Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Liberta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431, Pošt. č. r.: Trst, 11/6464
Poštnina plačana
gotovini
NOVI LIST
Posamezna št. 30 lir.—
NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250 — za inozemstvo: tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedizione. in abb. postale I. gr.
ŠT. 303
TRST, ČETRTEK 26. MAJA 1960, GORICA
LET. XI.
KLJUB PONOVNI MEDNARODNI NAPETOSTI JE NOVA VOJNA NEMOGOČA
POSLEDICE BUČNEGA POLONA VRHUNSKEGA ZASEDAMA
Kitajci s hvalami grajajo Nikito Hruščeva - Ponovni sovjetski napadi na Tita in Jugoslavijo - Vse se bo mirno končalo
Potem ko je pariški sestanek na »najvišji stopnji« tako klavrno propadel, je svetovna javnost pričela ugibati, kakšne posledice bo povzročila nova in nepričakovano huda zaostritev odnosov med Sovjetsko zvezo in Ameriko. Eden izmed zaključkov, ki jih lahko že danes naredimo, je naslednji. Če je Hruščev menil, da bo s svojim nepopustljivim stališčem v zadevi s sestreljenim ameriškim ogleduškim letalom uspel zrahljati ali celo razklati zahodno zavezništvo, se je, kot dogodki čedalje bolj dokazujejo, temeljito zmotil. Medtem ko je namreč sovjetski prvak še pred tedni veljal v svetu kot iskren in nesebičen zagovornik politike mednarodnega pomirjenja ter jc prvi izmed voditeljev svetovnega komunizma javno branil načelo, da Sta sožitje in sodelovanje med Vzhodom in Zapadom ne samo možni, temveč da je edino na tej osnovi mogoče obvarovati svet pred popolnim razdejanjem, so pariški dogodki povzročili, da so široke ljudske množice po svetu začele o njem in njegovi politiki nekoliko drugače misliti.
MNENJE ANGLEŠKIH LABURISTOV
Tudi kdor noče upoštevati mnenja kanclerja Adenauerja in večine zahodnonem-škega tiska, ki naravnost prekipeva od radosti, da so sc pogajanja razbila, ne more mimo izjav, ki jih je pred dnevi dal voditelj angleške laburistične (delavske) stranke Hug Gaitskell. Ko je vodstvo stranke pred dnevi moralo glasovati o dveh rc solucijah, od katerih ena podpira politiko atlantskega zavezništva, druga pa zahteva, naj Velika Britanija enostransko izvede razorožitev ter odreče Ameriki vojaška oporišča na svojem državnem ozemlju, jc Gaitskell med drugim dejal: »Toliko časa bomo uživali svobodo in mir, dokler bomo mogli preiti v protinapad z atomskim orožjem. Čc bi to možnost zgubili, bi bili izročeni na milost in nemilost državi z mogočno diktatorsko vlado, Hi je povrhu slepo Prepričana o pravilnosti svojih stališč.« S tem je voditelj britanske parlamentarne opozicije brez pridržkov podprl zahodno zavezništvo, kar politični opazovalci spet spravljajo v tesno zvezo s potekom pariškega zasedanja. Stališče laburistov je tembolj pomembno, ker imajo veliko besedo v Socialistični internacionali, se pravi, da vplivajo tudi na vse ostale socialdemokratske stranke v Evropi.
KAKO SODI NENNIJEVO GLASILO
V Italiji je vzbudilo precejšnje zanimanje glasilo Nennijeve socialistične stranke Avanti, ki je 17. t. m. o vrhunskem sestanku med drugim pisalo takole: »Ameriški polet nad Sovjetsko zvezo je gotovo hud prekršek, kot je nevaren poskus, da se uzakoni pravica do vohunstva ... Toda zaskrb-ljivo je tudi, kako so se Sovjeti predstavili na zasedanju in s svojim javnim ultimatom postavili na kocko usodo sestanka... Logika bi zahtevala, da se zadeva (z ameriškim letalom) sicer ne prezre, a o njej bi vendarle morali potrpežljivo razpravljati in skušati najti rešitev.«
Približno enako stališče je zavzel, kot smo zadnjič pisali, maršal Tito. Zanimivo je nadalje, da zadržanja Sovjetske zveze ne odobravajo niti v afriških in azijskih
nevtralnih državah, kar je najbolje razvidno iz izjave, ki jo je dal indijski predsednik Pandit Nehru. »Z jezo«, je dejal,« m niti tedaj mogoče reševati mednarodnih vprašanj, ko je ta upravičena.«
Navedli smo samo nekaj stališč, ki so jih o pariškem zasedanju zavzele v svetu tiste politične sile, katere se niso nikdar povsem strinjale z uradno politiko zahodnih vlad in na katere je zato Hruščev edino lahko računal, da jih bo s svojim utemeljevanjem prepričal. Iz tega zato sledi, da Sovjetski zvezi ni uspelo okrniti zahodnega zavezništva, temveč da se je Zahod še čvrsteje združil. Politično še bolj pomembno pa je, da je Sovjetska Rusija očitno zgubila precej vpliva v nevtralnih državah in pri tistih levičarskih strankah, kot so nennijevci, ki so dolgo veljali za zaveznike ali sopotnike komunizma.
Nadvse značilno zadržanje kitajskih kumunistov
Kot imamo na Zahodu politične kroge, ki se vesele neuspeha vrhunskega sestanka, tako imajo tudi v komunističnem taboru sile, ki so zavzele enako stališče, čeprav iz povsem nasprotujočih si vzrokov. Političnim opazovalcem je najbolj padlo v oči zadržanje kitajskih komunistov, ki so v svojem fanatičnem strankarskem zanosu šli tako daleč, da so začeli prirejati po mnogih mestih ulične demonstracije in shode, na katerih so govorniki srdito obsojali politiko Zahoda in seveda valili vso krivdo za neuspeh pariških razgovorov na Amerikan-ce. Kitajska uradna tiskovna agencija je pred dnevi sporočila, da se je raznih demonstracij udeležilo kar okrog 30 milijonov oseb.
Poznavalci tamkajšnjih razmer trdijo, da kitajski komunistični voditelji niso spro žili tega ogromnega vala protestov v popolni dobri veri in ker bi iskreno podpirali politiko Nikite Hruščeva. Tako naj bi ravnali zlasti zato, ker hočejo izvajati močan pritisk na sovjetskega predsednika in mu dokazati, da se Kitajci ne strinjajo z njegovo politiko sožitja in sodelovanja med komunističnim Vzhodom in demokratičnim Zahodom.
Da je to res, pa najnazorneje izhaja iz nadvse značilne izjave, ki jo je tisku dal kitajski komunistični prvak Mao Ce Tung. »Bili so tudi taki«, je dejal, »ki so opisovali Ei senhovverja kot osebnost, kateri je mir zelo pri srcu. Upam pa, da bo ta dogodek
(sestrelitev ameriškega vohunskega letala) odprl oči tudi tem ljudem ...«
OČITEN NAPAD NA HRUŠČEVA
Eden »takih«, na katere je mislil Mao Ce Tung, je v prvi vrsti sam Nikita Hruščev, saj je znano, kako je na seji vrhovnega sovjeta (parlamenta) prvotno izključil možnost, da bi v vohunsko zadevo bil vpleten predsednik Eisenhovver. Tedaj ju je najbrž še vezalo osebno prijateljstvo, ki je nastalo med skupnim bivanjem v Camp Davidu. Vsakdo pa si lahko predstavlja, kakšno močno orožje so dobili v roke nasprotniki sovjetskega predsednika in zlasti Kitajci, ko sta ameriški zunanji minister in sam Eisenhower priznala, da je zrakoplov U-2 poletel nad Rusijo z njuno vednostjo in na njun ukaz ter da se bo Amerika tudi v bodočnosti posluževala takih sredstev v odnosih s Sovjetsko Rusijo. Hruščev je torej pred vso svojo javne 5n izpadel kot naiven politik, njegovi noi a-nji nasprotniki pa kot edini bistrovidni državniki. Ta naj bi zato bil eden glavnih vzrokov, da je Hruščev razbil pariška pogajanja.
Omeniti je tudi treba, da so Kitajci to priliko izkoristili za srdit napad na jugoslovansko vlado in predsednika Tita, kateremu očitajo, da je v izjavi o pariških dogodkih opravičeval »napad ameriških imperialistov«. Zanimivo je nadalje, da so enak napad uperili tudi proti indijskemu (Nadaljevanje na 2. strani)
RADIO TRST A
Nedelja, 29. maja, ob: 9.30 Kmetijska oddaja;
10.00 Prenos maše i/ stolnice Sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronika sedmih dni v Trstu; 13.30 Glasba po željah; 15.40 Vokalni kvintet »Zarja«; 17.00 »Vse«, dramatski prizor v treh slikah (Gino Rocca - Vinko Suhadole). Igrajo člani RO; 19.00 Nedeljski vestnik; 21.00 Pesniki in njih stvaritve: »Thomas Dylon« (Fr. Jeza); 22.00 Nedelja v športu.
Ponedeljek, 30. maja, ob: 14.30 Teden v svetu;
18.00 Oddaja za najmlajše: »Ukanjeni graščak«, pravljico (Simon Kregar). Igrajo člani RO, nato Jugoslovanske pesmi in plesi; 19.00 Utrinki iz znanosti in tehnike; 20.00 Športna tribuna; 20.30 Benjamin Britten: »Peter Grimes«, opera v 3 dej. Tržaški filharm. ork. in Zbor občinskega gledališča »G. Verdi« vodi Nino Verchi. Približno ob 22.25 »Mala literarna oddaja«.
Torek, 31. maja, ob: 18.00 Radijska univerza — Tone Penko: »Strupi, mamila in nasladila: O opiju; 18.40 Vokalni kvintet »Niko Štritof«; 19.00 šola in vzgoja — Iv. Teuerschuh: Vzgojna posvetovalnica;
21.00 Ilustrirano predavanje — Saša Martelanc: S popevko okrog sveta: »Marechiare«; 22.00 Umetnost in življenje — Miran Pavlin: »Razstava srednjeveških fresk v Ljubljani«; 22.15 Pisma za violino in klavir skladatelja Vladimira Lovca.
Sreda, I. junija, ob: 13.30 Harmonija zvokov in glasov; 18.00 Z začarane police — Edvard Martinuz-zi: »Psiček v jami«; 18.40 Slovenske vokalne zasedbe; 19.00 Zdravstvena oddaja (dr. Milan Starc); 21.00 Avtor tromesečja — Anton Leskovec: »Jurij Plev-nar«, drama v 3 dej. Igrajo člani RO.
Četrtek, 2. junija, ob: 9.30 Iz slovenske pesmarice; 10.00 Predavanje — Mirko Javornik: »Deset let gospodarskega razvoja v Italiji«; 15.30 Iz glasbenih festivalov; 17.00 »Noč do naslednjega dne«, radijska drama (Alfio Valdarnini - Lelja Reharje-va). Igrala Modesl Sancin in Stane Raztresen; 18.00 Radijska univerza — Ivan Artač: Razvoj Evrope —
I.	del: Srednji vek — »Razkol med Vzhodom in Zahodom«; 18.40 Poje Majda Sepe z orkestrom Franca Russa; 19.00 širimo obzorja — Saša Rudolf: Odkrili smo prvine — »Dmitrij Ivanovič Mendelejev«;
21.00 Obletnica tedna — Boris Mihalič: »Lik in delo Fritjola Nansena, ob 30-letnici smrti. Približno ob 22.00 Iz sodobne književnosti: Carlo Cassola in njegova knjiga »Bubovo dekle« (Josip Tavčar).
Petek, 3. junija, ob: 18.00 Vloga propagande v zgodovini človeštva — Mirko Javornik: »Oblikovanje javnega mnenja v starih Atenah«; 18.10 Simfonični koncert orkestra ljubljanske Radiotelevizije, ki ga vodi Uroš Prevoršek — Bravničar: Koračnica, Mirk: Vidojka, ouvertura, Vodopivec: Jesenski ognji in Simfonična koračnica; 19.00 Sestanek s poslušalkami; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu;
22.00 Znanost in tehnika — Mario Kalin: »Evropski laboratorij za jedrsko liziko v Ženevi«; 22.15 Koncert pianistke Jelke Suhadolnik-Zalokar — Leskovic: Anekdote, Osterc: Štiri miniature.
Sobota, 4. junija, ob: 13.30 Dobrodošle! Plošče prvič v oddaji; 14.45 Veseli planšarji; 16.00 Dante Alighieri: Božanska komedija — Vice, XXVIII spev, pripravil Boris Tomažič, prevod Alojzij Gradnik;
18.00 Gospodarski in socialni dvig italijanskega Juga — Frane Jeza: »Industrijski razvoj«; 18.30 Iz slovenske folklore; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 20.40 Zbor »Emil Adamič; 21.00 Oprostite, če motim«, preiskave nadzornika Belgar-ba (Ezio D'Errico - Lada Mlekuževa). Igrajo člani Radijskega odra.
TEDENSKI KOLEDARČEK
29. maja, nedelja: Marija Magdalena, Majda
30. maja, ponedeljek; Ferdinand, Milica
31. maja, torek: Angela, Maja
1. junija, sreda: Fortunat, Radovan
2. junija, četrtek: Evgen
3. junija, petek: Pavla, Klotilda
4. junija, sobota: Franc
VESEL DOGODEK
Gospe Majdi in prof. Jožku Jelen v Beli peči se je pretekli teden rodila brhka deklica, ki so ji dali ime Ksenija. Srečnima roditeljema prisrčno čestitajo prijatelji in znanci ter uredništvo Novega lista.
(Nadaljevanje s 1. strani)
predsedniku Nehruju in njegovemu notranjemu ministru.
RAZPRAVA PRED VARNOSTNIM SVETOM
Sovjetska zveza je zadevo z ameriškim vohunskim letalom predložila v razpravo Varnostnemu svetu Združenih narodov ter zahtevala, naj jo države — članice obsodijo kot »napadalno dejanje«. Amerikanci nai se obenem obvežejo, da se takšnih sredstev v bodočnosti ne bodo posluževali. Sovjeti so najbrž tako ravnali iz propagandnih razlogov, saj so vendar vedeli, da njihov predlog ne more prodreti.
Da je to resnično, izhaja iz govora samega Nikite Hruščeva ob njegovem povratku v Berlinu, kjer je na splošno začudenje zahodne javnosti imel kolikor toliko »pomirjevalen« govor. Medtem ko so nam reč mnogi pričakovali, da bo zaradi neuspeha vrhunskega sestanka napovedal podpis ločene mirovne pogodbe s komunistično Nemčijo in s tem hudo ogrozil položaj zahodnega Berlina, je izjavil, da So-
V nedeljo bodo v deželi Trentino-Južni Tirol občinske in pokrajinske volitve. Izbrati bo treba poslance v deželni zbor, od katerih pripada 22 Italijanom in 15 Nemcem. Kdo bo zmagal, je izven dvoma: na Trentinskem italijanska kršč. demokracija, na Južnem Tirolskem nemška ljudska stranka. Ta bo dobila od 104 občin 100 v svojo oblast, a bo vendar ostala v manjšini.
Po vsej deželi se prirejajo številni shodi, na katerih nastopajo tudi politični veljaki iz notranjosti, kot so Saragat, Malago di, Folchi in drugi, zakaj južnotirolsko vprašanje zadobiva zadnje čase vse večji notranje — in zunanjepolitičen pomen.
Ministrski predsednik Tambroni je pred kratkim ponudil Avstriji, na jse spor reši na slednji način. Nemci dobe široko samoupravo v pokrajini Bočen, ki pa naj ostane vključena v deželo Trento — Južno Tirolsko, kjer bi imeli Italijani še nadalje večino. Raab na ponudbo ni še odgovoril, zdi sc pa, da jo bo odklonil.
5000 novih uradnikov
Na vseh shodih Južne Tirolske odmeva namreč glasna zahteva, naj Italija dovoli nemški manjšini posebno avtonomijo, ločeno od Trenta. Danes je to tudi zahteva Avstrije, njene vlade in vseh njenih strank, četudi so v opoziciji.
Poleg samouprave terjajo pa Južni Tirolci še drugo, tako na priliko, naj država namesti v službo primerno število uradnikov nemške narodnosti, in sicer toliko, kolikor pritiče manjšini po številu njenega prebivalstva v pokrajini, to se pravi približno dvotretjinsko večino.
Eden izmed voditeljev manjšine dr. 3e-nedikter je na shodu zelo jasno govoril: »Priti moramo do razmerja dveh tretjin Južnih Tirolcev do ene tretjine Italijanov, nastavljenih v javnih službah. Na 7.700
vjetska zveza tega sedaj ne bo naredila, ker se želi še dalje pogajati z zahodnimi velesilami.
JAVNO MNENJE ZA POMIRITEV
Čeprav se je vrhunski sestanek za sedaj tako žalostno zaključil in so se odnosi med dvema taboroma ponovno zaostrili, nimamo kljub temu vzroka biti preveliki črnogledi. Razvoj dogodkov je namreč v zadnjem tednu zgovorno dokazal, da ogromna večina svetovne javnosti iskreno želi in čedalje vztrajneje zahteva, da sprte velesile končno sklenejo pameten sporazum. In tega se najbrž dobro zavedajo tako predstavniki Zahoda kot zastopniki Vzhoda, saj so navzlic izredno hudim medse bojnim očitkom in žalitvam že v Parizu takoj izjavili, da so pripravljeni nadaljevati tako dramatično prekinjena pogajanja.
Novi razgovori se verjetno ne bodo pričeli za šest ali osem mesecev, kot si želi Hruščev, a je gotovo, da ne bo preteklo mnogo časa, ko bodo državniki spet sedli za zeleno mizo.
D.	L.
javnih nameščencev, če izvzamemo učitelje in profesorje, pride danes največ le 700 Južnih Tirolcev, če naj bomo pravični«, je dodal, »moramo priti s časom do dvetrc-tjinske večine s približno 5.000 osebami«. To bi po njegovem zahtevalo, da vlada premesti iz dežele precej uradnikov, toda to je za državo »malerikost«, Južni Tirolci bi pa prišli do kosa kruha.
Enako kot na Južnem Tirolskem se je Italija tudi pri nas obvezala, da bo namestila v javni upravi primerno število pripadnikov narodne manjšine, vendar Slovenci že leta zaman čakamo, da se izpolni zakonita obljuba.
Grozanski morski potres
Pred dnevi je pretresla svet novica o strašnih potresih v južnoameriški državi Čilu, pri katerem je 5000 oseb bilo smrtno zadetih, pol milijona ljudi pa je zgubilo streho.
Kmalu nato se je zvedelo, da so se tudi po vsem Tihem oceanu, in sicer od japonskih obal do Filipin, od tod do Avstralije in Havajskih otrokov, ležečih pred obalo Severne Amerike, zbudili v globini morja velikanski valovi, nekateri visoki do 6 metrov, ter se z nezaslišano hitrostjo do 720 kilometrov na uro zaganjali z divjo silo proti kopnem, noseč vsepovsod s seboj smrt in razdejanje.
Valovi, drveči z naglico reakcijskih letal, so bili veliki kot griči, prodirali globoko v notranjost in se vzpenjali na vrhove hii-bov, uničujoč hiše in polja, metajoč ladje na suho in razširjajoč med prebivalce strah in trepet. Ker niso bili pravočasno opozorjeni na nevarnost, so ob glušečem ž.viž-ganiu siren, ljudje bežali kot nori na podeželje, plezali v višave, a mnoge so valovi zajeli, tako da jih je morje — pogoltnilo.
Volitve na Južnem Tirolskem
\a Japonskem teee kri
Ravno tako kot v Turčiji proti načelni- Japonske meseca junija. Vsi so pričakova-ku vlade Menderesu, se prirejajo ulične J li, da bodo Eisenhowerja sprejeli Japonci demonstracije, ki trajajo neprekinjeno že z velikanskim navdušenjem. Sedaj so pa
16.dan, tudi proti ministrskemu predsed niku Kišiju na Japonskem. V prestolnici Tokiu in mestih na deželi zahtevajo študentje in mladinci, naj Kiši odstopi in razpiše nove volitve.
Ta teden so izgredniki v Tokiu obkolili parlament in Kišija 12 ur oblegali v poslopju, pred katerim so se bile zbrale nepregledne množice. Ministrski predsednik se je osvobodil iz oklepa šele proti večeru skozi stranska vrata. Tokrat ni bilo na stotine ranjencev, kot so obležale pogostoina na cestah v minulih tednih.
Demonstracije prirejajo, kot smo rekli, študentje in levičarske stranke, ki ostro nasprotujejo obrambni pogodbi med Japonsko in Združenimi državami, ki jo je pred kratkim podpisal Kiši ter predložil parlamentu v odobritev. Opozicija in zlasti socialisti zahtevajo, naj se Japonska ne pridruži nobenemu vojaškemu taboru, kot delajo Indija in druge azijske dežele.
Eisenhower odpovedal obisk
Podpis zavezniške pogodbe je nameraval Eisenhovver zapečatiti z uradnim obiskom
Varnostni svet je odklonil
Zaradi vohunskega letala U-2 se je Sovjetska zveza, kot smo pisali, pritožila na Varnostni svet Združenih narodov, zahtevajoč, naj se polet čez rusko ozemlje obsodi kot »napadalno dejanje«. Predlog je propadel, ker so zanj glasovali le dve državi: Rusija in Poljska. Vsie druge so bile nasprotne, ali se glasovanja vzdržale.
Prelet zrakoplova po njihovem ni bil »napad«, ampak samo poizvedovalno ali ogleduško dejanje. Zunanji minister Gto-miko je sporočil, da bo Moskva zdaj spravila zadevo pred občni zbor Združenih narodov.
KOLIKO JE STALO?
Polomljeni vrhunski sestanek je stal Francijo 750 milijonov lir. Največ je šlo za preureditev dvoran, napeljavo novih telefonskih zvez za časnikarje in za policijo. Bogastvo je butnilo v zrak, ker pogajanj ni bilo.
Ko niso znali, kaj bi počeli, je Hruščev za zabavo šel cepit drva, maršal Malinov-ski je obiskal neko svojo staro ljubezen, ki ima sedaj že 70 let, Eisenhovver in Mac-millan sta pa povečini hodila po muzejih in cerkvah.
ZANIMIV OBISK
Belgijski zunanji minister Pierre Vignv je obiskal Jugoslavijo, kjer se bo mudil pet dni. Imel je daljše razgovore z maršalom Titom o mednarodnem političnem položaju in o bodočem tesnejšem sodelovanju med Jugoslavijo in Belgijo, čeprav se deželi po svojem družbenem ustroju druga od druge precej razlikujeta.
izbruhnili v deželi protiameriški izgredi, ki nočejo nehati; okoli tisoč orožnikov je moralo pred dnevi stražiti ameriško veleposlaništvo, da množica vanje ne vdre.
Ameriška vlada je zavoljo tega »odložila« že pripravljeno Eisenhovvcrjevo potovanje, kar pomeni, da 'predsednik sploh nc bo obiskal zavezniške Japonske. Saj pri jesenskih volitvah Eisenhovver ne bo več nastopil in vodstvo vse politike bo prevzel njegov še nepoznani — naslednik.
Zaostala dežela
Tunizija in Maroko sta deželi v severni Afriki, ki sta se po zadnji vojni odtrgali od Francije ter proglasili za samostojni državi. V to so se v Parizu vdali in puščajo on-dotnemu ljudstvu polno svobodo, da si uredi domačijo, kakor želi. Razmere v novih državah kljub temu niso zadovoljive.
Ker je ljudstvo neizobraženo, brez političnega izkustva ter gospodarsko nerazvito, vladata na priliko v Maroku precejšnje pomanjkanje in zmeda. Da napravi red, je Mohamed V. pred dnevi razpustil parlament, imenoval sebe za ministrskega predsednika, svojega sina, prestolonaslednika, pa za svojega namestnika. V roke vladarske družine je prešla tako tudi vsa izvršna oblast, demokracija je odpravljena.
Isto težnjo k diktaturi opažamo tudi v drugih bivših kolonialnih deželah v Aziji in Afriki, kjer prebivalstvo ni še dovol) zrelo in izobraženo, kot v Pakistanu, Indoneziji in drugod. Demokracija je pač težka stvar in zahteva dolgo vzgojo ljudstva.
Državni udar v Turčiji
V Turčiji se nadaljujejo demonstracije proti ministrskemu predsedniku Menderesu. Prvič so se priključili študentom in drugim mladincem tudi gojenci neke častni-^ ške šole, tako da je v soboto 1500 mladih poročnikov korakalo v sprevodu po ulicah prestolnice Ankare. Njim se jc pozneje pridružilo še okoli 4000 civilistov, vpijoč: »svoboda, svoboda!«
Vlada je takoj poostrila vojno stanje, prepovedala prebivalcem se prikazati na ulicah od pete ure zjutraj do osme zvečer. Proglašena jc bila cenzura nad pošto, tele Ionskimi in radijskimi razgovori.
Ko je bil list že v stroju, je dospela vest, da so v četrtek opolnoči višji častniki izvršili v Ankari državni udar. Vojska je zaprla ministrskega predsednika Mendereša in vse člane vlade ter prevzela oblast v državi. Državni prevrat naj bi bil izveden brez prelivanja krvi.
Alkoholizem v Franciji
Ministrski predsednik Debre je te dni v francoskem senatu s številkami dokazal, da je lansko leto umrlo v državi zaradi čezmernega uživanja alkoholnih pijač 16.500 oseb. Nad 65 odstotkov zločinov, je dejal, sc izvrši v pijanosti. Zdravstveni in sodni stroški, izvirajoči iz alkoholizma, znašajo vsako leto nič manj ko 215 milijard frankov.
Debre jc hotel, da parlament uvede za stran tega strog zakon zoper alkoholizem, ki pa ni bil sprejet. Zakaj ne? Samo zato. ker se gospodje niso hoteli zameriti —*• vo livcem! V 61 prefekturah so namreč od 10 volivcev 3, ki tajno ali uradno žgejo doma alkoholne pi jače ...
Zver v človešRi podobi
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU
Priredi dne 5. junija izlet z avtobusom na Lokve in Lažne, kjer si bodo izletniki ogledali ledeno jamo. Prijave sprejemajo v uJ Roma 15/11.
Svetovno časopisje se te dni bavi z aretacijo nekoč vsemogočne in strašne osebe nekdanjega SS-ovskega polkovnika Adolfa Eichmanna, katerega so po 15 letih iskanja odkrili in nato zaprli v — Palestini. Tega avstrijskega Nemca obtožujejo med drugim, da je on bil tisti, ki si je zami slil plinsko celico kot sredstvo za ubijanje Judov, katerih je na ta način bilo umorjenih nekaj milijonov.
Tako je bila ugonobljena tudi vsa družina inženirja Simona Wiesenthala, kateri 1 pa zločina ni mogel preboleti. Kot živi jen j-1 ski cilj si je postavil, da odkrije in izroči roki pravice Eichmanna, kateremu se je ob koncu vojne bilo posrečilo zbežati in se poskriti. Dalj časa se je potikal po štajerskem in se naposled pod lažnimi imeni skrival na Srednjem vzhodu.
Proti Adolfu Eichmannu je Wiesenthal zbral toliko listin in dokazil, da tvorijo cel hrib. Z njimi je posvetil v poslednji kotiček zločinskega življenja.
Hudodelski nacionalizem
Zanimivo je n. pr., kako je Eichmann, ko je gospodoval v koncentracijskem taborišču v Auschvvitzu, dobavljal okostnjake vseučilišču v Strassburgu. To jih je hotelo imeti kar 500 vseh veličin za svoje znanstvene medicinske namene. Eichmann je eno-
stavno povabil profesorja v taborišče ter mu predstavil veliko množico v vrstah razmeščenih nagih ujetnikov.
Osebo, na katero je padel profesorjev prst, so odvlekli v plinsko celico in bilo je jc konec. Človeške okostnjake je dal Eichmann kemično očistiti, spravili v čedne zaboje in dostaviti vseučilišču, kjer stoje še danes.
Tak je bil značaj in način Avstrijca, ki jc tedaj vedril in oblačil v Hitlerjevem Reichu. Žide je dal množično moriti, kot da bi bili živali in ne ljudje. Ravno lako je globoko- sovražil druge nenemške narode, v prvi vrsti Slovane. Sedaj bo naposled položil račune o svojem delu, izvirajočem i/. nasilnega hudodelskega nacionalizma, ki še danes cvete posebno na Koroškem, tlači naše brate ter ruši človeške odnose med sosednimi državami.
KROŽEK SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi na sestanek, ki bo v petek, 27. maja, ob 20.30 v društvenih prostorih v ulici Commerclale 5/1. Na sporedu je, predavanje vseučiliščnika Pavla Tonona:
»O RAKU IN NOVOTVORBAH«
Po predavanju razgovor o letovanju in bližnjem izletu, ki ga namerava prirediti krožek v nedeljo, 29. maja, v Lipico.
*J T^zublivtjfi
ZAKLJUČNI ŠOLSKI PRIREDITVI
Čez nekaj dni se zapro vrata osnovnih šol in se začno poletne počitnice. Preden pa učenci dajo slovo pouku, pripravijo običajno zaključno prireditev in s tem staršem ter vsemu občinstvu pokažejo, česa so se med letom naučili.
Letos so v nedeljo med prvimi imeli zaključno prireditev osnovnošolski otroci iz Gropade in šempolaja.
Nastop v šempolaju
Spored letošnje prireditve v šempolaju je obsegal petje in igro v 4 dejanjih Pa-velčkova piščalka, šolski zbor je dvoglasno odpel štiri pesmi: Venček na glavi, štirje letni časi, Mornarji na Volgi in Na zeleni gori. Mnogo veselja pa so učenci pripravili staršem in številnemu občinstvu s štiri-dejanko Pavelčkova piščalka. Igra je bila dobro pripravljena in so vsi nastopajoči z uspehom odigrali svoje vloge ter povsem upravičeno zaslužili navdušeno ploskanje gledalcev.
.. .in v Gropadi
Precej obsežen spored je letos obsegala prireditev osnovne šole v Gropadi, kjer so poleg ljudskošolskih otrok nastopili tudi učenci iz otroškega vrtca. Ti so se staršem in številnim drugim gledalcem predstavili s petjem, z zbornimi recitacijami in deklamacijami.
Učenci nižjih razredov so nato nastopili s prizorom Dvanajst mesecev, učenci 3.
razreda z enodejanko Zamorec, učenci 5. razreda pa z dvodejanko Škrati. Občinstvo je bilo s posameznimi nastopi zelo zadovoljno in je hvaležno učiteljem ter učencem, da so jim pripravili lako prijeten popoldan.
ODLIČEN USPEH NAŠIH DIJAKOV
V torek so v Trstu razdelili nagrade učencem osnovnih, srednjih in strokovnih, ki so se udeležili natečaja, katerega je razpisalo podjetje Aquila s sodelovanjem šolskega skrbništva, da se tudi po šolah vz budi čimvečja pozornost na nove prometne predpise.
Učenci so morali izdelati risbe z omenjenim motivom in jih predložiti ocenjevalni komisiji. Ta je prejela v oceno 466 risb, od katerih so jih 352 izdelali osnovnošolski otroci, 67 dijaki nižjih srednjih šol in 47 višješolci. V torek so razdelili 3 nagrade po 10 tisoč lir in 18 nagrad po 5 tisoč za osnovne šole; 2 nagradi po 5 tisoč in 3 po 2 tisoč za nižje srednje šole; 5 nagrad po 10 tisoč in 4 po 2 tisoč lir za višje srednje šole.
Na natečaju so dosegli naravnost odličen uspeh zlasti dijaki slovenske višje realne gimnazije in učiteljišča, ki so odnesli kar 12 nagrad. Dijakom k uspehu iskreno čestitamo. Vse priznanje pa zasluži tudi njihov profesor Avgust Černigoj.	!
Zveza neposrednih obdelovalcev zemlje
V nedeljo je bil v Trstu občni zbor Zveze neposrednih obdelovalcev zemlje, ki letos obhaja 10-letnico ustanovitve. Kar je javnosti najbolj padlo v oči, je bilo veliko število zborovalcev, saj je poleg 90 zaupnikov zveze prisostvovalo občnemu zboru kar 223 drugih kmetovalcev. Vodstvo zveze je namreč povabilo na zborovanje tudi kmetovalce, ki so obiskovali razne strokovne tečaje in jim je ob tej priliki razdelilo nagrade.
Glavno poročilo je imel ravnatelj dr, Rustia-Traine, ki je med drugim poudaril, da je v zvezo danes vpisanih 2985 kmetovalcev. Govornik je nadalje orisal položaj kmečkega gospodarstva na Tržaškem, ki daje približno poldrugo milijardo lir letnega dohodka. V zadnjih letih se je zlasti znatno razvilo vrtnarstvo, odločno pa je napredovalo obenem cvetličarstvo, tako da je vrednost njegove proizvodnje v letu 1959 znašala okrog 33 milijonov lir. Tudi v h-vinoreji je po mnenju dr. Rustie zaznamovati določen napredek. Na Tržaškem je 3.807 glav živine in pri teh prevladuje živina izbrane sivorjave pasme.
Na koncu je govornik obrazložil bodoči delovni načrt zveze, nakar so zborovalcc pozdravili številni tržaški oblastniki in de-mokristjanski poslanec Bologna, ki je bil tudi izvoljen za častnega predsednika zveze.
Če je res, da šteje zveza 2.985 članov — in doslej nimamo vzroka, da bi o tem dvomili — moramo ugotoviti, da je v to orga-
nizacijo vpisana velika večina kmetovalcev na Tržaškem, kar med drugim izhaja li števila zavarovancev pri Kmečki bolniški blagajni, ki jih je skupno 3.823.
Ker pa je ogromna večina tukajšnjih kmetov slovenske narodnosti in so zato tudi člani Zveze neposrednih obdelovalcev zemlje po veliki večini Slovenci, bi vsakdo upravičeno pričakoval, da bodo na občnem zboru govorili tudi v materinem jeziku ogromnega števila zborovalcev. Prav tako bi vsakdo upravičeno pričakoval, da bodo v rjovo vodstvo zveze izvoljeni povečini Slovenci. Toda to se tudi letos ni zgodilo in se občni zbor ni zato v ničemer razlikoval od tolikih drugih, ki jih vsako leto prirejajo drugod po državi.
Zveza neposrednih obdelovalcev zemlje gotovo ščiti materialne koristi svojih članov, toda sam njen častni predsednik g. Bologna mora priznati, da organizacija, ki ne upošteva tudi duhovnih vrednot, kot sta narodna enakopravnost in spoštovanje materinega jezika, nima pravice, da se javnosti predstavlja kot krščanska.
Na drugi strani nastaja seveda čedalje bolj pereče vprašanje, ali je dosedanja politika dveh slovenskih kmečkih organizacij na Tržaškem z narodnega stališča povsem pravilna, če sodimo po organizacijskih uspehih Zveze neposrednih obdelovalcev zemlje, je jasno, da njuna dosedanja politika gotovo ni brez hib.
»f iutifjduriii ?
DIJAKI VIŠJE REALNE GIMNAZIJE SE BODO TUDI LETOS POSLOVILI OD MATURANTOV S PREDSTAVO V AVDITORIJU, DNE I. JUNIJA OB 21. URL
Nekoč so vpeljali navado, da so se slovenski dijaki, profesorji in vsi, ki so tesneje s šolo povezani, poslovili od maturantov vseh slovenskih šol v Trstu. Tista misel je bila lepa, ker je zavladalo ob takih prilikah neko intimno, skoraj ganljivo vzdušje in čudna bližina ljudi. Lansko leto le prireditveni bilo in nam je bilo po njej resnično žal. Zato pa smo se letos tembolj razveselili, ko srno zvedeli, da prihajamo v staro tradicijo in jo oživljamo, čeprav jo pravzaprav nadaljujejo isti ljudje, ki so jo začeli. Poslali smo svojega dopisnika med naše mlade ljudi, ki pripravljajo predstavo; ostal je nekaj časa med njimi in zapisal to in ono misel, ki bo morda zanimala tudi slovensko javnost.
Prireditelje smo vprašali, kako lo, da so se odločili na predstavo Antigone.
Pa nam je hitro eden pojasnil:
Najprej mi sami nismo mislili nanjo. Da povem odkrito, želeli smo si kako veseloigro! da bi se smejali sami in z nami gledalci, posebno pa dijaki, ki bodo jedro našega občinstva v dvorani. Toda profesor nam je. svetoval Antigono. Vsa leta smo igrali veseloigre, poskusimo zdaj resno delo, tako nekako nas je pričel pregovarjati. Ni bilo treba govoriti dolgo. Začeli smo brati in danes moram reči, da (Nadaljevanje na 9. strani)
IZ UČEJE
Že večkrat smo se v listu pritožili zaradi razmer v naši zanemarjeni vasi. Učeja spada pod občino Rezijo, čeprav je zemljepisno navezana na Tersko dolino.
Vas ima 352 prebivalcev, toda od teh jih 129 odhaja vsako leto na sezonsko delo v tujino; poleg tega imamo 95 stalnih izseljencev. Iz teh podatkov izhaja, da je 63 odstotkov prebivalstva odsotnega, kar obenem pomeni, da je gospodarsko stanje vasi izredno slabo.
Sami sicer vemo, da je gospodarstvo hribovitih krajev tudi drugod prej slabo kot dobro. A vendar bi bilo mogoče tudi za nas kaj storiti, če bi oblastva naše potrebe in težnje bolje razumela.
Za tukajšnje slabe razmere pa je odgovorna tudi občina, saj ravna z nami kot najslabša mačeha. Mi smo še danes brez električne luči. Rezija ima velikansko električno centralo in daje industrijsko električno strujo raznim mestom in krajem, mi pa moramo še vedno rabiti petrolejko in si ob njej kvariti oči. Ravenca, ki je sede;*: občine, ima celo neonsko javno razsvetljavo in njene vaške poti so asfaltirane. Pri nas pa ljudje vedno huje zaklepajo svoje hiše in se izseljujejo v tujino, da si tako priborijo vsaj skorjico vsakdanjega kruha.
še pred nekaj desetletji pri nas nismo imeli izsel jencev.
Pri ljudskem štetju iz leta 1921 so ugotovili, da je bilo iz naše vasi odsotnih le šest oseb, od teh so bile štiri v inozemstvu in dva v drugih občinah v državi. Prebivalstvo je tedaj živelo od dohodkov obširnih gozdov, ki so jih pa v dobi fašizma povsem uničili. To krivico nam mora naša občina vendar enkrat popraviti; saj ne zahtevamo povrnitve vse škode naenkrat, a v obliki javnih del bi jo vendar morala vračati.
IZ SOVODNJE
Naša dolina se je čisto spremenila, odkar sta odprta obmejna prehoda v Polavi in
Jz
PEVMA
V soboto, 14. maja, smo zagrebli 94-let-nega Ignacija Zorzuta. Pokojnik se je ro dil v Biljani v Brdih in bil nekaj časa kolon. S pridnostjo in varčnostjo si je pridobil skromno lastno posestvo. Pred 30 leti se je preselil s številno družino v Pevmo.
Tudi njemu ni življenje prizaneslo s težavami. Toda dobro narodno in versko vzgojeni otroci so mu poskrbeli v Gorici mirna in brezskrbna zadnja leta življenja. V njegovi dolgi bolezni sta mu hčerki stregli z občudovanja in posnemanja vredno skrbjo in ljubeznijo. Bog naj tolaži žalujoče preostale!
Na zadnji seji mestnega sveta je bilo sklenjeno, da se zgradi ljudska šola v ulici Ponte del Torrione, to je v novem naselju pred pevmsko drevesnico. Svet je obenem sklenil popraviti zunanja vrata naše šole.
OBČINSKI SVET
Goriški občinski svet je v sredo prejšnjega tedna najprej vzel na znanje poročilo o razgovoru, ki ga je imel župan z inženirjem Bardijem, predsednikom upravnega
čeplatiščih. Prej je bilo pri nas mrtvo, nihče ni prišel k nam, bili smo zares zaprti kot v kletki. Zato lahko rečemo, da nam je mali obmejni promet prinesel precejšnjo korist. Sedaj prihaja k nam mnogo ljudi iz Jugoslavije kupovat razne potreb ščine, posebno v zimskem času, in tudi cesta do Sovodnje je asfaltirana, še mnogo bolje bi seveda bilo, če bi našo občino vodili pametnejši ljudje, ki bi radi imeli vedno boljše odnose do krajev na drugi strani meje. Današnji občinski poglavarji pa gotovo niso taki. Na to moramo .misliti zlasti sedaj, ko se bližajo občinske volitve.
IZ TIPANE
Platišče in Prosnid že dolgo let pričakujeta, da jim država pomaga zgraditi cesto do Tipane, kjer je sedež občine. Pred nekaj dnevi pa je županstvo prejelo obvestilo, da je ministrstvo določilo prvi državni prispevek za gradnjo te prepotrebne ceste. Prebivalstvo omenjenih dveh vasi je moralo doslej hoditi dve dobri uri po slabi poti, če je hotelo priti v Tipano. Za zgradnjo omenjene ceste bodo potrošili okrog 50 milijonov. Za prvi obrok pa je občina prejela 20 milijonov.
IZ PODBONESCA
Prebivalci iz Dolenjega Ronca so zadnje . čase zelo slabe volje. Tu so namreč lani zgradili novo mlekarno. Upali so, da bodo vanjo nosili mleko tudi prebivalci Gorenjega Ronca, ker imajo tam zelo slabo mlekarno. A njihova želja se ni izpolnila. Pač pa prideluje sedaj vsaka vas sir v svoji mlekarni. Zato ne more mlekarna v Dolenjem Roncu kriti vseh stroškov.
Vlada je sicer z znatnim prispevkom podprla gradnjo sodobne mlekarne v omenjeni vasi, a veliko so morali prispevati tudi člani. Ti so se pa na ta račun zadolžili in marsikoga sedaj dolg hudo pritiska k tlom. Zato upajo, da jim bodo oblastva vendar kako pomagala, da se rešijo iz hude stiske.
sveta nove go riške bolnice v bližini Šempetra. Razgovor je zadeval ukinitev bolnice pri Rdeči hiši in njen prenos v ul. Vit-torio Veneto.
Občina bi proste prostore uporabila za novi sedež znanega dijaškega zavoda Dante Alighieri, ki se nahaja danes v ulici Orzo-r:i. O tej zadevi bi pa moral razpravljati še občinski svet, ker bi morala mestna uprava dati upravi nove bolnice okoli 100 milijonov lir posojila, da z njim lahko dokonča vsa potrebna dela in nekatere prostore opremi.
Precej časa je nato trajala razprava o vprašanju komunističnih svetovalcev Bat-tia in dr. Battella, ki sta od župana zahtevala, naj pojasni, zakaj se je mestna uprava ob obletnici osvoboditve Italije zadovoljila le z objavo malopomembnega razglasa. Svetovalca poudarjata, da so drugod po državi ta zgodovinski dan zelo slovesno proslavili.
Ker se svetovalca nista zadovoljila z županovim odgovorom, ki tudi po našem prepričanju ni bil dovolj stvaren, sta vprašanje spremenila v resolucijo, tako da se bo mestni svet moral s to zadevo ponovno ukvarjati.
Svet je zatem odobril tri predloge, ki so se tikali nakupa opreme za novo mestno hiralnico in izvedbe nekaterih del; celoten izdatek znaša skoro 10 milijonov lir.
Svet je še razpravljal o nekaterih splošnih vprašanjih, ki so zadevala upravo nove socialne ustanove; tako je župan pojasnil svetovalcu Battiju, da bo pri sprejemanju v hiralnico odločevala predvsem potreba prosilcev; s tem je zanikal, da bodo imeli prednost tisti, ki bodo zmogli plačati vzdrževalnino.
POKRAJINSKI ODBOR
Sejo pokrajinskega odbora, ki je bila v četrtek prejšnjega tedna, je vodil podpredsednik dr. Polesi.
Odbornik dr. Chientaroli je poročal o zbirki slik, ki jih bodo zasebniki dali na razpolago upravi, da priredi v pokrajin skem muzeju razstavo slik iz 18. stoletja. Razstava bo najbrž v drugi polovici junija.
Važen je tudi sklep, da bo odbor predložil pokrajinskemu svetu načrt o razširitvi in ureditvi ceste od zagrajskega mosta do avtomobilske ceste Trst-Benetke; izvedba tega načrta bo stala 128 milijonov.
Pokrajinska uprava bo kupila za pol milijona lir strupa za uspešno borbo proti muham. Ta pripravek bo razdelila med ti ste občine, ki se v tej borbi najbolj odlikujejo. Uprava pa že zdaj poziva zlasti večje občine, da okrepijo boj proti muharn in poskrbe za čistost zlasti v javnih lokalih in za primerno ureditev zdravstvenih naprav.
IZ ŠTEVERJANA
Na povabilo Ustanove za 'tujski promet priredijo goriški slikarji to nedeljo v parku barona Formentinija slikarsko tekmovanje.
Slikali bodo seveda kar na prostem. Dela bodo zatem izročili posebni komisiji, ki jih bo ocenila. Nagrade znašajo po 50 tisoč lir.
V nedeljo je pri nas kakor tudi drugod na Goriškem vsaj nekoliko deževalo in tako se je omilila suša, ki nam je že delala sive glave.
Precej škode so našim kmetovalcem v Jazbinah, na Valerišču in v okolici Uklan-cev v zadnjih toplih dneh napravili fazani in vrane, ki so uničili precej komaj vzkli-e koruze. Prav bi bilo, če bi Lovska zveza posvetila temu vprašanju večjo pozornost.
IZ SOVODENJ
V četrtek prejšnjega tedna si je goriški prefekt ogledal gradnjo vodovoda v naši občini. Spremljali so ga župan češčut, rav natelj Vodovodnega konzorcija ing. Sirtori, zagrajski župan in predstavniki občine v Gradiški.
Ogledali so si najprej črpalke, ki bodo dovajale vodo v zbiralnik pri Vrhu, nato še gradnjo drugega zbiralnika na Ušjih, od koder pojde voda v spodnji del naše občine.
Ob tej priliki so obiskali tudi Vrh ter si ogledali vodovodna dela.
Predpreteklo nedeljo je bilo na obeh bregovih Vipave, in sicer v bližini Rubij in Sovodenj tekmovanje ribičev s trnkom. Udeležilo se ga je kar 86 ribičev. Med tekmovalce so razdelili 30 nagrad. Med nagrajenci so tudi domačini: Dominik Kovic, Evgen Černič in Jurij Černigoj.
SLOVENSKI KNJIŽEVNIKI IZ LJUBLJANE V GORICI
V sredo zvečer so v prosvetni dvorani na korzu Verdi prebirali svoje pesmi in prozne odlomke slovenski pisatelji in pesniki iz Slovenije: Juš Kozak, Vladimir Pavšič (Matej Bor), Anton Ingolič, Ciril Zlobec, Drago Druškovič (Rok Arih) in najmlajši med njimi Janez Menart.
Občinstvu, ki se je pomembnega in prijetnega kulturnega večera udeležilo še v precejšnjem številu, jih je predstavil pa krajinski svetovalec Miladin Černe.
Ker je po zadnji vojni to bil prvi večii obisk slovenskih književnikov v Gorici, bi bilo prav, če bi se večera udeležilo večje število Goričanov.
Ob tej priliki smo se starejši nehote spomnili na dan, ko sta Ivan Cankar in Oton Župančič' nekaj let pred prvo svetovno vojno priredila literarni večer v dva rani tedaj slovenskega Trgovskega doma. Dijaki so tedaj iz navdušenja in hvaležna sti poklonili vsakemu po en cekin, ki je Zupančiču omogočil potovanje v Pariz, kakor nam je par let pred drugo svetovno vojno v Ljubljani sam povedal.
Velika dvorana Trgovskega doma je bila tedaj nabito polna.
Naj gre naša prisrčna hvaležnost slovenskim pesnikom in pisateljem z željo, da nas še kdaj obiščejo.
RAZSTAVA RISB
V soboto, 28. maja, bodo ob 11.30 otvorili v prostorih nižje srednje in strokovne šole v Gorici, ul. Randaccio, razstavo risb, ki so jih izdelali dijaki omenjenih šol med šolskim letom.
Razstavo si lahko občinstvo ogleda vsak delavnik od 10. do 12. ure in bo odprta do 11. junija. Vstop je prost. Ljubitelji naše mladine so toplo vabljeni, da si jo ogledajo.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Slovenski filmski kritik o 'Cannesu
Te dni se je vračal s festivala v Cannesu da je njihova odsotnost festivalu samo v korist.
skozi Trst slovenski filmski kritik Vitko Musek, pisec knjige Kratka zgodovina filmske umetnosti, ki je nedavno izšla pri založbi Zveze prijateljev mladine, in urednik obzornika Film. Ob tej priložnosti smo ga naprosili za razgovor in mu postavili nekaj vprašanj o letošnjem mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu in o slovenski filmski proizvodnji.
Kakšen vtis odnašate z letošnjega festivala?
Letošnji festival je bil mnogo slabši od lanskega in marsikaterih prejšnjih. Prav gotovo je danes v filmskem svetu festival v Cannesu najbolj ugledna mednarodna prireditev in zaradi tega tudi zanimiv pregled položaja filmske ustvarjalnosti v svetu. Prav zaradi	tega smo resno	zaskrbljeni, kajti le
malo filmov,	ki	so	jih letos	poslali v Cannes, je
doseglo raven n. pr. zelo razgibanega lanskega festivala.
Soglašate z razsodiščem glede podelitve nagrad?
Le delno. Mislim namreč, da mednarodno razsodišče ni bilo sestavljeno tako, da bi bili v njem (posebno v razsodišču za celovečerne igrane filme) strokovnjaki,	ki	bi	pravilno ocenili resnične filmske vrednote	in	jih	nagradili.	Zato tudi očitne, na-
pake v podeljevanju nagrad.
Komu bi vi prisodili glavno nagrado?
Edina nagrada, s katero soglašam, je Zlata palmova vejica, ki so jo podelili Fellinijevemu filmu Sladkosti življenja. Prepričan sem namreč, da je Fellinijevo delo umetnina, ki bo ostala zapisana v zgodovini filmske umetnosti kot klasična. Zelo pa dvomim, da je razsodišče vodilo pri podelitvi te nagrade Felliniju to spoznanje, temveč menim, da so bolj igrali odločilno vlogo različni vplivi, ki'imajo le malo skupnega z ocenjevanjem pristnih filmskih vrednot.
Kateri film na festivalu vam je bil najbolj všeč?
Prav gotovo Fellinijev, četudi bi mu v obširnejši kritiki lahko očital nekatere hibe. Njim navkljub pa je Fellini ustvaril tako pretresljivo podobo ne samo sodobne družbe, temveč tudi človeka, da je nemogoče mimo njega, četudi sem videl na festivalu n. pr. odličen film švedskega mojstra Ingmara Bergmana »Deviški vrelec« ali zelo zanimivo filmsko prilagoditev Lavvrenceovega romana »Sinovi in ljubimci«.
In kateri najmanj?
Bila jih je sorazmerno dolga vrsta, recimo romunski film Brzojavke, brazilski Ogroženo mesto, norveški Lov itd.
Kaj vas je najprijetneje presenetilo in kaj najbolj neprijetno?
Najbolj prijetno presenečenje? Zelo težko je odgovoriti na prvi del vprašanja. Morebiti po dolgem času zopet dober, celo zelo dober angleški film Sinovi in ljubimci režiserja Cardiffa, kajti angleški film že vsaj deset let preživlja hudo krizo. Razveselila so me tudi pogumna in vsebinsko zelo zanimiva, filmsko pa prav gotovo zelo zrela iskanja mladih sovjetskih filmskih ustvarjalcev, poseb:o Cuhraja in Kalatozova. Mislim namreč na filma Balada o vojaku in Neodposlano pismo, ki so ga predvajali za časnikarje. Najbolj neprijetno presenečenje je vsebinska kriza filma v svetu. Videli smo vrsto filmov, ki n. pr. obravnavajo ljubezen. Teda le malo jih je bilo med njimi človeško toplih in čustveno iskrenih, večina je iskala senzacionalnost v najbolj patoloških podobah ljubezni. Hudo me je tudi razočaral Wylerjev film Ben Hur.
Posebej pa moram omeniti prijetno doživetje, ki nam ga je pripravil Jean Cocteau s svojim čudovitim filmom Orfejeva oporoka. Skoda, da filma niso prikazali na festivalskem sporedu. To je tako intimna pesnitev, de sem le malo podobnih bral v evropskem pesništvu.
Kako so se letos obnašale »zvezde« in »zvezdice« na festivalu?
Četudi verjetno prireditelji menijo, da festival v Cannesu vsako leto doživlja »krizo«, ker prihaja *v Cannes zelo malo uglednih »zvezd«, imam vtis,
Festival se brez njihove navzočnosti izpreminja iz filmskega velesejma vedno bolj v resno in tehtno filmsko prireditev. Letos je bilo v Cannesu izredno malo filmskih »zvezd«. O »zvezdicah« pa sami veste, da skušajo čimbolje izrabiti prireditev, kakor je mednarodni filmski festival. Seveda se večinoma ljudje ne zmenijo za njihove včasih naravnost žalostne »domislice«.
V kakšnem vzdušju je potekal festival?
Predvsem nas je utrujala povprečnost filmov.
Se vam zdi, da festival v Cannesu veliko doprinese k tesnejšim stikom med filmskimi umetniki in podjetniki ter k mednarodnemu sodelovanju na tem področju, ali je vse skupaj le bolj pesvetna prire- j ditev za »snobe«?
Prav gotovo, da odigrava prav festival v Cannesu zelo važno vlogo v poglabljanju mednarodnega sodelovanja v filmski ustvarjalnosti, pa tudi v sodelovanju med filmskimi umetniki in podjetniki. Vsako leto je v Cannesu kongres mednarodne zveze filmskih avtorjev in prav letošnji je obravnaval in razč'stil nekatere pereče probleme sodelovanja med filmskimi umetniki in filmskimi podjetniki. Ko sem bil leta 1954 prvič na festivalu v Cannesu (poslej sem bil na vseh festivalih tam), je b;l festival prav gotovo predvsem mondena privlačnost. Danes bi vsak »snob« odšel iz Cannesa temeljito razočaran.
Kakšna je vaša splošna sodba o današnji filmski proizvodnji v svetu? In v čem napreduje? Ali zastaja?
Prepričan tem v napredek filmske umetnosti. Prinašajo ga mladi filmski umetniki. Mislim predvsem na sodobne italijanske, poljske, francoske, ameriške, sovjetske in švedske umetnike. Napredek vidim v pogumnem iskanju pristnega filmskega izraza, v pogumnem oblikovanju sodobnih tem, v r.e-oopustljivem osvobajanju filmske umetnosti izpod literarnih vplivov.
Špacapanova razstava
V majhni Gorici je še vedno ostalo dokaj kulturnih tradicij. Po prizadevanju posameznikov se skuša zbirati okrog njih kopica ljudi, ki še nekaj ceni kulturno udejstvovanje.
Tu imam v mislih Kulturni krožek Paternollije-ve, knjigarne v Gorici. Po zgledu raznh trgovin v Italiji se je ustanovil tudi goriški italijanski kulturni krožek, ki re od časa do časa zbere v ozadju knjigarne na pcmenek in kritiko. Iz takšnih skladiščnih krožkov (oprostite besedi) večjih založništev je našel pot v javnost marsikateri italijanski talent. Gibalo goriškega krožka je. še vedno mali, a živahni ravnatelj državne knjižnice Guido Manzini.
Po njegovi pobudi je pred dnevi že omenjeni Kulturni krožek odprl razstavo nekaterih manj znanih del našega goriškega rojaka Lojzeta Špacapana, ki je. umrl 18. februarja 1958 v Torinu.
S počastitvijo našega umetnika, ki je brž po prv: svetovni vojni sodeloval pri vseh slovenskih književnih revijah kot ilustrator, je italijanski krožek hotel poudariti skupni jezik umetnosti, ki veže tudi preko narodnostnih zajednic ljudi v višje enote.
Na lično tiskanih vabilih k otvoritvi razstave omenja Manzini umetnika Špacapana kot enega izmed redkih evropskih duhov v Italiji. Pravi, da je šele. po umetnikovi smrti kritika pravično ocenila izredni pomen njegove osebnosti.
Na razstavi, ki bo odprta le nekaj dni, visi dvajset Špacapanovih del.
r. b.
Hlavaty spet razstavlja
V sredo zvečer je bila odprta v Občinski galeriji v Trstu razstava štirih slikarjev, med katerimi je tudi Robert Hlavaty. Drugi štirje so Augusto Abrami, Livio Franceschini in Vladimir Šircelj. Vsak razstavlja okrog deset del, Hlavaty same akvarele, Abrami oljnate slike in risbe, Franceschini akvarele in »plastificirane« akvarele, Šircelj pa tempere.
Razstava bo odprta do 6. junija.
Kaj mislite o filmski proizvodnji malih narodov, kot smo Slovenci? Ali imamo možnosti, da se uveljavimo? In v čem so naše možnosti in naše težave?
Filmske proizvodnje malih narodov so zelo zanimive, četudi je v njih še zelo mnogo iskanja. Slovenci imamo vse možnosti, da se uveljavimo tudi v filmu, a pot k uveljavljenju je samo ena: v našem filmu mora čimbolj pristno zaživeti naš človek z vsemi svojimi značilnostmi, problemi in lastnostmi. Seveda so filmu potrebna sredstva in upajmo, da bomo prav letos storili glede njih krepak korak naprej.
Kaj/ mislite o dosedanji in današnji slovenski filmski proizvodnji? V čem so njene dobre in slabe strani? f
Predvsem sem prepričan, da je doslej dobivala slovenska filmska proizvodnja v primerjavi n. pr. z gledališko dejavnostjo mnogo preskromna sredstva. Film se razvija samo, če je proizvodnja strnjena. Letos pa bodo posneli vsaj štiri celovečerne igrane filme in to je temeljit napredek.
Kaj bi si želili glede nje? Boljših scenarijev? Boljših režiserjev ali boljših igralcev? Ali morda več novih Idej?
Predvsem si ne želim samo jaz, temveč vsi, ki se kakorkoli udejstvujemo v slovenskem filmu, boljših scenarijev. Scenariji so Ahilova peta našega filma (a ne samo našega...). Tudi našim režiserjem bi bilo potrebno načrtno šolanje, predvsem pa izpopolnjevanje v svetu pri uglednih, predvsem mlajših filmskih umetnikih. Tudi ideje bi bile slovenskemu filmu temeljito potrebne. Sicer pa so mi isto zatrjevali v Cannesu tudi filmski kritiki in umetniki iz najrazličnejših dežel.
Če bi bil vi režiser, kakšen slovenski film bi najrajši posneli?
Težko je odgovoriti, ker pač nimam nobene želje biti filmski režiser. A. ker ste že. zastavili vprašanje, naj povem, da bi se verjetno lotil »Ljubezni na odru« Prežihovega Voranca.
Kateri slovenski pisatelj se vam zdi po motivih najbolj »filmslkl«?
Mislim, da sta najbolj »filmska« Cankar in Prežihov Voranc. škoda, da posebno Cankarjevih del ni še nihče poskušal prenesti v film.
Kako sprejema slovensko občinstvo italijanske filme?
Nekoč jih je precej hladno, posebno tiste, ki so pomembne filmske umetnine. Zanimivo pa je, da v zadnjem času ljudje vedno bolj cenijo italijanske filme. Antonionijev Krik, De Sicova Streha ali Fellinijeva Cesta so posebno navdušili naše občinstvo.
Ali menite, da so koprodukcije koristne?
Po vseh dosedanjih izkušnjah — ne!
Kaj menijo v Jugoslaviji po dosedanjih izkušnjah o koprodukciji z Italijani?
Edina izjema je bil De Santisov film Cesta je dolga leto dni — drugače pa velja tudi za te koprodukcije. isto, kot sem rekel prej.
Kaj bo pokazal po vašem mnenju letošnji puljski festival? Bo zanimiv? Je pričakovati na njem kaj posebnega?
Mislim, da bo letošnji puljski festival zelo povprečen. Ce bo Veljko Bulajič dokončal film Vojna, ki ga snema po Zavattinijevem scenariju, bo prav gotovo privlačnost festivala.
Ali boste obiskali tudi beneški filmski festival?
Verjetno ne.
še to: menite, da mora film realistično prikazovati življenje, ali da naj se fantazija svobodno uveljavlja v njem kot n. pr. v književnosti?
Domišljiji vsekakor ne kaže v filmu postavljati zaprek in meja. Sodobne smeri v filmski umetnosti potrjujejo to misel. Spomnite se samo na Resnaisov film »Hirošima, ljubezen moja«.
Pripravljate še kakšno filmsko publikacijo?
Konec leta bo pri Prešernovi družbi izšla »Knjiga o filmu«, v kateri bom skušal preprosto popeljati bralca v svet filmske umetnosti. Poleg tega pripravljam knjigo o westernu, ki se mi zdi zelo potrebna, ker je western pri gledalcih, posebno še mladih, najbolj priljubljena filmska zvrst.
Slovensko občinstvo rado sega po takih publika cijalh in se zanima za probleme filma?
Zelo rado. Najbolj navdušeni bralci so mladi ljudje.
Čebelarji tožijo...
Zveza italijanskih čebelarjev je pred meseci vložila na vsa pristojna oblastva spomenico, v kateri je obrazložila težave čebelarjev in izgub o za narodno gospodarstvo, če bi čebelarstvo izginilo.
Čebelarji tožijo predvsem zaradi prenizke cene medu, katerega ni mogoče prodati več kot po 200 lir za kg, medtem ko znaša lastna proizvodna cena vsaj 300 lir. Nizke prodajne cene nastajajo zaradi prevelike konkurence inozemskega, predvsem argentinskega medu. če se tržne razmere ne uredijo, pravijo čebelarji, da bodo morali opustiti rejo čebel.
Kakšno škodo bi v tem primeru imela skupnost? V spomenici je navedena samo škoda, ki bi jo pretrpelo sadjarstvo. Vrednost v Italiji pridelanega sadja cenijo na 250 milijard lir. če bi čebele izginile, bi se ta pridelek skrčil za najmanj 20% ali za 50 milijard lir. Skupna škoda pa bi znašala mnogo več.
Čebelarji predlagajo naslednjo rešitev: ves pridelek medu znaša 50 do 60.000 stotov. če bi država ta med pokupila po 300 lir in ga potem prodala po 200, bi iznašala izguba za državo — in s tem za skupnost — okoli 500 do 600 milijonov lir, ali komaj 1 % tega, kar bi zgubili pri sadjarstvu, če bi ne bilo več čebelarstva. Na ta način podpirajo čebelarje v mnogih državah, med drugim v ZDA.
CENA MLEKA V SEV. ITALIJI
Za mesec april so posebne komisije, ki delujejo v okviru Zbornic za trgovino, industrijo in kmetijstvo, določile mleku naslednje cene (to velja za toplo mleko pri vratih hleva): Cremona 42.82 do 44.10; Milan 38.31 do 44.26; Pavia 37.77 do 40.57; Vi-cenza 38; Padova 38 do 40, Verona 40.24 do 41.44 lir za liter. To so cene mleka, ki gre v industrijske namene, se pravi predvsem za sirarstvo. Cene mleka za svežo potrošnjo se od prejšnjih mnogo ne razlikujejo, seveda Iranko hlev.
GOSPODARSTVO
Cdpotnost živalskega mrčesa
Človeštvo je bilo, je in bo vedno v boju proti živalskim zajedavcem, proti mrčesu, in to po vsem svetu. Ko so odkrili DDT, je človek dobil mogočno sredstvo proti živalskemu mrčesu in po velikih začetnih uspehih smo mislili, da je bitka proti zajedavcem dokončno dobljena. Po 10 ali 15 letih uporabe DDT in podobnih sredstev pa moramo žal ugotoviti, da prvotni pripravki ne učinkujejo več in da moramo uporabljati močnejša sredstva, če nočemo, da mrčes popolnoma ne zavlada.
Danes že imamo muhe in bolhe, ki jih DDT ne uniči več. Z leti so nastali novi rodovi muh in bolh, ki so odporni proti DDT. Proti njim moramo uporabljati nove vrste kemikalij, ki bodo toliko časa učinkovite, dokler se spet ne razvije nov rod, ki bo odporen ali imun pred učinkom tudi teh kemikalij.
Kar velja za muhe in bolhe, velja tudi za ostali živalski mrčes in celo za koloradskega hrošča ali krompirjevca. Zanimivo je, da proti koloradskemu hrošču na Goriškem učinkuje neko kemično sredstvo, ki -i v okolici Portogruara ni več učinkovito. Očitno je, da se je v okolici Portogruara razvil nov rod koloradskega hrošča, kateri sc pa še ni razširil po Goriškem.
Kako je mogoče, da je danes toliko ži-Uskega mrčesa, ko imamo toliko uničevalnih in zaščitnih sredstev? Mnogi strokovnjaki rastlinskozdravstvene vede na to vprašanje takole odgovarjajo: življenjsko ravnovesje v naravi je zrušeno, in sicer zaradi modernega kmetijskega razvoja, ki zahteva velike množine umetnih gnojil in vedno bolj teži k sadjarstvu in vrtnarstvu. S kemikalijami nadalje ne uničujemo samo škodljivcev, ampak tudi vse najezdni-ke, ki so smrtni sovražniki škodljivcev in zato človekovi zavezniki. (Vsaka vrsta ži-
’1ENA EN DOM:
Drobni nasveti
. Gumijaste predmete moramo od časa do časa o-prati v milnici in nato rahlo premazati z oljem in vazelinom.
. Gumbe, dobro prišijete, če podrgnete sukanec, s katerim Šivate, z voskom.
. Neprijeten duh prismojenega mleka odstranite iz posode, če jo položilo v drugo z mrzlo vodo in pustile, da se mleko shladi.
. Lakaste predmete, kot čevlje, torbicc, pasove, otri-te s svežini mlekom in potem Se z mehko krpo, pa bodo kot novi.
• Bled rumenjak dobi lepo rumeno barvo, če ga dobro zmešamo z nekaj zrn soli.
• Rumenjak ohranimo nekaj dni, ako ga zalijemo z mrzlo vodo.
. Pomaranče in limone sc dalj časa drže, če jih vložimo v droben in suh pesek.
• Politirano pohištvo se bo spet lepo svetilo, če ga zdrgnemo s plairfeno krpo, na kalero kanemo ner kaj kapljic vinskega špirita in mandeljevega olja.
. Ce želite, da si vam lasje opomorejo, jih perite z mešanico rumenjaka in žlico ruma. Lasje bodo dobili lesk, razen tega bodo mehkejši in čvrstejši. Šampon in milo pri takem pranju nista potrebna.
. Žlice, ki so potemnele zaradi jajc, zdrgnemo s krpico, namočeno v slano vodo.
. V mast, ki vam je ostala od cvrtja, zmešajte nekoliko hladne vode. Drobtinico in druga umazanija se bo potopila na dno, mast boste pa lahko odstranili in jo porabili drugič.
. Ce. ste pozabili soliti, dodajte samo v vroči vodi raztopljeno sol.
a Vinski madeži bodo kmalu izginili, če jih bomo takoj namazali s hladno svinjsko mastjo.
■ Kadar čistite obleko z bencinom, ostanejo pogosto okrog očiščenega mesta sledovi. Odstranimo jih z mešanico kuhinjske, soli in bencina. Umazani rob zdrgnemo in ko se blago posuši, ga iz-ščetkamo.
■ Zatohlost iz prostorov preženemo, če krepko umijemo pod z vodo in lizolom. Na pol litra vode zadostuje ena žlica lizola.
■ Segreta mast ne škropi, če jo malo posolimo.
m Marmor najlepše očistimo z boraksom ali s krpo, namočeno v zmesi kisa in soli. Nato ga dobro splaknemo in po potrebi namažemo s tanko plastjo voska.
■ Glavnike očistimo tako, da jih najprej potopimo v blago raztopino tekočega salmiaka in šele nato zdrgnemo s ščetko.
■ Ce potresemo mesto, kjer nas je pičil komar, s soljo, bodo bolečine kmalu prenehale.
valskih škodljivcev ima po eno ali več sort najezdnikov in najbolj znana je osica, ki zaleže jajčke v gosenico na kapusu ali na repi: iz jajčka se razvije ličinka, ki gosenico od znotraj razje in jo s tem uniči). Poleg tega pravijo, da je po zadnji vojni tudi vreme bolj ugodno za razmnoževanje živalskega mrčesa, kot je bilo prej.
Dejstvo je, da imamo danes na stotine in na tisoče raznih kemikalij za uničevanje živalskega mrčesa, a da postaja ta mrčes vedno odpornejši, posebno pri rastlinah. Lahko rečemo, da je živalski mrčes prešel v napad, kar velja zlasti za kaparje, med katerimi prednjačita kapar S. Jose in rdeči pajek, ki ni pajek!
Da ne bodo češnje črvive
Vse poznejše sorte naših češenj postanejo črvive, če jih pred tem ne obvarujemo. Obvarujemo jih lahko s sredstvom Ro-gor, katerega 100 gramov ali 1 deciliter (desetinko litra) premešamo s 100 litri vode. S tem sredstvom moramo poškropiti češnje, ko opazimo, da začnejo prve spreminjati barvo iz zelene v bolj svetlo. PošKro-piti moramo vse drevo, ker bo zaščiten samo tisti plod, ki ga bo škropilo zadelo. Rogor je sicer hud strup, a deluje samo na zarodek češnjeve muhe, katerega umori. Strup se potem izgubi in plodovi so popolnoma zdravi ter jih lahko brez skrbi uživamo ali prodamo, škropiti pa ne smemo prepozno: to delo opravimo vsaj 14 dni, preden češnje dozorijo, škropimo z navadnimi nahrbtnimi ali motornimi škropilnicami. Oškropljen mora biti tudi vrh češnjevega drevesa.
Kdaj moramo škropiti proti peronospori?
Sedaj je dovolj toplo in zato vsak večji dež — tudi izredno močna rosa— pospeši razvoj peronospore. Ta sicer takoj okuži liste, a oljnate pege na zgornji strani listov se pojavijo komaj po nekoliko dneh. Zato moramo škropiti, preden se te oljnate pege pojavijo. Kdaj bomo poškropili, nam kaže naslednji koledarček:
Ce dežuje	se bodo pokazale oljnate pege
maja	junija
23	2 — 4
24	3 — 5
25	4 — 6
26	4 — 6
27	5 — 7
28	5 — 8
29	6 — 9
30	7—10
31	8 — 11
Primer: če je deževalo na vnebohod, to je 26. maja, lahko pričakujemo, da se oljnate pege pojavijo med 4. in 6. junijem. V tem primeru moramo škropiti 2. in 3. junija.
VIRGILU SCEKU V SPOMIN
KAKO SO RAVNALI Z NJIM V ITALIJI
Ob razpadu protislovanske monarhije se je župnik Kirac globoko oddahnil,,misleč, da je končno postal svoboden človek in da je sled-, njič kraj njegovemu trpljenju. Toda mož se je motil. Ni upošteval, da so ga istrski narodni nasprotniki ovadili kot protidržavnegai
»9.
Dr. E. BESEDNJAK
revolucionarja tudi pri Italijanih. Komaj so ti prišli v naše kraje, so stegnili po njem roko in ga oni internirali.
»Dne 14. 3. 1919«, piše Sček, »so ga aretirali orožniki in ga osem dni stražili v nekem privatnem stanovanju, 23. marca pa odpeljali v bližino Rima in nato v Golfo Aranci na Sardiniji, kjer je ostal zaprt do 24. 9. 1919. Zatem so ga zaprli do 6. 2. 1920 v Perugio, od koder so ga prepeljali v Trst«.
»Tu mu je generalni civilni komisar dovolil, da se vrne v Medulin, lastno župnijo in rojstno mesto. Ko je prišel v Pulj, da odondod odide domov, mu je pa policijski komisar prepovedal iti v Medulin in ga dal zastražiti v zasebnem stanovanju, dokler se o stvari ne izjavi puljski admiral Cusani. Kirac je s komisarjevim dovoljenjem šel k admiralu v avdienco na brod Miramar.
Admiral je izjavil: »Vam je znano, da sem vse civilne zadeve izročil že lani civilnemu komisarju; zato Vam ne morem niti pomagati niti Vas priporočiti!«
UKAZ ADMIRALITETE
»Po treh dneh je bil Kirac pozvan pred orožniškega stotnika, ki mu je prečital odlok civilnega komisarja, da mora »po nalogu ad-miralitete takoj zapustiti Pulj«. Orožnik mu je izročil potno listino za poreški okraj. Ze s prvim vlakom je moral odpotovati. Ko je prišel v Poreč, mu pa je ondotni civilni komisar, prepovedal bivati v poreškem okraju.
»Tako je visel med nebom in zemljo: generalni civilni komisar v Trstu mu je dovo-
lil bivati v Pulju, puljski komisar ga pošlje k admiralu, ki izjavi, da nima nad njim ob lasti, obenem izda preko orožnikov nalog naj ga iztirajo iz Pulja, in zapove, da mora. bivati v poreškem okraju. V Poreču pa mu ch vilni komisar prepove bivanje v okraju«.
Da si po tolikem trpljenju izposluje vsaj pravico, da sme živeti na rojstni zemlji, se je Kirac nameril v Trst in zahteval, naj izpolne dano besedo. Naposled so to storili in mu preskrbeli dovoljenje za bivanje v Poreščini. Pri tem ne smemo pozabiti, da je bil Luka Kirac povrhu brez plače in dohodkov in je zato živel v veliki bedi.
Kako je vse to nanj vplivalo za časa volilnega boja spomladi 1. 1921, si lahko misli mo. Če kdo zasluži, da se ga narod spominja ter mu v rojstnem kraju Medulinu postavi spomenik, ki gre narodnemu mučeniku, je to prav gotovo pokojni župnik Luka Kirac.
ČREDA BREZ PASTIRJA
V članku opisuje Šček tudi, kar je doživel Božo Milanovič, in pravi, da mora »16 duhovnikov dan in noč bivati v gozdovih«. Za naše prednike, nadaljuje, so bili turški časi strah in groza, a današnji časi so še hujši. »Zakaj naši predniki so imel nekaj, česar mi nimamo: oboroženi so bili in so se smeli braniti-; obrambo jim je oblastvo dovoljevalo. Nas so pa oblastva razorožila, razbojnikom so dala orožje v roke in jih podpirajo«.
»Pa še ena bistvena razlika med nami in predniki. Mi ne vidimo nobenega izhoda iz tega položaja, od nikoder ni pomoči, naši predniki pa so imeli uprte oči v — Rim«, kjer se je poglavar krščanstva zanje zanimal in jih v stiski pred vsem svetom podpiral. Šček navaja pismo papeža Siksta IV. z dne 26. 6. 1475, naslovljeno na vse vladarje, s katerim jih poziva, naj priskočijo od Turkov preganjanim Slovencem na pomoč.
»Danes mi te tolažbe nimamo. Mi se ne čudimo razbojnikom, ki izvršujejo grozodej-
stva, ker poznamo njih namen : naš narod naj zgine z istrske zemlje. Mi se čudimo le cerkvenemu oblastvu, ki za nas nič ne stori ali pa vsaj ne toliko, da bi njegova pomoč kaj izdala. Smo pač slovanska para, uboga raja, ki mora izpiti kelih trpljenja do zadnje kaplje.«
»Oh, kaj bi bilo, ko bi moral le eden laški duhovnik v Dalmaciji, v Splitu, pretrpeti toliko zlo! Vatikan bi bil razburjen in ves svet bi bil alarmiran. Ko naš narod trpi neštete in nezaslišane muke, kdo se za nas zavzema? Kje je škof, kje Sikst IV.? Naše ljudstvo ima nadpastirja, a ga ne vidi in ga ne čuje.«
»Kako naj ne gine vera v avtoriteto? Kako naj spoštuje ljudstvo tako avtoriteto? Kje je čreda in pastir? Čreda je tu, a razkropljena, ker jo je pastir zapustil, in čreda se od njega oddaljuje . . .«
SLOVENSKE PRIDIGE PREPOVEDANE
Kako utemeljene so bile Ščekove tožbe, da višja cerkvena oblastva puščajo preganjane slovenske vernike na cedilu, se najbolje razodeva v tem, da jih spomladi 1921. nele niso vzela z ničimer v obrambo pred fašističnimi nasilniki, temveč da je tržaška škofija povrhu tega še mirno trpela istočasno prepoved slovenskih pridig v cerkvi Sv. Antona Novega v središču mesta.
Katoliško glasilo Vita Nuova je že tedaj pokazalo svojo nekrščansko mržnjo do našega ljudstva. Namesto da bi vzela v zaščito zapostavljene slovenske sobrate, je krivično prepoved slovenskih pridig kar javno opravičevala, češ da je policija izjavila, kako ne more jamčiti za red v rečeni cerkvi, ako bi se njej nadaljevale slovenske pridige. Nekatoliški list Nazione je odgovoril Viti Nuovi, da je njeno pisanje lažnivo, ker je kvestura vendar ukrenila vse potrebno za ohranitev reda .in miru v cerkvi. Pridige so se odpovedale zaradi tega, ker je meščanstvo samo bile ozlovoljeno. Saj je dovolj cerkva v predmestjih, kjer je toliko slovenskega življa, da so slovenske pridige upravičene.
(Nadaljevanje)
Najhujše so bile nočne izmene. Kot že rečeno, smo delali v dveh izmenah, dnevni in nočni. Vsaka je štela kakih 200-250 ljudi. Ponoči so se izpremenili tisti rovi v pravi pekel, kot bi si ga mogel predstavljati le kak pesnik v fantastični viziji. V rumenkasti megli, ki se je vlekla po rovih, in v katerih so mežikale redke luči, so grmeli avtomatični svedri. In v megli so se premikale do kosti shujšane postave v razcapanih in zamazanih taboriščnih »zebrah« ter vihtele lopate ali globoko sklonjene porivale visoko naložene vozičke do motorne lokomotive, da jih je potegnila iz jame in odpeljala na obrežje jezera ter jih tam izpraznila. Zdaj pa zdaj se je oglasilo v megli kričanje, kletve in zaslišali so se udarci ter kriki bolečine. Potem je spet vse utihnilo in grmeli so le še svedri. Malo pred polnočjo so sc oglasili žvižgi in razcapane postave internirancev so se naglo umikale proti sredini rova, da jih ne zajame eksplozija. Ko so eksplozije utihnile, je kapo odprl zaboj, ki smo ga prinesli s seboj, in razdelil glavni dnevni obrok — kos črnega kruha, ki je tehtal 150-200 gramov, in košček margarine ali mortadele. Pohlepno smo segli po tisti hrani, od katere je bilo odvisno življenje, in nismo se mogli premagati, da bi ne vrgli pogleda na krušne obroke svojih sosedov, če so imeli morda več sreče in dobili kak širši kos. Vsak grižljaj je bil neskončno dragocen. Ko je kapo z navidez brezbrižnimi gibi, ki pa so tudi njemu pomenili pravi obred, rezal kruh, so vse oči visele na njegovih rokah in vsak je skrbno preučeval, kateri kos je večji, ter se skušal postaviti v tak vrstni red, da bi odpadel nanj. Seveda je zaradi tega nastalo prerivanje. Kadar je bil na vrsti kak izredno ozek kos, se je vsakdo obotavljal, da bi ga vzel, in skušal poriniti naprej koga drugega. Tako obotavljanje
Tvltiun	h<«
i
E.	Z.
je seveda razdražilo kapota, da je kar pograbil tega ali onega in mu vsilil nezaželeni kos.
Ker v tistem dimu ni bilo mogoče jesti, saj je popolnoma spremenil okus kruhu, smo se umaknili v sosednji rov, ki ga začasno niso podaljševali in je služil za nekako skladišče. Zato je bil tudi manj razsvetljen. Tam pa so se dogajali prizori, ki so bili vredni pekla.
Plemenitejša čustva v nas so vedno bolj izpodrivali goli nagoni in nad vsemi je prevladoval nagon samoohrane. Ta nas je tudi silil, da smo se združili v narodnostne skupine, čeprav smo bili vsi v istem položaju in nam je bil morda po mišljenju in značaju bližji kak interniranec druge narodnosti, smo se vendar dosledno družili med seboj v jami in v taborišču sploh samo interniranci iste narodnosti. Ta plemenski nagon je prevladal nad vsemi drugimi oziri. Najštevilnejši skupini med nami pa sta bili ruska in italijanska. Nekaj tednov za nami so namreč pripeljali v taborišče nekaj sto Italijanov, ki so jih bili v zadnjih mesecih leta 1944 pobrali po severnoitalijanskih mestih. Ti ljudje pa niso mogli vzdržati tistih naporov in ravnanja ter so zelo hitro propadali, da so že čez nekaj tednov izgledali slabši kot tisti izmed nas, ki so nas že dolgo vlačili po taboriščih. Hitro so izgubljali moralo in z njo telesno odpornost. Ker niso znali jezika, si niso mogli z ničemer pomagati.	(Dalje)
JŠ ]p
T IV I ]P J Bi E <Gr L K JU>
Jugoslavija - Portugalska 5-1
V nedeljo je bila v Beogradu izredno lepa nogometna tekma, ki je omogočila jugoslovanski enaj-storici, da se je uvrstila v polfinalno tekmovanje za pokal evropskih prvakov.
2e v začetku so Jugoslovani pokazali precejšnjo premoč in Šekularac je dosegel prvi gol; vendar Portugalci niso ostali nedelavni. To se je izkazalo zlasti v 30, minuti prvega polčasa, ko je Cavein z glavo vrgel žogo v mrežo in s tem izenačil. Domači igralci so imeli nato precej prilik, da bi prešli v vodstvo, vendar se jim je to posrečilo šele minuto pred koncem prvega polčasa in zopet je bila to zasluga čebinaca.
Prisotne gledalce je zlasti navdušil drugi polčas, ko je na igrišču gospodovalo domače moštvo in zabilo kar tri gole (dva po zaslugi Kostiča, ostalega Pa je dosegel Galič). Najboljši igralec je bil Kostič.
Enajstorici sta nastopili v naslednji postavi: Jugoslavija: šoškič; Durkovič, Jusufi; Žanetič, Nikolič, Perušič; Z. Cebinac, Knez, Galič, Sekulai *ac in Kostič. — Portugalska: Acursio; Virgilio, Mario; Mendes, Germano, Julio; Ernani, Santana, Matateu, Coluna in Cavein.
DVE MEDNARODNI NOGOMETNI TEKMI
V Budimpešti je Madžarsko moštvo premagalo angleško z izidom 2:0. Gole je zabil Albert v drugem polčasu. V Bukarešti je Romunija porazila češkoslovaško z 2:0. Tekma je veljala za pokal evropskih prvakov.
PREGLED LETOŠNJE SVETOVNE ATETIKE
Vstop v letošnjo olimpijsko sezono je bil zelo buren tako v ZDA kot v Evropi in Južni Ameriki. Že sam spisek novih svetovnih viškov ni kratek. Norton (ZDA) je z 9"3 in 20”6 izenačili svetovne rekorde na 100 y in na 200 m, Potgieter je. s časom 49”3 postal novi zmagovalec na 440 y - ovire. Thomas je skočil v višino nič manj kot 2,171 m, Nieder Pu jc zalučal železno kroglo 19,99 m daleč. Omeniti moramo še izenačenje ženskega viška na 80 m ovire (Throvver — 10”6) in v metu kopja (Ozolina — 57,92 m). Precejšen uspeh je dosegel evropski prvak v metu kladiva Rudenkov, ki je s prvim letošnjim nastopom izenačil svoj višek (67,92 m). Skakalci ob palici so letos izredni; že zdaj imamo več
Narodni svet je takoj izdal poziv, naj vsi rojaki ostanejo doma. Zasedel je vsa javna oblastva. Za glasilo je imel »Goriško Stražo«, sedež pa na nekdanjem glavarstvu, kjer je vihrala slovenska zastava.
Ta Narodni svet je prevzel celotno javno upravo slovenskega dela bivše goriško-gradiščanske dežele z mestom Gorica. Na Rojicah je dr. Podgornik zaprisegel 1800 mož 17. pešpolka, ki se je v popolnem redu in vojni opremi umikal do Gorice in se postavil na razpolago začasni slovenski vladi.
Dne 1. novembra 1918 je za Goriško zgodovinski dan. Oblast avstro-ogrske monarhije, ki je trajala nad to zemljo 400 let, je prenehala. Za italijanski del se je ustanovil poseben odbor pod vodstvom odvetnika Pinausiga. Oba odbora, slovenski in italijanski, sta prve dni sporazumno delovala.
Iz daljave je še vedno strašil meščane grom topov m nebo je bilo razžarjeno od neštetih požarov in eksplozij. Gorica je bila podobna velikemu vojaškemu taborišču. Vojaki vseh narodnosti so taborili kar po trgih in ulicah in si kuhali menažo. Za srečo je vkorakal v Gorico še 2. strelski Polk, po večini Slovenci, ki so začeli opravljali varnostno službo.
Medtem so se že bližale italijanske čete. Dne 6. novembra so se pripeljali z avto-
kot ducat izidov z več kot 4,50 m višine. Desetina metalcev krogle je že presegla 18 m in prav toiliko skakalcev v višino je preskočilo 2,05 m visoko postavljeno letvico. Balasova je skočila nič manj kot 1,80 m visoko.
ODLOČNA ZMAGA REAL MADRIDA V GLASGOWU
Španski nogometni klub Real Madrid je že petič zaporedoma osvojil pokal evropskih prvakov, to je tekmovanje, ki se ga je udeležilo kar 25 državnih prvakov. Dne 18. maja so v llnalni tekmi v Glas-gowu odločno premagali (7:3) nemško enajstorico Eintracht (Frankfurt). Ta zanimiva tekma ni zanimala samo Špancev in Nemcev, temveč vse evropske ljubitelje nogometa. Odločna zmaga Di Stefanove in Puskasove ekipe je potrdila, da to. moštvo nima tekmeca v Evropi. Zaman so skušali Nemci letos doseči, kar ni uspelo niti Reimsu dvakrat (1956 in 1959), Fiorentini ( 1957) in Milanu (1958), to je, se učinkovito upirati premoči Real Madrida.
NEMEC HAGEN ZMAGOVALEC DIRKE PRAGA — VARŠAVA — BERLIN
Etapna dirka za nepoklicne kolesarje Praga •— Varšava — Berlin, ki je bila dolga 2297 km, se je zaključila z zmago Nemca Ericha Hagena (Vzh. Nemčija). Nemci so letos prvi dospeli na cilj kar v 10 etapah (vseh je bilo 13). Končna lestvica: I. Hagen (Vzh. Nemčija), 2. Claes (Belgija) in 3. Vun-derberghen (Belgija).
COUTINHO DRUGI PELE'
Pele ima že naslednika: ta je 17-letni Antonio Coutinho, črnski otrok brazilskega nogometnega moštva Santos. Najprej je čistil čevlje, pred dvema letoma pa je hotel poizkusiti srečo na dvorišču stavbe, kjer ima klub Santos svoje prostore in kjer od časa do časa opravljajo novinci sprejemne izpite. Pravijo, da se na tem dvorišču zvrsti vsako leto nad 300 mladih igralcev, toda malo je izvoljenih. Vešče oko vaditelja Alonija je kaj hitro spoznalo odlike mladega črnega dečka, ki je brezhibno obvladal žogo in nekaj mesecev po tem izpitu je komaj 15-Ietni Antonio že igral v prvem moštvu z mladim Pele-jem. Komaj se je nekoliko vživel v ekipi, že je Coutinho pokazal enake odlike kot Pele; nekateri trdijo, da ga je prekosil. Lani je Antonio dopolnil 16 let in kot najmlajši nogometaš sodeloval v bra-
zilski reprezentanci na Vseameriških igrah, časnikarji trde, da je igralec brez napake in strahu, toda Antonio je skromen in pravi, da se bo moral še učiti, če bo hotel postati popoln igralec.
I
Zinital "tliititjoHtii* '2
(Nadaljevanje s 4. strani)
se nam je tako priljubilo to delo, da ga nc bi zamenjali za še tako blestečo komedijo. Antigona, ki jo bomo igrali, je namreč Anouilhova, čudovita, sodobno pisana tragedija s popolnoma zgodovinskim Antigoninim ozadjem in vsebino. Vse tisto, kar je morda pri Sofokleju težkega, posebno zbor, kar je preveč monotonega, vse to je v tem delu globoko in psihološko lepo prelito v dejanje.
In kdo je dramo prevedel?
V izredno lep jezik jo je prelil pesnik Bogomir Fatur. Bil je. tako ljubezniv, da nam je odstopil edini izvod, ki ga je imel. Mislim, da bomo tako to delo mi igrali prvič v slovenščini.
In kako boste igrali?
To vam težko rečemo. Povemo lahko samo to, da je izredno težko, da vadimo ure in ure, zdaj, ko smo zaključili spraševanje, bomo pa vadili sploh cele dneve, in bomo skušali pač zaigrati tako, kakor moremo. Seveda, mi nismo poklicni igralci, odra nismo vajeni. Menda bomo vsi zdaj prvič na odru. Delamo pa z veseljem in bomo skušali prepričati naše občinstvo.
Kako to, da ni kaj starejših? Vidini, da ste res nekam mladi?
Maturantje ne. morejo igrali, da nc bi izgubljali časa z vajami in učenjem vlog. Zanje je najvažnejša matura. Potem pa smo morali priti na vrsto pač mlajši.
In že so začeli vaditi. V drugem kotu delajo sami dijaki sceno, čeprav brez izkušenj, vendar merijo in sprašujejo, da bi vse ustrezalo zahtevam. Naj povemo še, da je prof. Pavle Merku nalašč za to priliko skomponiral glasbene vložke. Zdelo se nam je lepo, da se vsa višja realna gimnazija slovesno in skrbno pripravlja za ta nastop.
Mladim dijakom, ki pod vodstvom prof. Peterlina študirajo predstavo, s prof. Černigojem pripravljajo sceno in še vse drugo, želimo obilo uspeha. Slovensko javnost pa toplo vabimo, naj to vero in pogum mladine podpre in poplača s tem, da bo ta dan avditorij premajhen za vse. Naj bi bil to praznik vse slovenske šole.
RADO RICONAKIK
v § o in s ^ in senci
(Umottm Habmburianov)
mobili po Korzu od južne postaje sem prvi italijanski častniki. Ustavili so se najprej pri kavarni Garibaldi. Nato so odšli pred sedež začasne italijanske vlade v ulici Mameli, kjer sta jih sprejela dr. Pettarin in dr. Pinausig. Italijanski oddelek so pozdravili tudi slovenski vojaki z zastavonošo na konju. Na gradu in na javnih poslopjih so družno vihrale italijanske in slovenske zastave.
To bratstvo je trajalo le dva dni, čeprav je general Fontana Pradosa zagotovil dr. Podgorniku, da sta oba Narodna sveta ena-kopravna. Dne 8. novembra so morale vse slovenske čete oddati orožje, še enkrat so se zbrale na Travniku, kjer jih je nagovoril načelnik Narodnega sveta in se jim zahvalil, da so vzdrževale en teden red v mestu, dokler niso prišle zavezniške čete. Dekleta so fante obsula s cvetjem. Ves trg je zapel himno Hej Slovani, nakar je polk odkorakal proti Vipavski in domov. Gori-
ca je odživela teden dni, ko je oblast prešla iz roke v roko. Iste dni so italijanske čete zasedle deželo do Postojne.
(Dalje)
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V nedeljo, 29. maja, ob 17. uri na Kontovelu
ERICH GODAL - CHRISTIANE GRAUTOFF
NIMFA IZ CENTRALNEGA PARKA
V sredo, 1. junija, ob 20.30 na Opčinah ponovitev
V. JAVNE PRODUKCIJE BALETNE ŠOLE
V četrtek, 2. junija, ob 15.30 v prosvetni dvorani »A. Sirk« v Sv. Križu
NIMFA IZ CENTRALNEGA PARKA
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477
' IM,5P
n
a
I
m
I
n
0
t
&
e
F>
o
t
10.	Ko sla si po večerji župan in profesor prižgala cigareti, se je župan vprašujoče zazrl v prijatelja. Dobro je vedel, da bi mu rad nekaj zaupal in da ni prišel v oddaljeni San Paul le na obisk. Res je profesor kmalu začel: »Lani si mi pisal o dveh fantih, tabornikih, ki sta te premagala v nekakšni stavi. Menda se odlično znajdeta v divjini.«
10
8
a
11.	Župan je pokimal, profesor pa je nadaljeval: »Na ekspedicijo se odpravljam. Rad bi raziskal ostanke stare inkovske kulture. Dobil sem nenavaden, zanimiv dokument. Toda v muzeju mi ne verjamejo in so bili skopi z denarjem. Obrnil sem se na živalski vrt s ponudbo, da jim prinesem eno najbolj redkih kač, pa so me še oni finančno podprli. A ne dovolj.«
12.	»Toda naše mesto nima denarja...« je v zadregi začel župan. »Ne razumeš me!« je hitel porfesor. »Imam premalo denarja, da bi najel izkušene nosače in stezosledce. Pa sem se spomnil na tvoja mlada prijatelja. Mogoče bi hotela z menoj. Dobra šola bi bila zanju in upam, da bi se srečno vrnili.« »Še nocoj ti predstavim Petra in Jima!« je obljubil župan.
rt
e
z
rt
st
rt
o
II
Muster
13.	V prijetni, z lovskimi trofejami bogato okrašeni sobici sanpaulskega lovca, ki ga je vse mesto poznalo pod imenom »stric Tom«, je bilo zares veselo. Stric Tom, ki je gostil svoje mlade prijatelje tabornike, Petra, Jima in Pcggv, se je razživel, kakor že dolgo ne. »Vse poletje se bomo potepali po gozdovih in še dekle bomo vzeli s seboj!« je razlagal.
16.	Ko je Hovvard Thacker predstavil svojemu učenemu prijatelju mlade obiskovalce in strica Toma, so vsi posedli okrog velike mize v županovi delovni sobi. Ko jim je profesor Grey razložil svoj namen in cilj odprave, je' vzel iz aktovke bakren tulec, potegnil iz njega porumenel pergament in ga razgrnil po mizi .»Ta stari rokopis nas bo vodil.«
14.	Tedaj je zazvonil telefon. Stric Tom je dvignil slušalko in pošepetal svojim gostom: »Župan kliče!« Ko je nekaj časa poslušal, je zagodrnjal v slušalko: »Cisto nič ne razumem. Najbolje bo, da pridemo vsi trije k vam. Na svidenje!« — »K županu moramo,« je potem razložil. »Sam ne vem, kaj hoče. O nekem profesorju, Južni Ameriki in kačah govori.«
17.	Polovica pergamenta je bila popisana z besedami v neznanem jeziku, druga polovica pa je bila prazna. »To je star dokument iz Pizzarovih časov,« je razlagal profesor. »Našel sem ga lansko leto pri izkopavanjih v Peruju. Ga zna kdo od vas prebrati?« Peter in Jim sta pogledala obledele črke in zmajala z glavo. Stric Tom pa je vzel papir v roke.
15.	»No, pa pojdimo pozdravit župana, in pogledat profesorja,« je menil Peter. »Tako bomo izvedeli tudi vse o kačah in Južni Ameriki.« — »Jaz grem tudi z vami!« je odločila Peggy. Jim, ki je. bil vedno kratkih besed, pa je samo prikimal. Peter se mu je nasmehnil: »Mogoče pa je ta profesor Andreas Grcy, ki sva ga videla na vlaku.«
18.	Nekaj časa ga je obračal sem in tja in se držal tako učeno, tla se je začela Poggy skrivaj hihitati. Potem pa se je odkašljal in začel zlogovati, obenem pa je besedilo tudi prevajal: »Jaz, Alvarado, Pizzarov častnik, pošiljam la list svoji ženi Oriani. Napisan je tako, kakor me je bila naučila, in je moje edino premoženje. Njej ga zapuščam,«