« oddelka. ne potnatijkljiviOfcli. U-j>atu. d« nam bo aspek) v letu 1952. zaoi:e lolin:?- 4. vprašan.ie: Kk Kaiksne so uiožnrOtjli iapojKiluitve tienega ©eebja '"k Vil*st laeliiega znan-etvenega nanaišcaja? Ali je faknitetia že zače^ifl dciali na f<*ni podr^čjii? aj i dciali na f<*ni Odgover: K temu sino že ptistopili. Fakul-teta vztraja na tem, da mora imeii vsak predavatelj doktovski naaiv. Za-radi tega ee zahtev« od vseh aeisten-tov, da dobijo v roku tteh let odobri-tev i ČHZ MHJO Na mejni postajt Podrožici jc pozdravil našo s^derijičlansko biigado prazen kolo-4vor*. 'iTauerneKpress je odpeljal naprej v Beljak, flit pn shno ostali na postaji. Tisto, kar ni bilo v iredu, niso bile vize, ampak dcvize. Za dtnarje mlmo mogli kupiti kart do Beljaka, zato smo do večera cakal! >od-rešenika s šilingi«. Poslali so nam ga ko-roški Slovenci,' k'er so driigi na nas verjetno pozabili ... SREČANJE V VLAKU Pod finaačniftv vodstvom našega novega i znanca smo se odpeljali se isti večer v Be- ! ljak. Zelo smo se veselili vožnje skozi Rož, j Mislili stno. da bomo videli Rožek. a nas |e mrak, ki je legel na dolino, ogoljufal. Vendat je bi!a vožnja kljub temu prijetna. Vso pot nas je zabaval tiek vinsko navdah-njen možakar, kt je trdtl, da je naš rojak. IZ SPITTALA V HEIUGlvNBLUT . Pierokpvanje, da. bodo y Spittalu z nami obračunali, se ni uresničilo. Na postaji smo sicer videli nekaj obrazov. ki bi jim čjovek lahko piisodil lepo čednost obtaču-navanja. Vendar so bili prevcč »zaposleni*; z drugacnim obračuiiavanjem; s polnimt malhami so kmalu odšli ptoti taboriscu. »Redki« izmed mnogih »emigrantov«, ki si služi/o denarce s črno borzo in prckupce-vanjem! ; V Licnzu smo presedilr-na avtobus-, ki nas je po dobri cesti pripeljal v Heiligcn-biut. V vasi nisrao zasledili veliko sledov fazdejanja. SJovita cerkev je Še vedno na svojem skopo odmerjenem prostoru, plat pa je porušil le dva hotela in nekaj gospo-darskih poslopij. Videti je bilo. da se je pri oas o nesreči precej pretiravalo. Podjetni lastnik gornjega hotcla Je kmalu po nesreči najel delavce, ki so oči-stiii ruševfne in ko smo mi nnsli. so bili 5. vprašanje: Kakšno je sUwi,jf opceiin |K«*aaiev^ u'h kieittulov iin kakšiiip eo niožnoaU za izpopolivit?v? Odgitvor: Opreuva vse.li iiažib iiieitMutov je aastarela ki pomanj-kljiva 'vo. nikakor ne zadoSča dejaiiskinn potrebam-Ediiio fizikalni institut je nekoliko bioij sodobno opreinljen z inslru-menti. Nekajkrat eo nam bile si-cer že dodeljeue devize in inst;-tuli so Uidi podaJi svoje potrebe. Da-s>lej pa in&tituti od naročenega §e «'so pre|e
  • 37.000 to-vornih avtomcbilov in avtobusov — kmalu dcsežene. Kljub visokemu številu izdelanih avtomobilov, se dolež Amerike v sve-tovni proizvodnj; ni zvišal. Medtem ko je bil 1. 1948 delež Amerike ir. Kanade na svetovni proizvodnji av-tomobilov 80.1% in 1. 1949 80% je v lanskem letu padel na 7G%. pred-vsem na račun večje proizvodnje v Veliki Britaniji, Franciji in Zapadni Nemčij:. Sovjttska zvcza je baje iz-delala 800.000 avtomobilov, vendar je tre^a to število previdno sprejeti. Po statistiki »Automobile Manu-facturers Associacion« je na vsem svetu 70,41 milijonov avtomobilov vseh vrst, od tega 53,0',} milijonov osetmih, 16,68 milijonov tovornih in 0,70 milijonov avtobusov. Povprečno pride na u3 prebivalcev 1 avto. V Združenih državah, kjer so avtomo-bili že skoraj dosegli stopnjo nasičp-nosti, preide na o,l ljudi 1 avto. ,če racunamo samo -osebne avtonwbue, pride 1 avto na 3,7 oseb oz. 1.23 družin. Največ avtomobilov :ma ameri-ški zapadna obala. Tako je prisel v Kali-forniji 1 avto na 2,6 ljudi, v Oregonu na 2,8 ljudi in v inestu" New York »celo« na 4,6 ljudi. Zelo se je pove-čalo število družin z dvema avtomo-bilcuna. če sc Se pclje ir>ož na <1elo v s\rojem avtomobilu; niora. tudi žena imeti avtomobil, da oslcrbi nakupe in obišče svroje prijatclje. Motorizacija je v ostalih deželah v primerjavi z Ameriko seveda znatno nižja, čeprav so tudi drugod v tem pogledu dosegli znaten napredek. Za vso Evropo (vključno SZ) računa statistika AMA 45 prebivilcev na 1 avto. Na prvem mestu je Velika Bri-tanija s 14 prebivalci, sledi ji Fran-cija s 17 in daleč za tema dvema Zapadna Nemčija s 45. Zanimiv je tudi procent ameri-kan zacije avtomo-bilskega prometa, ki pove, koliko je od celotneg-a števila avtomobilov ame-riških. Najmočnejši je ta procent v jGrciji, Finski in NorveSki (74%, (73% in 65%). medtem ko ima Fran-'čija samp 1%, zapadna Nemčija 7% Jin švica 27% ameriških avtomobilov. še nekaj podatkov o avtomobilskih nesrečah. ,V ZDA se je 1. 1950 smrt-no ponesrečilo nič manj kot 35.000 ljudi. številka je zelo visoka, tola- j žilno pa je dejstvo, da od 1. 1941, | !ko je dosegla 39.969 oseb, kljub po- '¦ ! rastu števila avtomobilov, polagoma !pada. '; Vrbsko jezeru Zmerjal nas je, da smo Jugoslovani lačni in žejni, bosi in raztrgani ter da hodimo v Avstrijo le po 'kruh in obleke. Hitro smo rriu odgovorili, brez besed jn brez razbur- j janja. I.z nahrbtnikov smo privlekli hleb { belega kruha, slanino in kup drugih do-brd't. Nekaj časa nas je "jezno-gledal, potem pa se je;Obrnil v kot in polglasno mrmral v brado. Predno je izstopil, je b.esno za- j vpil: »Z vami bodo že oasi fantje v Spif-talu obračunali, le pazite sei«- Spogledali smo se, ker nismo vedeli, kaj misii. Potem pa nam je naš vodja pojasnil. -da je tam še vedno taboiišče za usta?e, četnike in drugo svojat, ki prav rada izziva in še kaj Nič pa se nismo začudili, ko se je naš »rojak« pri vratih razkoračil in iz vsega grla zavpii: »Heil Hitler!« Avstrijski že-lezničarji in potniki so se le mirno, z na-juiehom spt;giedali. Saj-jc minilo komaj šest let od zmage nad Hitlerjem in Čemu bi branili temu človeku pozdravijati s svo-jim nekdahjim pozdravom, ko se njegovo mišljenje ni niti najmanj spremenHo!? temelji že zbetohiiani in stavba noveera, modernejšega hotela je hitro rasla. Na dru-gcm hotelu, Rupertihaus, 50 dtlAIe brigade. Poleg na?e brigade. ki je biia edini gosr, je bilo na gradbišču okrog 4o avstrijskih mladincev in mladin-k* in pet koroških Slo-vencev. Zadnji so delali v sestaViTnaše' bri-gade. ' . ' . Z avstrijsko mladino .smo se hitro sprija-tcljili. Bili sp to.dijaki dveh šol lz Belja-ka, ki so piiskočifi na pomoč namesto fula-dincev, ki bi jih morale zbrati avsnij^k": mladinske organizacije, katerim ni usp_!•• piavočasno dati mladih prostovoljcev. Pr.'-redili smo zanje diskusijsk; vecer o Jog••-slaviji, kjer so mnog! z zanimanjcm poslu-šali novosti. ki smo jih jim povedalt. Ž.il vedo o Jugoslaviji zelo malo. in šc :^ '::>; vcdo, je jz ncžanesljlvih viro-. Ko smo delo končali, je su..^ .,....,.,.. naskočila Veliki Klek — uspešno seveda — zadnje dni pa smo ptebili na slovensklh domačijah v Rožu, Zilji in v Podjnp.i. I PO NAŠIH UNIVERZAH V beogradu je 293 delegatov fakultet, visokih šol in akademij izvolilo 15. novem-bra Univerzitetni odbor ZŠJ BLOgrajske univerze. Skupščini so prisostvovali kot gostje predsednik Sveta za prosveto in kul-turo Srbije Mitra Mitrovič, rektbr Beo-grajdstev zdru2c;r Zveze studentov. Študenti geografije so ustanovili s\ strolovni klub. Naloga kluba bo obrav: vanj'.- speciaJnih problc-mov iz geograf.vkc vede. Studenti medicine in rehnike v Zagrebu Tudi geologi ustanavljajo svoj strokovni .so se odločili, da nstanovijo klub za med-i klub. v okviru dela kluba bodo hpcr '-' narodno sodelovanje. Izvolili so že inida-J vali svoje strokovno znanje. sedla. pomčnik Brix. Zelo &e je dol-gočasii v tei puščobi. Teden dni po divjem popivanju v oficirskj kazini v Pešavaru. je prišla karavana. ki je bila na poti v Avganistan. Poročnik Brix je bii dolžan pregledat.J vsako karavano. Storjene so bile vse tor-malnosli in karavana se ie pomikala mimo poročnika. Vse je bilo v redu. Ko oa je stopala mJmo zadnja žival, se je Brixu zazdelo, da je lice gonjača že nekje videl. celo da je bilo temno. porjavelo lice neverjetno podobno njegovemu dobiemu prijatelju. kra-lje-vem-u britanskemu oficirju rnajorju Coxu Z žvižgom ie poklical vodjo karavane i« gs povprašaj o tem rnžje Pripovedovanje je major Cox za-ključil z lasfnimi sklepanji: da bo nastal po k.raljevem odhodu v nje-govi državi upor. Krali bi labko spre-je! v Evropi kaf neugodne ve«li iz njegovega dragorenega Avgunistana Prisotn; visoki vla-dni funkcionarji to je uradni pred^favniki Anglije Ijudje z najkorektnejšm vedonjem »o komaj zadrževali srach. ko so sljšali izjave, ki so bile v nasprolju z njiho-vimi službenimi poročili. Službena poročila oblasti so po-vsod, ne samo v Angliji najverodo-siojnejša. Znano je, da ie v času. ko je kralj Amanulab .potoval po evrop-skih državah in se zadrževal v njih glavnih mestih, v Avganislanu izbruh-nil upor. Najvažnejši vodja upora, ki je napadel kraljcve čete, je bil neki Bača-i-Sakao. Bii je pogumen in od-ločen. vendar ni vedel ničesar. kako se mora boriU proli topovom in sfroj-nicam. Bača-i-Sakao je imel šefa svo-jega štaba. ki se je imenoval Ali Kan. Govoriio se je, da je ta šef štaba Perzijec. Enote upoftiikov so ga imele zelo rade. ker se je slrog.o drža! korana in je bil hkroli zelo drzen. Njegpvo vojaško znanje v raz-porejanju čet za boj je nadkriljevalo vse, kar so vedeli ti dobri domačini in vojaki Avganistana. Ta Perzijec je bil. ka-kor so pravili. zelo podoben nekemu oficirju angleške vojske, ne-kaleji so ceio trdili, da je to sompa-lični majqr Cox. To vendar ni niko-gar motilo. sai majorja Coxa preprosli avganistanski vojaki niso poznali. Med ljudmi je pa toliko sličnosti, da je včasih že pravi čudež. V tem času se je pa vendar zgodilo še nekaj: major Cox je zopet brez sledu izginil iz svojega garnizona. Niti njegov ko mandanf, niti njegovi kol-egi niso ve- deli. kam ie odšel človek. ki je dobil . v tako kratkem razdobju že drugič zdravniški dopust. Ja, da je to vedel poročnik Brix! Predno je odpotoval, je rekel Cox svojim kolegom, da ga muči težka mora. Odšel bo v London k svoji materi, ki ga bo ozdravila. Ali Kan, ki je bil tako podoben ma-jorju Coxu, je delal spretno in hitro. Niso ga mučile želje, kakor njego-vega nadrejenega. Za avganistanske pojme je bil tajinstven. Vedno, ko je zmanjkovalo enotam orožja, municije, opreme ali hrane, so prišle karavane in prinesle to, kar so potrebovali. Nihče ni vedel, odkod so prihajaie te karavane. Prišlo je -do bojav, v kate-rih so uporniki premagali vladne mo-derno oborožene čete. Podrobnosti in konec vojne so dobro znane, Odločil-no bitko je dobil sam Ali Kan. Po-glavarji različnih plemen so zahtevali denar, ker so se upirali kralju Ama-nulahu. Dtnar jim je izplačal Ali Kan. Amanulah je pobegnil, a Bača-i-Saka je zavzel glavno mesto. Vedel je, da bi brez Ali Kana ne bilo njegove zmag^, pa ga je hotel bratovsko ob-jeti in nagraditi. Itnenoval ga je za vojnegd ministra. Dekreta mn pa niso ntkoir izrttčili, niti ga ni objel Bača-1-Sla'kao,' fcer je Ali Kan izginil ne- ai je miniJo, ko so pokJicali garnizonskega zdravnika y Pešavaru na dom majoija Coxa. To je bila p; --va senzacija: major Cox se je vrn;!. Zdravnik je ugotovil, da je major Cox ranjen v desno roko in v glavo, a hkrati ga trese težka mrzlica. Major je oripovedoval: bil sem v lovu na tigre, pa se mi je zgodila nesrcča, kakršne doživljajo tudi drugi lovci. Zdravnik se je pa vendar čudil Jej vrsti lova, pri katerem je dobil lovcc v roko puščico, a po glavi udarec s sabljo. Na zdravnikove bescde je nuj' ; Cox odgovofil, da se mu že od mUKliii let dogajajo prav čudne reči, Neznani aagleški novinar ,je priš na presenetljivo mi^el, da se je rruj. Cox vtikal v notra7\je zadevfe sose '-njih držav. In kakor se že običdjn--dogaja, ko se novinarji, brež: potrch mešajo v tuje zadeve,- so ti odkri prav čudne reči. Major Cox ni b:l resnični major Cox, ampjik- sloviti polkovnik Lawrence, ki se- je po rui-vadi ukvarjal s takimi zadevarai. samo takimi. Po avga-nistanski pustc-lovščini je bil pozvan, da se tako; vrne v Anglijo. Zopet je izginil n. znano kam. V Anglijo je odpotov, v tretjem razredu, da ne bi vzbuja pozomosti. Pripovedovali so, da je nje.gov avto, ki ga je čakal v pn.si:.niš( u, najlepši Rolls Royce z oznato GB. ,,STRAH IN POGUM" Vse v živijenju naj služi cloveku — torej je tudi unictnost lahko ponosna na to na-logo. Da bi r' pa človek lahko poJ.redil stvarnosc in odred/1 družbo tako, da ne bomo govorili © lepih odnosih le v umet-nosri ampak tudi v življenju — zato mora clovek poznati resnico o vseh stvareh, na • osnovi česai bo mogel kreativno preobliko-vati življenje. Umemost ima ravno kot iz-ia2 človeka-ustvarjalca edinstveno tradicijo. Če naj umetnost kot vozlišče problemov tudi poslej nc le drži zrcalo v odražanju vseh bistvenih členov od družbenih do in-timnih, od materialnih do moralnih — ampak ce naj bo sama tudi najbolj tipičen iikt splošnega i.^varjalnega bumanega de-janja, potlej mora biti umetnct globoko Vsebins.ka, doživet podaljšck zgodovinsko naprednega realnega živ'jenja, biti mora domJšljena na visini celotne sodobne mi-s)i in človeške izkusnje.' S tega vidika bi mogM vsebino umetnosti označiti v dvoj-nem smislu. Na dnu življenja in zato tudi n?. dnu vmetnosti kot najbolj adekvatnem Člove-¦kem izrazu, je sknvnost, v človekovi eksi-lienci je res neka stalna doza alogike oz. napol slepega, bioloskega, napol socialno pogojnega nujnega pristanka na življenje. Kar poglejmo: ko se znjjJemo v žrvljenju, ga moramo enoStavno sprejeti z impulzom volje in Šele naknadno za-vestno in ssvo-hodno« nanj :ako ali drugače pristanemo. Toda clovek ;e tako čudovito bitje, da za-Cne na primer mala Marjanca kar na le-pem vzklikatf: ali ni lepo, da scm jaz na s\etu. Važno pa je sedaj, da ne ostanemo le m, pri tej alogiki. In res: mala Mar-iiinca se cnostavno ne reži kot kak idiot, ;impak skuša ajti sebi smisel in zagovar->a svojo radosr začudenim navzočim ta-kole: hodim po kruh iii cigarete, pome-tam, ... Čim zrelcjSi je clovek, tcm vtč racional-ne teleoloske !uči je v njegovi 2>slepi« vo-]ji do življenja. Vertdar pa nas prav na i)nu še vedno spremlja nekaj nedognanega, neutešenega. Naš . ratio« nas v hotno spre-jetem /ivljenju pripelje do spoznanja. da ima n* primer življenje sploh dv; proti-slovna konca, mec1 katerima mnra biti vse iiveco smiselno, svobodno, dočim /.a Von-^ni racionalni smisel obeb koncev prav-v.iprav ne veš, čeprav ti je včasih vse jasno. Koga na primer ne p!aši vsaj od č«tsa do tasa ironija židovskega trikota: rojstva -smrti - in jndividualnega življenja, ki ftaj posredujc med obema? Pa bodi še tako tre-zcn, svoboden pa le v okviru dognanega zivljenja in spoznanja; navezan na življe-nje ie preko konkretne delovne ljubezni do stvari Jjudstva — fi včasih spodrsne: sredi dela te nenadoma obide groza, ko zagledas \ nidoviti jiisnosti vso absurdnost, bodisi mdividualne smrti, bodist ptefflenitcga osebnega napora, ki je včasih spričo zgodo-vfnske nujnosti tako nebogljen. Le s itis-nienimi ustnicami si dopoveš, da vsakdanje >' strani. Sicer je obljubil o tem nov roman in ni slučajno, da ga ni napisal. Kocbek pa posveča premalo pozornosti realistični, racionalni strani problemov v življenju, pri tem prezira najboljse tradi-cije in pozitivne izsledke sociološke in psi-hološke misli ter ne uposteva novega ob-jektivnega položaja, v katerera protislovja — vsaj nacelno — niso do take mere anta-gonistična kot v Času Dostojevskega. Koc-bek proglasi med vrsticami transcendenco kot imanentno stvaeposti, za edino resniČ-nost življenja, empiricno življc-nje pa za videz; na ra način smo se onesposobili za resnicen zgodovinski pogled, protislovja smo ovekovečiii in absoiutizirali. Kocbeko-vi junaki, namesto da bi izhujali iz pozi-tivnega einpiričnega dejstva, ki bi jim bil v življenju tako drug, iia bi v realizaciji iste-ga pokazali vsc svoje indh'idualne lastnosti, pa se v odloolnih rrcnutkih nekako dedu-cirajo vi neke abitrakrne 3>ncznanske slc po 'vesoljnem počelu« in hočejo dokazati, cla je ^vest«, intuitivna »tesnoba« spoznavno pravilnejša kor komisarjeva razumska taz-mišljanja. Kocbek sicer trdi, da se 2>človeČ-nost pocasi ra2vija iz net;tovečnosti«, toda z nakazano ideolo«ko predpostavko je psiho-loško nesposoben, da bi na junakib poka-zal nek srvaren razvoj. Namesto da bi 2 in-dividualiziranimi prcpričljivimi dejanji ck> podrobnosti »iešifriral razne nejasne j^bliži-ne« in v cloveškera in ne alegorično božjem jeziku izrazil problem metafizike (v koli-kor je ta še aktualen za današnjcea člove-ka), pa se gibljcmo (zlasti v 3. in 4. no-veli) v neki omamni, siigestivni »razpolo-žljivošli« Jn »Čisti Ijubczni ^Kr-fittvztff^M^ dokler preko svesoljnega guganja« ne pa-demo (zlasti *.• 1. in 2. noveli) v drugo skrajnosr: vse vcliko v empiričnem živ-Jjenju — videzu zacncmo ba^alizirati. Namesto da bi na neki navidez majhni akciji (na pr. izhod Iz bunkerja) neanatne-ga človeka (okrog katt-rcga se dejansko vrti svet) pokazali vso duhovno etično bo-gastvo, ki je morda v vsakem posameznem realnem slucaju res le implicitno dano, pa smo v nevarnosti, da se visoko deklarirani problemi svobode in nujnosti v skoraj vseh novelab spremene v ptaksi \z etično-gno-zeološkcga problema v psihologizJranje. In sicer prestopajo junaki v samcm sebi brez notranjega razvoja ali ob metafizitnem osvobajanju samega scbe (zlasti 3. in 4. novela) ali bio-psihološki poirebi po samo-obrambi (1. novela) ali ob uveljavljanju kot osnovi in kriteriju delovanja. Ravno idealistično pojmovanje življenja more to-rej človcka ponižan' do sužcnjstva bio-fizio-loškim zakonom v gonu po samoobrambi itd. Res, v ttm je del resnice, toda Čim se pretendira na umetniŠki, to je življenjski in ne na dclni abstraktni prikaz življenja — se ta resnica sprcmeni v Jaž. UmetniŠka oblika pa je živ, aktivcn izraz življenja le tedaj, kadar nam daje resnico'o stvarnosti. In Cim prikazujemo nek izhod iz bunkerja le kot rezultat boja po samoobrambi, smo cloveka-partizana ponaredili. Res je, človeka ne vodi spoznanje dolž-nosti še nianj pa le nck" slepa hotna po-gojenost. Človek delvije res iz nujnosti, h porrebe, kar ima ontološko osnovo v fizio-psihološki, individualno-družbeni biti. Na tej osnovi pa človeske potrebc, gonila za akcijo niso absolutno alogicna in se ne iz-ražajo preko mističnega znzfiavanja navzoc-nosti sfl, ki jim vemo !e imena (str. 135), ampak dobe človesko obiiko, to je, izražajo se v ciljih, v ka;erih se prepleta nesteto eie-mentov od grobo materialnih do eticnih. Primarno je res aposteriorno. dtterminira-no, kar ravno zahteva, da se vsa problema-tfka postavi v emplrijo bfez predpostavk, v tipicno in detcrminlrano socialno okolje. Toda sedaj se.tiovek ravno vprasa: v čem pa je potlej h.-oizem partizana 111 podlost fašista? In res: kakšna razliika bi bila, če bi na pr. v 1. noveli zamenjala vlogi glavni junak partizan in fašist, ki ga partizan za-duši? In še: Aii se ne bi mogla 2. novcla v prav taki obJikf, kot }e, dogoditi v neki fašistieni četi; dovolj bi bilo ie, če bi spre-menili nekaj imen. (Damjan namreč ne Čuti v likvidaciji kot sredstvu za realiza-djo plemenitega cilja načelnega eticnega problema, protisiovja, ampak l'e oseljno ču-stvenega in morda metafizičnega.) Čeprav imamo pri Kocbeku umetniŠko mefilo, osebnost, ki po svoje iskreno od-' raža problematiko in, kar nam ravno priča, dn je tako možno bolje oblikovaii' kot pa z neko poceni realistično metodo -"• pa se na drugi strani jezimo od strani do strani, češ v kakšno oviro je avtorju njegova 3>me-tbda«, idejna usmerjenost, češ koliko bi un>etnina pridobila, ^c bi se avtor ne po-služeval abstraktnih simboližmov individua-listiČnih hieroglifov. Umetnik bi moral nepristransko zasJedo-vati čioveka kot celokupnost kozmicnih prirodnih in družbenib odnosov, obrniti bi moral pozornost na ono, kar je najbolj živo in prinaša človeku kot riizreSeno največ realno humanih dobrin, to pa je zlasti kon-kretna družbena problematika. Ob proble-nm likvidacije bi si želeli vidcti Damjana eksponiranega v podobnem položaju: 1. Intelektualec, v katerem je problem misJi in akcije posebno občuten: a) kot proleta-rec prodaja s«vo]c delo, b) a kot proletarec inrelektualn^ga dela je bolje placan; kot tak ima v sebi dve duši, torej je razredna družba bromila njegovo prirodnost in enot-nost misli in akcije. 2. Problem misli in akcije je pri intelektualcu, ki včasih prihaja do razrcdnega prepricanja zlasti preko štu-dija in ki gleda tvari globije, pride težje do jasnosu v celoti, ki mu šele omogoča akcijo. Vendar pa globlje spoznanje ni vedno ovira za energičen nastop. 3. Tudi te stoji človek zavestno na stališcu fazred-ne morale, je težko ubiti ČJoveka, ki ga sovražis po socialnem položaju, kajti po logiki nasprotij utegne človek predstavljati samega sebe v podobni situaciji; iz. neke vrste egoizma tse v cloveku vzbudi sočutje do scvražnika, katerega bi filantrop začel prc-pricevati in ga ne bi ubil. 4. Enostavno likvidirati nekega člo\eka zahrbtno, če niti sam nisi prepričan, da je kriv, j«? problem. Nekaj vsega tega je prl Kocbeku; seveda je pri njem mnogo sugestivno, v emodo-nalni, to je umetniški sfcri podanih opa-žanj. UstavIjaJi smo se morda \se prevec pri onem, kar je po nasem mišljenju ne- Z LJUBLJANSrKE DRAME Pisatelj Garson Kanin, ki se je da je uspel. ce pa bi Kanin našfcm gledalcem predstavil s komedijo-prvencem sčez hoč rojena«, je kaj malo »nan evropskim in še posebej jugoslovanskim gledališčem. Skromni ali skoraj nični podatki, ki nam po-vedo, da je Kanin pravzaprav človek, ki se je na g-ledališke deske prebil iz 1 , -., - - hotel poleg druzbenega ori«a pokazati tudi rešitev^ ki jo je sker »predstavik z nekaj novinarskimi frazami in jo ilustriral s patetično notico 0 sreč-nem knnetu, potem bi resevanje druž-benih konfliktov moral zgrabiti na drog nacin. Samo spoštcvanje za- , konov nikakor ne more rešiti številnih : s-navadnih« Ijudi, prav malo ali pa nič ne pripomorejo h karakterisfki !notranjih problemov sodobne Amerike Kaninove umetmžke mo^i, posebej še j Kaže, da je to bil sekundarni pisa- ob upostevanju dejstva, da pisate-ljev«ga celotnega opusa, rasti pisate-^jeve osebnosti >n njenega odraza v delih sploh ne poznamo. ^Čez noČ rojena« sodi v vrsto tistih :korajda tipičnih ameriških komedij, ki kljub svoji, rekli bi, kliširani ko-miki delujejo prav neposredno in prijetno na gledalca. Nastane vpra-šanje, kako in v čem se izraža ta neposrednost ;n prijetnost? Mislim, da j mike vsa »naravnost« ameriške ko- v njeni enostavnosti, morda gativno v knjigi. Tock delo je tako boga-to, da zasluži in prenese tc opombe. Glavni problem bi teoretično postavili tako-le: clovek, član družbenega stoja, ki hoče vzpostaviti med Ijudmi splošno cloveške moraine odnose namcsto razrednih antago-nističnih, doživi ob posameznih momentih ro specifično novo povsem realno, nepo-sredno. Toda če boce ostati realni huma-nisc, se mora posluževati ten)nih sredstev, ki pa niso spiošno človeska, ampak razred-na. Tu nastopi konflikt. Ne da bi kakrŠen koli oseben namen ali plemenit družben cilj posvečeval sredstva, iroramo gledati, da bomo naŠemn splosno cloveškemu cilju izbrali eticno, najbližja sredstva. Toda kot realni humantsii mora-mo gledati ne le na etiČno najboljso, am-pak tudi na prakticno najbolj učinkovito sredstvo. Skoraj povjem enostavno, torej banalno povedano: kljub temu, da človek dobro ve, vražTtT* zakaj je upravičen moralno so-TŠe TJT hiofa tudi p"obijarirpa j m težava: Kako naj clovek koncentrira istočasno v s*bi dvoje po tmocionalni in etični barvi povsem nasprotnih čustvenih nastrojenj: maksimalno intcnzivnb tustvo ljubtzni, občečloveške moralne vtliune svojcga dejanja in maksimalno neposredno borbeno tusivo mržnje? Kocbek $e tcga problema dotakne, toda !e v neki psibolo-ški in ne etičnj sferi, Lenin se jer po po-ročJlih Gorkega ob razgovoru o apasionati tega problema dobro zaved-al >n se neka>ko odlotil za kultumo, človeško askezo zaradi srete Jjudi in važnejšega de)a. Dejal je: »I.judje niniajo kruha in ne sproštenega žJ^vljenja, kje bi pa jaz potlej imel pravico do uživanja lepote, kajšele do tratenja dra-gocenih energij v mističnem psihologizira-nju?« Govoril je: ^Če človek posluša apa-sionato, bi začel liudi božafi, toda tega ne smes, ker bi te ljudje začeJi grizti. Človek mora biti km*. Najplemenitejšemu delu sa-mega sebe se moras začasno odreči zaradi splošno človeskih moralnih ciliev.« Kocbek ta problem sicer \ Četrti noveli rvačenja, to-da !e psil^oiosko ir ne eticno in ga reši za-radi posega iz metafizike v empirfjo nemo-gočc. celo v 3taivnosti, predvsem pa v ji nepresiljeni duhovitosti, ki pa kljub svoji originalnosti zaradi premnogih, po naših pojmih banalnih vložkov, močno izgublja na svojeaa ugledu. Pa če prebTamo ameriške tovrstna filmske scenarije, ali listamo po dramski literaturi, vsepovsod se ame-riški človek naravnost igračka s pro-blemi, kolikor jih sploh zasledi, da, ko pa pride do njih, jih rešuje na tipičen nač;n: osmojena cigara med belimi zobmi, v i*oki, mahajoči nad glavo, kristalna Žaša wh;skyja, noge na mizinem robu in za posladek Že t:sti J>prekrasni« »happy end« — mo-nopolni atribut ameriškega re.ševanja lahkih problemov. »Čez noč rojena« v celoti sicer ne sodi v ta vzorec, vendar pa se v bi-stvu ne loči od njega. Harry Brock 3>kralj jekla« (tokrat kralj starega železa), ki je svojo železno pajčevino razpredel po vsej Ameriki in segel že v Evropo, kopa-joco se v startm ž^lezju — tcj s-ču-človiti pridobitvi« druge svetovne vojne ¦— je okoli sebe zbral eetico prav zanimivih Ijudi. Poleg brata Eddiea Brocka ie za privatno advo-katuro, administracijo "n realizacijo svojih naklepov pridobil nekdaj vi-sokospoštovanega pravnika Eda De-veryja m sivolasega demokrata, se-natorja Norvala Hedgesa. Za lastno zabavo je ^ukrotil« Billie Dawnoyo, ^•eksbaletko« enega mnogih ameriekih. tratjaretmr, ki -je- ccntrahia osetmost-in nosilec dejanja v igri in katere možgani so se spričo edinega dela — dajanja svojega podpisa na kupcijske pogodbe — že močno ohladili, odvadili so se misliti in premisljevati. In ker se ta >dama« ne zna g-bati v krogih visoke družbe, ji je Harrjr najel sim-$ gjj naprediijega ameriškega novinarja Paula Verralla, ki v procesu dogodkov razbistri um milijonarjeve priležnice in jo pripravi, da s>Čez noč prerojena« razgali Bro-ekovo zločinsko pohlepnost pred jav-nostjo, sam pa, seveda zaljubljen, z Billie zapusti Harryjeve »mračne zidove«. Kako se je agodba, ki obeta Billie in Paulu Brockovo nenehno zasledovanje, nadaljuje, to je problem, ki je dan gledalcem v re.ševanje. Kanin je zelo plastično narisal ameriško družbo in Še plastičneje pokazal na njenega človeka, njegove ideje, njegovo svobodo in na družbeno vlogo deželi v »pravljični«, »omamljiv:«-^častitljive« demokracije, tcljev liamen, Režijska in scenska koncepcija sta ! bili deljeni: začel ju je Viktor Molka, dokončala pa sta ju Mirko Mahnič m i Emest Franz. Naloga režije je bela pokazati atmosf ero standardnega ame-' riškega živijenja z vsem njegovim blaznim tempom, z vso živcnostjo, z vso strastno grabežljivostjo in ba-nalno^razigranostjo. V nete meri se je režiserju to poerečilo, čeprav je poleg tega smotra nujno moral igralce še razgibati, &aj bi v nenehnem dialo-giziranju kaj lahko postali monotoni. S'ituacJjska komika je bila v glavnem bolj teatraliena kot življenjska. Realistič«a moderna inscenacija je koristno podprla reiiserjevo zamisel. Menjava režijskega vodstva ni bi^ stveno vplivala na razvoj dejanja. Naslovno vlogo Billie Dawnove sta izmenoma igrali mladi dram&ki igralki Majda Potokarjeva in Duša Poekajeva. Debut Potokarjeve kažc, da se nam obeta solidna igrajka. Svojo Billie je gradila z rafinirano gracioznostjo in obenem s kabaretno osladnostjo, a tako, da je njena, sicer v bistvu nepokvarjena narava, oi> »prerojenju« močno prišla do izraza., Kljub temu je BilJie bila bolj igrana kot doživeta. Na podoben način je| reševala vlogo Pockajeva. Čeprav v i rafiniranosti nekoliko zmernejša in morda bolj robata kot fina, je ustva-rila simpatično, naivno Biliie. Harry Brock je predstavnik vi-soke buržuazije. Edini cflj mu je denar, sredstva za dosego cilja pa golju-fanje in strastni egoizem. Edvard Gregorin nam je na en[ strani poka-zal vse s>vrlime« takega mogotca, morda jih je ponekod eelo pretiral, na drugi strani pa leži za Brocka najboljša kairaktcristika v samem delu: 2>Zab)ti teleban % zlatimi mož-gani«. Da. Zabiti teleban je Gregorinov Brock bil. In še kako! Le da je svoj »ingenium suile« izrazil ponekod pre-več pp »krnnjsko«. Vsekakor pa sodi fnte-rpretacija Broeka kot ta v uspelo kreacijo. Senator Vladimnrja Skrbinška je kljub temu, da »o ga sile temnih milijonairj«vih naklepov spečale z umazamm delom, obdržal senatorsko dostojan«tvenost in udr-žanost. Maks Furijan je z Edom De-veryjem ponovno dokazal. da je mo-čan karakterni igralec; ki zna tudi Jz drobnih vlog ustvariti uspele odrske like. Demeter Bitenkija-jev, če bi številne prostore, ki s:cer osta-nejo popojnoma neizkoriščeni, ker jih nihče ne kupi, dali na razpo! jo študentom po ugodnejŠih cenah. * . Medtem pa je kino v resnici z.i največji dei študentov najmodernejse »sredstvo ma-sovne vzgoje« (z zelo različnim učinkorn in uspehom, ..jda to tu ni važno) in so no-ve. večini nedostopne Cene resno prizadele gofovo vse štddeme v celoti, ker je le ma-lo Jjudi, ki iz kakih principov ne posečajo filmskih predstav. * Treba bi bilo resno pretresti edini pra-vilen in Študentom odgovarjajoč sistero, si-stem, ki je v navadi na pr. na razstavah, da imajo študentje avtomatski permanentni popusr na svoje osebne študentske izkazni-ce. Šele na ta način bodo študentje v novo nastali situaciji dobili možnosti, ck dostoj-no sebi in svojim kulturnira in psihološkim potrebam uživajo blagodati kulturnih mani-festacij. Kajti to, kar študentje kot kulturni inteltktualci rabijo, kar pomenijo in kar bodo pojnenili, na vsak način zasluži, da ta vprašanja rešimo. KULTURNE NOVICE Vodalni umelnostni kntik v Veliki Biitaniji Eric Newton je izdal zajetno študijo »The meaning ©f'¦ beauty«. Avtor najprej analizira pojem in ob-seg lepote ter skuša vskladlti svoje teze s primeri na slikah \% raznih , obdobij . , . Chintamom Kap je napisal informa-tivno knjižico o »klasični« indijanski ekulpiuri. Dragoceni so nekateri po-datki >z klasične dobe indijanskega ustvarjanja in ikonografije, čemur bi moral posvetiti več pozornosti. Knjigo izpopolnjujejo številne slike in skice. Egoh Wellecz, nemški glasbeni jm-blicist je načel v delu »Eseji o dperi« zanimiva vprašanja o raznolikosti opernih aspektbv. Wellec2 ilustrira opero 17 stoletja, poseben esej po-sveča vprašanju baroka v glasbi ter ideji eroizma v operi. S tem delom si je osvojil glasbeno kritiko tudj dru^od, saj )e Patrida Kean kmalu poskrbela za angleski prevod Bernard Shavr je 6 evojim« deli tako priljubljen v angleški javnosti, da je o njem in o ftjegovem delu napisano toliko razprav in kritik, da ga edino Shakespeare prekaša. Eric Bentley je v angleški literarni kritiki objavil nekaj novih miieli o idejah v Shavrovih dramah, ki so eeeto različ-nega izhodišoa in gleriišč. Odločno zavrača mnenje, da 5e Shawov način mišljenja močno približan propagand-nemu izrazu in trdi, da se niegov način umetniške kreacšje nagiba k dobremu in k pazHivni flozofiji, ki pa je močno oeebno pofo-arvaija in daje I s$tatut 1 IME 1N ZNACAJ ORGANIZACIJE 1. Ime ©rganizacije je Zveza študentov JugosJa-vije. Organizacijc zveže se, froenu-jejo v materinem ieziku študentov, ki so v njih organizirani. 2. Zveza študentov lugoslavije je enotna, - masovna, politična organizacija jugoslovan- skih študcntov. ki postajaio nietv c\ar»i na piostovoljni o.tnovi. ¦ 3 Zveza študemov Jugosiavije sprejema program Komunistične Pattije Jugoslavije kot svoj program in se bori za njegovo iz-vrsitev. 4. Zveza študentov je poseben sestavni del Ljudske mladine in preko nje Ljudike fronte Jugoslavije. Zveza — kot |tudi ,. Liudska mladina — dela pod splosnim vod-stvom Komunipjicne Partije Jugoslavije. 5. (Simboli ZSj.) ...... H. PROGRAMSKA NACELA ••':= ( • - 1NNALOGE 1. Zveza studentov Jugoslavije izhaja v svojem delu is idejnih osnov, ki jih je for-mulirala Kpmunistična Partija Jugoslavije pri odrejahju linije in smeri nadaljnjega razvoja Šolstva, a c so: Ijudska revolu-cija zjfraditev socializma, pridobljene in podedovane pozhivne pridobltve v šoli in prosveti fn kulturi spjoh, kot tudi bogate levoiucionarne izkuŠnjc in tradicije napred-nega predvojnega študenrskega gibanja. 2. Zveza študentov dela na stalnem dvjgu ih ufrjevanju idejno-politične enot-nosti študentov, zasnovafte -a borbi za ostvaritev Hnije Partije \ izgradnji socia-lizma in socialističriih odnosov v naši drža-vi, obrambi nacionalne neodvisnosti in svu verenosti proti .saki obliki ogroževanja in pfavilnem razvijanju visokega šolstva. 3. Organizacije Zveze študentov usmer« jajo svoje delb v smeri vzgajanja Studentov v aktivne družbene politične delavce, svo-bddnc Ijudi brez vkalupljenih miŠljenj in dogmaticnosti, s Široko razgledanostjo in kiiiruro. 4:romne, dosledne in vztrajne v žrvlitnju in delu. 4. Zveza pomaga šoli in šolskim orga-nom v nap-- " i Stuid'.':4 vpliva in organi-ziri, razlitne oblike dela, da bi študentje — ČJflni Zveze — \;m popolnejc in globlje prt.i.tevali predmete :'n rcdno polagali iz. pite tef iz\rševali svoje obveznosti napmm šol! (prcdavania. vaje, scminarska dela itd.). 5 Organizacijt Zveze študentov ustvar-iaio in usmer'-io delo znanstveno-strokov-nih kulturno-umer 'ških in drugih drustev zaradi dviga splošno kulturne in estetske izobrazbc študentov. Zveza študentbv prav inko podpira delc na fiziČni. športni in izvenarmadni vzgoji članov, organizira zdravo zabavu \n ra2vedrilo študentov. 6. Zvcza študentov se briga za materi-alne pogoje študija in živlfenja študentov, podpira delo ekonomskih organizac" štu-dentov, po.-^bpo podpornih zdruzen), uprav šiudentskih nasejij in domov. menz in po-dobnih ustanov ter pri tem uvaja študente v delo in vrdstva takih ustanov. 7. Izhajajoč iz principov borbe za mir, vzajemnega spoštovanja in enakopravnosti Zveza vzpostavjja in razvi" zvez in so-delovanje z inozemskimi demokratičnimi šfudentskimi organizacijamt v političnih. ^tudentskih. strnkovnih. knhurnih, športnih in tkngih vprašanjih 8. Zveza izdaja — po svojih potrebah in možnostih — splosne in strokovne liste, Časopise in druge publik»ci;e. HI.CLANSTVO V Z/EZl ŠTUDENTOV 1. Član Zvezc študerrtov je lab vsak reden alt izreden študent. ki sprt ¦•¦ma na-tcla in naluge. formuiranc v tem statutu ler dela na njih izvrsitvi - eni izmed orga-niaacij Zveze. 2. Učlonjevfl ;c- v Zvezo( je prostovoijno in se vrši posameino na konf^rcncf zdru-ienja fakv»ltet< ki odUia f r.pKJenw novih zato videz propagandnega p»anja v lem aJi onem d-elu. Kitajska je bila it od nekdai pred-met zaivimanja v Evropd, morda bolj na zapadu kot vzhodu. Pred korejsko vojnoj zlaeti pa po njenem i^bruhu, je Mniuianie zenjo močno naraslo. Tako v Evropi kakor v Ameriki so izdali številnc knji^e o življeniu, men-talileli i« bouati kulturi Kttajske. Seveda ndso manjjkali prevodn h kvtaj-ske Iiteraiure. Med najboljše prevode v angleščino ee uvršča antologija »Poems from China«. Prevod ie oskr-bel v Angliji živeči Kitajec Wang Man, ki se je najtesneje naslantai na originaF in tako. res zaslužil hvalo kritifke. Knjigo pričenja s kilajsko na-rodno peemijo in. baladama, nato pa skokoma preide med klaeiko kita)ske poezije. Drugi del ye odmerjen poeziji ddnasKie Tang, ko se je razmahnila romantiČna lirika z nepravilnim ver-zom. Zelo malo tega ye bilo doslej pre-vedenega v angleščino. Najzajetnejši ie preofitali tretji del z rooderno poe-zijo. Zanimivo ie opažanje. koiiko važnost pripisujejo tudi moderni Kitaj-ci rimi, metru in neradi odstopajo od svojiih pravil. Med deli iz zgodovine je Š€ vedno na prvem mestu »Zgodo-vina KHaisike«. ki je bUa pivač iz-dana 1948 v Švici in že večkrat pre-vedena. Delo je izpod peresa profe-sorja kitajščine W. Eberharta na An-kareki univerai, ki je deli ča«a živel med Kitajci. 2e prej ie pi«al knjige o folklori, zgodovini in astronomiji te dežele. Sedaj iivi na kalifornijski umverzi kot »peciaVist za oriental6ko . Avloi ae to po4 ni po-«lužeya4 pasanjtn namenjenega znan-6tyenikca», anjpat je odiprl zsodoviDo Kiitaialce tudii preprosteinu bralcu. ! _ Angleška založba Penguin Boofe« «e je morala odločita za novp izdaio zna-nega dela dr. Roger Manwella »Filmi«, direktorja britan&ke filmake akademi->e. Knjiga \e izšla že 1944 in ie kljub vleoki nakladi bila razprodajia. Dan«s jo uvrščaio med s'andardrwa dela te zvrcti, zaželena ie zlafitd v krogšh, ki žele vedeti o fiilmu kaj yeč. Avtor je porazdelil knjigo na tri poglAvja: Filoai — nova timelniška vrsta, Vpliv fdlma na današnjo druibo. Trelie poglavje je novo in govori o poteh in fazvoju sodobnega filma v raznih državah. Ob kbncu maidemo seznafti reprezen-talivnih filnvov zadnjih petdesetih Jet. Dveslooseminosemdeset strani obsega-joče delo izpopolnjuje 222 iluatracij, ki cmosočajo razumevanje tudj; ne-strdkovr/jaku. Zbirka »Nekaj modern^ih ameriških poelov« v priredbi James G. Soiith-wortha je namenjena široki javno«1}! in ni zamišljena koi anlologija. Avtor ie načel študijo o Emely Dickineon (1830—1886K eni najboljših pesnic. Edvinu A. Robinsonu (1809—1935). RoSertu Fioetu, WalJaceu Stevensu, Robinsonu Jeffersu, A. Macleieu, E. E. Gommingsu. Stephenu W. Bemetu (18C8—1943), Hartu Craneu (1899— —1932). Profesor Southworth mem, da je Roberi Frosrt nafvečji poet Amerike. O sedanjosti pravi, da ni velika doba amerišike poezije, veruje pa v bodočncst mladih. itudeMJboJt/ Ju&os&avije članov. Člani Ljudske mladine, ki piidejo na Mudij, lahko postanejo člani Zveze na osnovi članstva v Ljudski mladini. 3. Izredni študentje lahko postanejo tiani Zveze, če izpolnjujejo pogoje navedcne pod točko 1. inčc imajo možnosti, da se organizirajo v svojem mcstu v ofganizacijo Zveze, ki mora imeti najmanj 10 članov. Organizacija Zveze, ki jo tvorijo izredni študentje, se po\eze z eno univerzitctnih (visokošolskih) organizacij, ki se brigajo za njihovo življenje in delo kot članov Zveze. IV. DOLZNOSTl 1N PRAVtCE ČLANOV 2ŠJ 1. Cian Zveze študentov Jugoslavije je dolžan, da v delu izvaja statut in ccfloke Zveze in njenih odborov; da sodeluje v delu združenj Zveze; spoštuje disciplino zdruzenja in izvrŠuje^ njegove odloke in. žakljvlčke; da se idejrto političho dviga, da razvija socialistiČno zavest med Študeriti, da se aktivno udejstvuje/o v izgradnji države; da redno iz.poln.juje svoje ob eze in dolž-riosti do Šole bb neprestanenri strdkovnem dviganju. 2. Član Zveze študentov ima pravico: da soodloča pri vseh sklepih združenja, v katerem dela, da se z vprasanji, predlogi in pritožbami obrača na vsa vodstva Zveze in od njih zahteva odgovor; da na vseh sestankih, konferencali in skupščinah zdiu-ženja ali vodstva Zveze sodeluje v di&ku-siji, svobodno izraža svoje mišljenje, se bori za svoje srališČe. kritizira in drugo; da voli in je voljen za delegata na konfe-rencah, da voli in je voljen v vodstva Zveze študentov Jugoslavije; da po pravi-Hh uporablja lastnino in ustanove Zveze. V. OSNOVN. PRINCIPI NOTRANJE UREDITVE ZVEZE 1. Zveza študentov se organizira na prin-cipu volilnosti vseh vodstev od najnižjih do najvišjih s tajnim glasovaniem in odgovor-nosti vseh vodste^ .za, svojt dtlo članstvu Zveze. N* sestankih, konkrtncah,- skupsčipah in dr. združenja in vodstev Zvezc se od-loča z navadno vcčino glasov. Člani Zveze imajo ob sprejcmanju sklepov in odiokov po)no pravico do pripomb in izražanja svo^ jega stališča, ko pa so odlotbe izdane, so jih dolžni sprejeti :n se boriti za njihovo u: rvaritev. 3. Organizacije Zveze študcntov so samo-sfi>;ne v rešcvanju vseh vprašanj, a v skladu s statutom in nalogami Zveze. 4. Člani vodstev Zv^ze so dolžni, da ncprestano zbirajo čiane Zveze v borbi za ostvantcv statuta in nalog Zveze; da člane spoznavajo z vsemi nalogami Zveze, pre-pričujoč jih o pravilnosti in nujnosti lc-teh in osvobajajoč se pri delu vseh mCiOt pri-siljevanja in birokratskega vodenja-, da o v učenju, tclu, izpolnjevanju nalog .^ sploh v družienem ter privatne^ livljenju vzor ostalim "lanom Zvezt VI. 3NOVNA ORGANIZACIJA ZVEZE ŠTUDENTOV, ZDRli^RNJE 1. Osnovna organizacija Zveze študentov je združenje. Združenje se formir. na fa-kultetah (letnikih. oddelkih, grupah) in dobi naslov po vrsti fakultete. na kateri se osnuje (iw pr. združenje ZŠJ pravne fakultete, filozofskt* strojne itd.). 2. Zdruzenje ima letno skupščino na za-četku vsakega šolske«a leta, na kateri od-bor poda pismenc porotilo o delu in se voli nov odbor. 3. Združenje ima sestanke po potrcbi ali na poziv odbora / druženja aJi pa na za-htevo naimanj tretiint članov združcnja Na sestanku ^druženja se obra-vn^vajo najvaž-nejši problemi org/.nizaoic (:deo)oško po-lititno in stroknvr.o delo, učenjt in odnos dr šolc. aktivnoM zdruienj", prohlemi po-sameznih članov i. pd.). 4. V okviru zdiuitnja st iahko formirajo lazlična sirokovna, znanstvena, kui:urna, športna in druga društva, klubi in podobne organizacije, v katere se Študentje vklju-čujejo prostovoljno in po svojih nagnjcnjih, a katerih delo koordtnirata in potnagata zdniženje. in , njegov odbof. 5. Odbor zdmženja tvori devet do pet-najst članov. VII. VODSTVA ZVEZE 1. Vcdstvo ZŠ} na univerzah in visokih .olah so: univtrzjtetn konferenca ZSj in konfcrefnce visokih Šol, uftiverzitetni odbori ZŠJ in odfeori ZŠj visokih Sol. 2. Konfcrenca Zveze na univerzi ali vi-soki Soli je n.;j\ isji organ Zveze na uni-verzi ali visoki šoli. . Konfernco tvorijo delegati združenj, izvoljeni na konferencah združenj. Konferertco skliče odbor univerze ali v!?oke sole, \tl- pretilsga-- tiitJi' njpff t4npv. ni red. Konferenca se vrši najnlanj enikrat v letu. Izredna konferenca se skliče z od-lokpm univerze ali' visoke šole ali pa na zahtevo najmarij tretjine članov. Število de-legatov na univerzitetni ali visokosolski visoke šoie. 3. Konferenca univerze ali visoke^ šole razpravlja o pismenih poročilih odgovar-jajočih odborov in nadzorno komisijo, od-loča o. njib, sklepa o nadaljnjem delu o.rganizacije, voJi delegate, za kongres ZŠJ in izvoli odbor univerze ali visoke šole ter nadzorno komisijo. 4. Odbor univerze ali visoke šole Steje največ 35 članov. On vodi delo organiza-cije v casu med dvema konferencama. 5. Zaradi vsakodnc-vnega vodenja- orga-nizacije voli odbor univerže ali višoke šole iz svoje sredine sekretariat (7 do 15 čla-nov) s predsednikcm na čelu. 6. Najvišji organ ZŠJ je kongres. Gene-ralni odbor ZŠJ skliče kongres najmanj enkrat v dvch letih. Izredni kongres se lahko skliče po odloku GO ZŠJ ali pa na zahtevo najmanj tfeh univerzitetnih ozi-roma -visokosolskih odborov. GO ZŠJ je dolžan objaviti sklicanje in dnevni red kongresa najmanj mesec od.jSlih oseb pa totmačijo pokiicni igralci Scenarij filma stč priredila p-poves!i Josipa Vandota Frane MiičinsV: in Jože Gale, ki je tudi režise filma Snemotelj ^Kckca« je Ivan Marincek, komponist pa Morian Kozin; Pfemiera fiJma bo v nekaj dneh Lmbitelii flma bodo lakc lahkc sam oceruli tittje umetriiško delo s'ovens\.h filmskih ustvarjalcev IZ DEŽELE BELIH NOČI Komaj sedem mesecev nas še loči od pričetka 15. olimpijskih iger v Helsinkih. Država z dobrimi šti-rimi milljoni prebivalcev je prevzela ogromno nalogo, organizaci jo olim-pijade, ki se je bo udeležilo doslej največje število' 76. držav. Prvič se nameravajo udeležitj iger tudi sov-jetski športniki. Na zapadu napeto pričakujejo njih uspehe in obnaSanje, saj jim j.e sam Staln velel, da zma-gajo ali povzamejo posledice. Julija,- v mesccu olimpijskih iger, je na južaem Finskem tudi do 16 ur na dan svetlo. Zarad: tega imcr.u-jejo južno Finsko tudi »deželo belih noe.«. Povpreena dnevna tempera-tura, 'ki je v tem času okpli 20 sto-pinj C, je kot nala.Šč primerna za tekmovalce in gledalce. Finc so že za leta 1940 pred-vldeno, a zara-di 2. svctovne vojne od-padlo olimpijado zgrad.li stadion, ki lahko sprejme do 70.000 ljudi. Prav tako so že pred vojno dogradil: pla-valni stadkm in tekmovalne steze. Velike izdatke zahteva kljub temu še vendar graduja olimpijske vasi za nastavitev moških tekmovalcev. Mo.ška olimpijska vas.v predmestju .Kapyla je tako zasnovana, da jo bo po ol m-pijadi mcžno preurediti v stanovanj-sko naselje. Ženska moštva namera-vajo nastaniti v novem študentskem naselju T?hn:čne visoke šole v kraju Ostaniemi-. Zaradi fnančne izčrpanosti dr-žave je Fincem povzročala urcditev potrebnega novega letali.šča velike tcjžave. Iz zagate so si pomagali r.a originalen in, ne da se zanikati, tud: vz ^ojen način. Vse osebe, ki jih zalo-tijo vinjene za volanom avtomobila. morajo odsluž t; kazen pri planiranju terena za novo letališče. Helsinki se mrzlično pripravljajo na sprejem olimpijskfh gcfstov — gle-dalcev. Pričakujejo okoli 100.000 glc-dalcev iz vseh delov sveta, v hotel;/i pa je na razpolago samo 4.000 pre-nočišč. Nadaljnjih 25.000 prenočiše so zagotovili po zasebnih star.ovanjih., Sedaj prevdarjajo, kako bi julija. ' prihbdnjega leta izvabili jz mesta vse mežčane, ki nimajo prevelikega zani-manja za šport ter tako _pridobili še nadaljna privatna prenočišea. Hels:n-ške gost.lničarje in gostinsko osebje že_ skozi dve leti sistematično vzga-jajo za tujski promet, Profesorj; in časopisja dnevno pozivajo prebival-stvo k učenju tujih jezikov, vljud-nosti in ustrežljivosti do tujcev. Pre-bivalci Helsinkov se marljivo učijo tuj:'h jeizkov, da bodo mogli nuditi ¦t-ujcem potrebe' informacije. Številmi prebivalci mesta, vešči tujih jezikov drugi strokovnjakj jmj. predavajo o so prijavili svojo pomoč olimpijskemu obicaj h in nošah različnih narodov. odboru, da bodo v času olimpijskih Na tisoče finskih natakarjev je v dr-; iger, ne glede na svoj poklic in po-zavah, ki bodo sodelovale na igrah, ! ložaj, delovali kot vodnikd tujih go-kjer se pnvajajo jeziku in navadam stov. Olimpijada na Finskem ni samo drugih narodov. Prav tako tudi poli- stvar pripravljalnega odbora temveč cija ni izvzeta iz vsesplošnega šo lanja. S posebnimi, y glavnem anglo-ikk fili celotnega naroda. Temeljito reformo bo moralo do- amerikansknni f:lmi, scznanijo hel- živeti v juliju tudi javno življenje. smske policiste z mednarodn mi pro- j Helsinki se ne morejo primerjati z metnnn! načfli. Uvcdivk: finskega živahnostjo Kopenhagna, Pariza ali Miinchna. Fincj sami niso Ijubitelji jiočnega življenja, policijska ura na-stopi ob 23,15 uri, za dobo iger pa jo hameravajo podaljšati "do 3. ure zjutraj. i Križ: in težave bodo tudi s pre-hrano tekmovalcev. Po izkušnjah v Londonu pred štirim: leti, verjetno tudi v Hclsinkih olimpijski kuharji ne bodo imeli mirnega trenutka. Med-tem ko so na primer zahtevali In-dijci rituelna riževa jedila, so hoteli imeti Kitajci bambusove vrsičke in ptxja gnezda. Tur.ško rokoborsko moštvo je na zadnji ol.mpijadi po-stavilo pravi rckord v kolioini^mesa, ki ga je pojedlo. Pospravili so take ninožine, da so., celo kuharji obne-mel: nad njihovo požrcšnostjo. Nor-vežani so se že sedaj zanimali, če bodo Iahko dobili polenovk.ne jezike. Prirediti olimpijado res nlso mačje solze. čeprav m:sliš na tisceero stvari, se vendar še lahko pripeti, da na kaj pozabiš. Vprašanje je sa-mo, koliko so Ijubi gosti uvidovni; uvidevnost pa je kočljiva stvar in z njo raje ne računaj preveč. Na srečo je narava obdarila Fince z uporno žilavostjo. Dobršen del te svoje last-nosti -bodo potrebovali za premostitev vseh ovir in težav v okviru 15. ol:m-pijade, izmed katerih je pomanjkanje Akademska strelska družina Pred dnevi se je vršil ustanovni j kanje' in riesistemationost treninga. občni zbor strelske organizacije na Ta groba napaka je posebno opa:r-i:—(100 1 dolar) žita. NajboljJe sredstvo za Pošfenosf pa faka Najpredrznej.se sporočilo, ki ga je kdajkoli kakSen tat pustil na svo-jem »delovišču«, so precl kratkim naMi poleg izropane blagajiie nekega bara v Hollywoodu: »Z zadovoljstvom sem ugotcvil, da ni b:lo v blagajii: enega""ponarejcnsga uničevanje te nadloge, to je lov, pa j bankavca. To dokazuje, da se pošte- je neuporabljivo, ker imajo Hindi opice za svete ž vali. Nekatere vasi so šle tako daleo, da love opice žive. S tem pa ni dosti pomagano, ker te opice potem izpuste na kakSnem dru-gem kraju. Nevaren avlogram Mickey Rooney bo moral v bo- . , , ., doče bolj paziti, kadar deli avto-|m metal:_ odpadke v morje; pr; tem grame svojim številn.m objpžovalcem !P°flu ,se Je^okrog colna kot ponaya_d; in-Še štev.lnejSim oboževalkam. Ne. !»abralo vec morsk h psov, ki so davno je namreč podpisal neki akt, 'kali na za .katerega je večkrat odklon.l poduis Pr-i navad: nje zopet dviga.s Morskega psa je jezdil Nekjmu japonskemu ržbiču se je pred kratklm pripetila čudna zgodba. b čl bil ib p p Po lovu 8o r b:t*i v č trebili ribe vosti,. zlasti pomanjkanje pravega vodstva, saj so začasni odbor sestav-Ijali kar aktivni strelci-tekmovalci sami. Poleg tega pa se je družina borila s finančnimj težavami, ki pa bodo sedaj odpadle. Izvoljen je redni odboi\ ki ga sestavljajo: predsednik Derenda Tine, podpredsednika Mulej n Peršič, sekretar Rondla Igor in ostali, predstavnik 6. gimnazije pa je Roter Vili. Tudi municija ne bo več problem, dobivali jo bomo s po-sredovanjem Strelske zveze Slovenije od JA po znižani ceni. Kljub revnemu životarjenju strel-ske druž:ne pa so strelci Univerze dosegli lepe uspehe. Danes je strelska kipa Univerze najmočnej.ša v Slo-eniji. Strelci, kot so Mihorko, Kve-ier: Sfiligoj, Peršič in Lctonja, nas uspešno zastopajo na republiškem ;n državnem prvenstvu. Tudi na dveh tudentskih srečanjih so se dobro oi-rezali. zlasti če upoŠtevamo ponv*nj- Rusija konkurira Ameriki Pomanjkanje premoga v Evropi je Avstrijo prisiiilo, da pristopi k uvozu amc-riškega premoga. Trenutno se nahaja v Ameiiki zastopnik trgovinskega ministra, ki se pogaja za dobavo 2 milijona ton premoga v vredaosti 48 milijonov dolarjev. Uvoz ameriskega premoga pa je zaradi visokih transportnih stroškov neekonomi-čen. Tona ameriškega premoga franko avstnjska meja stane 25,50 dol., medtem, nekaj mednarodnih študentskjh sre-čanj. kar bo gotovo dvignilo uglei ASD in strelstva Jugoslavije sploh. Zelo je jnov! organizaciji potrehc?i mlad kader strelcev, ki bi nadaljev.l tradieijo strelstva na Univerz:. Strel-ski šport prinaša korist tako strelcu-posamezniku kot skupnosti. saj inia v danasnjem napetem mednarodnem položaju ta šport poseben pometi. ASD se je zato povezala. s centrom za predvojaško vzgojo. Nova študentska organizacja je dobila uradne prostore na Poljansk: cesti št. 4; uradne ure so v pone-deljkih, sredah in patkih od 12.—13. ure. ASD bo imela svoje odtielke po posameznih fakultetah. Po zimskem treningu z zračno puško se boio že v prvih pomladanskih dneh vv»l: redni treningi na strelišču na Dolenj-sk: cesti. študentje in študentke, ki čutite veselje za ta šport, vp-šite se v ASD. M. T. Pri pogajanjiti za jJremirje na Knrcji dne 10. avgusu letos je v Kesongu g-rve-ral Nam II odgovoril viceadmiralu P. Tur-nec Joyu s 131 mtnutarai molka. Dolgolet-ni dopisnik Uaited Pressa Ernest Hol>erecht je z uro v roki to takole zabelezil: 14.44: Admiral Joy ie odloči skleniti premirje na sedanjera bojišču, ker >o ZN ko stane poljski premog 24 dol. in za- Ponovno prfpravljenf to stociti ia ?rnudi padnonemski 19,50 dol. Skoro neopazno l t0 p.i se je med avstrijske dobaviteljcvključila Sovjetska zveza. Preinog. ki je verjetno poljskega ali čelioslovaškega izvora, ponuj.t po znaino nižji ceni kpt Amerikanci in se zadcvuljuje s plačilom v šilingih. Sieer še ni znano, kaj bo Sovjetska zveza za šilinge hotela kupiti, je pa zelo verjetno, da bodo Avstrijci po možnosti ugodili njihovim za- btevam, če bodo mogli industriji preski-beti ^gadvo. morsk.h psov plaval in sploh ni hotel ničtsar čut o njem. | stalno okrog colna t.k pod gladmo -•.najdljivi sodnijsk; sluga je prišel |in naenkrat zadel ob coln. Mocan su-na originalno idejo. da mu predlož: ne.k je vrgel v morje enega izmed akt v podp.s prav takrat,' ko, je;ribičev, ki je padel prav na psa tako Mickey oblegan od navdušene mno- ičudno, da ga je zajahal. Pes brtmena žice kar povprek delil avfdgrame. Injnajbrž ni niti cut:l in je še dalje tako se je podpsal še na — poziv, ; krožil okrog čolna, vendar ne dolgo ki nm ga je pcslalo sodišče za pla-js čudnim jezdecem, ki se mu je s alimentov svoji biv5'. , pomočjo ostalih ribičev kaj kmalu čilo zaostal'h ženi. 'pusročilo zlesti nazaj v čola. VODORAVNO: 1. nova sJovenska lueracni revi/a; 7. dolcnjsko vino; 12. slo-venski skladatelj; 14. rimski pozdtav (brez zadnje črke) ; 15. moiske ribe; 16. žensko ime (ime naSe lahkoatletinje veckratne rekorderke); 17. geografski pojem, tudi angleški i'Am, ki smo ga videli pred nekaj nie -ci) ; 19. tujec; 21. slovenski roman; 22. barvilo; 24. ime enega največjih fizikov vseh časov; 26. trije enaki in še en soglasnik; 27. avstrijsko mesto, prizorišče ene izmed Napoleonovih bitk; 29. francoski cerkveni dostojanstvenik; 31. naše morje; 32. neznan; 33. balet, izvajan v naši operi; 36. glavno mesto iijske dižave; 37. zdravilo; 38. žensko ime, tudi naslov Aškeičeve pesmi; 39. ptica; 41. mesto v Švici; 43. ijubljanski bife; 44. dolina^v Julijskih alpah; 45. gospodinjska potrcbščina. NAVPIČNO: 1. roman Dostojevskega; 2. rimsko mesto na nasih tleh; 3. s(o-venski pesnik; 4. n'niljan.ski mitoloski pojem; 5. pntrdHmca; 6. ameriski pisatel/ — Slovenec; 7. ?tirje sog'asniki, enaka sta pivi in zadnji ;t drugi in tretji; 8. cesta v večjem evropskem jeziku; 9. značilna koucnica priimka južnih Slovanov; 10. mesto v Albaniji; 11. slovenski pisate.lj; 13. poslanik zapadne države v FLRj; 14. južna rastiina; 17. agrami' deiavec: ¦ 18. mosko ime; 20. »žtvi/o« v evrops-kem jeziku; 23. i*pi; 25. važen sodobei navigacij^ki aparat; 27. rusko mosko ime; 28. otok v Jadranu; 30. predvojni jugoslovauski aprnvni funkciotiarji; 12. ruska reka; 34. živat-ski gk»; 35. žeasko ime^ tuJi inie glavne junakinje z«ariega romaaa L. N. Tolstoja; 37. tvvaro* zjrivii y I.ftS; 40. merskt ^nota v "elektretehniki; 42. nikalnict. Amerikanske gospodarske šfevilke V zasledovanju konjunkture so Ameri-kanci razvili joseben sistem indeksnih šte-vil, iz katerih je mogoče v najkrajSem času ugotoviti položaj-na notianjem in zu-nanjem tigu in presoditi razvoj konjunk-ture. Za primer navajamo indekse od 24. in 17. novembra. inJusfrijska pixnzv 226,2 izkori.ščanje kapacltete v jeklarstvu 103,7 pioizv. jekla (1000 t) 2073 pioizv. pcemoga (lOOOt) —¦ število avtomobilov 80489 cena življ. artikkv na debelo 222.6 101,1 2021 1150 120026 6,63 d 6,67 d Padec cen zlaia na mednarodnem irgu Kurzt zlaca na ¦mednarodnetn .trgu se zopet nagibajo k padcu. Kanada, ki je za Južnoafriško Unijo največji pioducent aa svetu, se je prvikac uradno pojavila kot piodajalec zlata na trgu. Prodaja kanad-skega »industajskega zlata« po ceni 38,5 dolarjev za unJo, pritiska na kurze zlata na ¦ ost&lih'trgih, ki so se gibali okoli 39 dolarjev za unčo. Visoko je notiralo zlato le v Aleksandriji, kar je verjetno posledica egiptsko britanskega spora. Sličen incermez-zo se je odigral tudi v Parizu. V piičako-\.[mate predU.g, da p prekuieva zarisje?« ToUa Severooko