č*odtnilta |>av£an?an** Leto II., štev. 58 V Ljubljani, sreda «fne 9, marca (92!. Posamezna iteir. t K tefenjn ob 4 zjutraj« Stene celoletno .. ISO S mesečno. ••■«.. Io 0 m zased, menija S00 a ca tenaerastve . . ©glasi za vsais hhb viSSBfl itolpca (53 mm) 3 S cjlasri do 20 mu* e^itrtfs trt ti "i J „ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Uredništvo: £&teSčevmeest»fitl«e. Telefoa it TZ (Jpravnlfrtvoa Sodna aH ca tt& Tekfoa itSC. g*£ankr. pošt ček. «f*d* ttsv. 11,842. Izvrševanje kazenskih na-redefo proti Nemčiji ?ariz, S. marca. (lzv.) Briand ccia- Fcrlhi, S. rrarca. (Izv.) Jutri ob t. »e še nekaj dni v Londonu, kjer se bo opoldne se bo vršila plenarna seja 2 Lloyd Georgeom posvetoval o nemšlwg? državnega zbora. Protestira! jajih posledicah preloma z Nea«- rila bo freti , »relomitvi nogodfce in fijo. -Vrhu tega se hoče udelričecr' ':renju nemfkiL pravic" i strani za-orijer.iske konference, zlasti :•-<; «•; veznikov in -sa potem odgodila. Pri' predloge Gtinarisove o odnja seja sc ao vršila šele, kadar Saiirne in Trakije. Med Briatidoni, bo zunanji minister dr. Sirnons mogel vojnim ministrom Barthoujeni in tferalom Focftom vlada popolni- spo-razumljenje o nadaljnera poeiopanju na obeh bregovih Rene in it tnco-jki poveljnik Porečja, general De-goutte dobil danes točna navodila, Jcako naj nastopa. Pariz, a marca. (Izv.) Prvi frar.ee- -f'enuniu poročati o svojih pogajanjih v Londonu. Politični položaj v Beogradu Beograd, 8. marca. (Izv.) Današnja seja ustavnega odbora se je pričela ob 9. uri dopoldne. Na dnevnem redu je bila najprej volitev podpredsednika ustavnega odbora. Izvoljen je bil per acdaniationem Juraj De-metrovič. Nato n je nadaljevala debata o desetera poglavju vladnega mtavnega načrta, ki govori o vojski. Člen SI. sprejme z dodatkom ra-dikalca Vujičiča. Republikanec Gjo- ., . 0 . „ novic je predlagal, naj sc vplete nov Dfisseldorf, S. marca. (Izv.) Danes ~ J £ U stev_ ob 4. zjutraj so belgijske čete, več bataljon cr/ pehote in eskadronov konjenice, zasedle Diisseldori. Nato je čel člen, da se tuje vojske ne smejo stav Ijati v službo države, naša vojska pa ne uporabljati za tuje namene brez dan korakalo vojaštvo skozi mesto, prejšnjega privoljenja narodne skup-deloaia se pa vozilo v avtomobilih inščine. Dr. Pavicič (Narodni klub) Duisburg. Nad pokrajino francoski in belgijski ozemljem, ki pride pri zasedbi v po- plani. Zvečer so v mesto prispela r>o-stev' krožijo aeroplanske eskadrik. ročila. da so zasedeni tudi Ruhrcrt, Nadaljnji oddelki slede, ki zasedeio Duisburg, Kassel in vsa manjša mesta Ruiirort. Prebivalstvo se obnaša po ;»«dbene cone. polnoma ravnodušno. Poštni, brzo-j Berlin, S. marca. Veleposlanika v javni, telefonski in železniški promet! Parizu in Londonu ier poslanik v so prevzeli zavezniški tehnični od- Bruslju so bili odpoklicani v- Berlin, delki. Avstrija povabila v "dubovi seji. vsenemske stranke je predsednik Dinghoffer poročal o pre-tomu v Londona in. izjavil, da ostanejo simpatije avstrijskih Nemcev tudi v teh težkih dnevih skušnjav in nasi!-stya na strani nemškega naroda. Klub je poslal - nemškemu državnemu kanclerju izjavo, v .kateri poudarja, da Avstrija čuiv enako nesrečo, ki je zadela nemški narod, vendar ne obupava, ker ve, da pridejo dnevi pravic;. Tadi v današnjih težkih dnevih je edina želja avstrijskih Nemcev želja po končni in večni združitvi z Nemčijo. Dunaj, S. marca. (Izv.) Tukajšnji angleški poslanik Lindleay je izroči! na zahtevo pristojnih oblasti. Uporabljanje orožja proti državljanom naj se določi z zakonom. Vojni minister Branko jovanovič zavrača te zahteve in naglasa, da spadajo v zakon, ne pa v ustavo. Radi-kalec Vujičič je istotako proti Pavličevim predlogom, češ, cia so odveč-Kleiikalec Sušnik replicira na včenj-šnia izvajanja vojnega ministra in kritizira postopanje srbskih oficirjev. Izjavlja, da je razna Srbija za Slovence tuj kraj. Ta izjava je vzbudila veliko ogorčenje m se je m,orai St?š-nik opravičiti. Radikalec Ljubi Jovanovič je zahteval,-naj se minister kon-stituante izrazi o Gionovičevem in v London, da razjasni pred predstav-! Pavičicevem predlogu. Po Pavičiče-niki entente položaj • Avstrije.• Kancler j vem predlogu morajo skrbeti za vz-Mayer je-izjavil da se bo Avstiija drževanje reda civilne oblasti, ker »SEm&SS JSt vSi?i.?r& ca članov ustavnega odseka svojo sejo v svrho deinitivne stilizacije spornih členov ustave. Beograd, 8. marca. (Izv.) Semkaj je prispel predsednik bosenske vlade dr. Gjurgjevič in sc zglasil pri Paši-ču. Gjurgjevič še ni nastopil svojega mesta in to zaradi pogajanj z muslimani, ki sc odločno proti njegovemu imenovanju Beograd 8. marca. (Izv.) Med ze-mljoradniškimi poslanci se opaža težnja za noyo orijentacijo. Zdi se zlasti, dr; se slovenski člani kluba ne strinjajo s klubovo politiko. Nezadovoljni pa so tudi Bošnjaki, ki stoje na stališču, da je bilo prekinjenje pogajanj z vlado pogrešno. Glavni nasprotniki vstopi v vlado so Avramo-viv samo obresti. Uprava je na dveh kandidirajo za ministra polioprivrede poslznc-i Puclia. BEOGRAD, S. marca. (Izv-.) Danes dopoldne je minister Krizman na-daljeval pogajanja z muslimanskimi zastopniki. Pogajanja še vedno niso zaključena. Popoldne je bila skupna seja demokratskega in radikalskega kluba, na kateri se je razprav-ljalo o onih vprašanjih ustave, ki so doslej ostala Še nerešena v ustavnem odboru. V vseh točkah je bi! dosežen sporazum. Demokrati so podali poročilo o pogajanjih, ki so jih iznova začeli z zemljoradniki. Demokrati so pokre-hili tudi misel, da se v slučaju plačila agrarne odškodnine v Bosni istočasno najame indi poso^Ho za primerno napJačilo za vojno odškodnino srbskim Icmetom. Beograd, S. marca. (Izv.) Invalidni oddelek ministrstva za socialno pcJitfto že dali časa pripravlja mate- ■— ' S6 pa je bil odložen, šeja je bila za- tako v ozadje. Včeraj in danes je ime! ključena ob 12. in pel. Jutri usravTti seje odsek peiorice, ki je razpravlisl i odbor nc bo zboroval, jkc na se bo o novi zunanji situaciji. jvršila inferpa-laiiicnbma konferenca r, , . r. j v, ' članov usiavnega odbora gkde stili- Praga, 8. marca. (Izv.) Izmed Bo- ^ šs cienov ustave. že izdelanih zakonih inozemstva, na modernih in kulturnih osnovah. Ko bo delo goro--o, bo elaborat predložen ministrstvu pravde, ki ga predloži potem ministrskemu svetu v odobreni. — Beograd, S. marca. (Izv.) Ministrstvo gradjtviaa ie izdekJo projekt za TtTJ Praga, 8. marca. (Izv.) O mobilizaciji češke vojske ni govora. Vladz objavlja, da ima samo Q0.000 rekru-tov pod orožjem. Le če bi bilo potrebno, da se" za vsak slučaj zasigu-rajo meje, bi se morda nekateri poikt razporedili ob mejah. O kakšnem sodelovanju Češke pri vojaških repre-salijah -proti Nemčiji pa ne more biti govora in je Češka to zaveznikom že sporočila. Frc.g.i, 8.. marca.: (Izv.) Ministrski predsednik demisije ministrov Kotov--ca in Engliša ci predložil predsedniku Masaryku zaradi njegovega zdrav-sr/enega stanja. Kriza ostane vsled tega nerešena in ostaneta ministra na svojih mestih. ErHjš v.?, do- pustu. Dasaj, 8. marca. (Izv.) Iz zapuščine grofa Palffyja se je danes na javni dražbi prodajala pisalna miza Napoleona I., ki je stala nekdaj v Mal-maisonu. Miza je odlično empire-de io iz mahagonija in med ljubitelji redkosti slavna. Udeležba iz aristokratskih in obogatelili meščanskih krogov je bila velikanska. Prišlo jf tudi mnogo Francozov, ki so hoteli mizo kupiti, izklicna cena je bila tri milijone kron, Francozi so dražili 00 dvanajst milijonov, miza je bila kon-jčno prodana dunajskemu baronu Reizesu za trinajst milijonov kron. ©bsni sf»o? Aksdem« ste@?ia psdfdGrnesa drAa na »rsfvem :dbo i ministrstva. brzoiavnega V soboto in včeraj popoldne se je vršil na univerzi redni semestralni občni zbor Jugoslov. akad. podpornega drušh-a v Ljubljani. V soboto je bil med drugimi stavljen predlog, da se preskrbljenim akademikom-internistom odvzame glasovalna pravica, in da morejo taki visokošolci postati samo izredni člani društva, ker bi tak predlog zadel v prvi vrsti bogoslov-ce, so klerikalci pri volitvah napeli vse sile. Pomagali so jim komunisti. Za predlog, torej za izključitev bo-goslovcev je glasovalo 224 proti pa 191 udeležencev. Ker je za sprejem akega predloga treba dvetretjinske večine, je predlog zaenkrat propadel. Pri volitvah v glavni odbor je bilo izvoljenih šest naprednih in trije klerikalni akademiki. Prvo glasovanje in vohive so jasen dokaz, da stoji ogrom smatrajo politični krogi današnjo si- . „ ___,,________________ ______ ____________________________________________,_______ tuacijo kot skrajno resno, ker so vsa himina in Prerova je zavzela ena če- 3eograd, 8. marca. Jutri dcpiidacj Beograd, S. marca. (fz»;.) Komisija na večina našega visokošolskega d:» notranja politična vprašanja stooila, škoslovaška divizij?, svoje položaje, bo imela interoarlamentarna ministrstva je nabavila na jaštva na profflderikalnem stališču. Na slepem tiru. • Deijata o represalijah je spravila »Česar nastajajo spori. do drugod mo-na dan nekaj člankov in razna mne- j ra diplomacija take spore aranžirati, ■rfja. Ali so represalije potrebne, do-i pri nas pa časopisje miri! Da, na-bre, nepotrebne, škodljive? Sproti Italiji moramo biti mirni, ■— :V eni točki je zadeva deliktna. Kjer j zakaj pa napram Koroški, ni razum- •gre za to, da dobimo odobrenje za zasedbo Koroške do Drave, tam so po sredi stvari, k'i niso za javnost, ter sc v javnosti vsaka stvar pokvari, Ijivo. Gre pa še za drago stvar, ki nima z diplomacijo nič opravka. Spor med Slovenci in Nemci bi mogel biti že davno urejen in zadeve raed jo mi hoteli? Tega predvsem nočejo Angleži, ki so, kakor v mnogih drugih stvareh, tudi glede Avstrije drugega mnenja nego Francozi. Tega ne bi hoteli Italijani, ki se silno boje, da bi Češka in Jugoslavija mejile druga ob drugo. Informacija o razdelitvi Avstrije med sosede je fantastična in neresna. Koroška južna Drava ni za vedno Zgubljena. Ali pogoj, da 30 rešimo, nikakor ni izpolnjen. V Parizu naša zunanja služba ni storila ničesar drugega, nego io, da je svoječasno vložila protest proti plebiscitu, ni pa doslej predložila niti vrstice materi-iala, zakaj izpodbijamo veljavnost plebiscita. Po protestu nismo dali od sebe niti ene diplomatske fige! Ravnotako še ni nihče, prav nihče raed :>ami poskušal vmešati se med nas in Francijo in sondirati na merodajnem mestu mnenje giede priklopi jen ja Avstrije Nemčiji in naše vloge v tem slučaju. O našem časopisju pa sploh n i, da bi govoril, ono ne samo da ignorira zunanjo politiko, marveč še celo na to dela, da se o teh stvareh nič ne piše in da se poskuša zabašu-riti. Ta taktika ie dobra v Franciji ia Italiji, kjer ni vse še v priče tki h, kakor pri nas iu kjer vlečeta diplomacija in žurnaiistika v eni vpregi. Če pa pri nas časopisi poskušajo miriti v vprašanju represaiij, potem moramo vprašati: Zakaj?. Res, - naloga naše diplomacije je, prepričati* itd. Za takšno prepričevanje pa treba vidnih argumentov, in 10 so ravno represalije. I Beograd pora videti, da smo tu, da se brigamo in da ne prepuščamo brezbrižno gospodu X ali V v stvari proste rose. V Parizu pa morajo videti, da je Koroška med Dravo in Karavan- Če kdo morda nekaj ve, tega ne i Dunajem in Beogradom v najlepšem spit* obešati na veliki zvon, ako ran j tiru, če bi ne bilo Heimatsdiensta. jci za stvar. Imamo pa tudi drugačne j Ta zna bolje od nas in on ni diplo-ijudi, takšne, ki ne vedo nič, pa obe-i matski faktor! Naše represalije niso dajo to na veliki zvon. Ti so smešni. <' namenjene, da pritisnejo Pariz ali Kbnferenca velesil formalno ni še i Dunaj, marveč da naučijo Heimats-odobrila plebiscita, t oda obmejna j dienst dostojnosti. Če se io potem komisija? Pa če pustimo ob strani!še porabi za diplomatsko interven-nostopanje v vprašanju obmejne ko- jcijo, tem bolje. Toda pred vsem mo-misije, ki bi rada razmejevala tudi še |ramo svoje ljudi dejansko ščititi, da po Karavankah, — ali je kje naj-'jim ne bodo požigali hiš, jih klali, manjše zrnce, ki bi opravičevalo v|jih administrativno šikanirali, in tu časopisju izraženo optimistično mne-i moramo vračati milo za drago. To nje, da ententa komaj čaka, da se. iz-j se pa zgodi najbolje in na legalen nebi Avstrije, in da bi nam io vrgla j način tako, da prisilimo Dunaj, da z največjim veseljem v naročje, če bi se pobriga za koroške zadeve in da nam da zadoščenje. Zato je naj-umestnejša represalija, pritisk na nemško inteligenco pri nas, na ljudi, ki vzdignejo krik. Nemškim odvetnikom zapreti pisarne in jih vreči iz stanovanj za tako dolgo, dokler ne dobimo garancij, da dobe Slovenci na Koroškem pod Avstrijo šole itd., pravico in mir in da bodo zločinski Heimatsdienstlerji kaznovani zaradi požiganja slovenskih hiš. To bo jedina tolažba našim Korošcem. Ona druga tolažba, da ima mo tudi še armado, — ta tolažba naj jim naj ostane po vrhu, vendar pa dvomim, da bodo Korošci ž njo zadovoljni. Oni vedo, da je armada zadnje sredstvo — da ni verjetno, da bi se uporabljalo, zato te druge tolažbe tako dolgo ne morejo smatrati za resne, dokler ne vidijo prve. Ne diplomatizirajmo, mi v Ljubljani. To je za pivopivce in slične. Mi imamo le ia pota: opozarjati Beograd potom javnega mnenja 111 resne žurnalistike, in — zahtevati represaiij, ki imajo namen naučiti Nemce dostojnosti že sedaj, predno se morda diplomatom res posreči, da nam pridobe Koroško. Zafo odobravamo sklep deželne vlade, da se zapro nepotrebne nemške šole, zahtevamo pa še hujših represaiij, predvsem pa to, da dobimo za varnost in ravnopravnost Slovencev na Koroškem talce med Nemci pri nas. Odvetniška zbornica ie dolžna, da napravi red v sporazum« z vlado in brez ozira na neko limonado, ki se pretaka po Sloveniji v bog-vc kakšno korist. Precejanje človekoljubja je v našem slučaju pljuvanje v lastno skledo. Mi naj bomo človekoljubni ved-(tarai ozemlje, kjer se godi nekaj, iz no le takrat, kadar držimo batine?. Prosveia. , — »LJahljanslst Zvon« t?. štev.) ju i: si*. Prinaša lio^uio vsebino. — »Popotnik«, naš edini pedagoški znanstveni list, začenja svoj 4_. letni!:. Ti letniki 60 prava zakladnica naša narodne vzgoje. Pod uredništvom nadz. 0. Flereta prinaša list aktualne članke o vzgoji iu soli. Prva številka ima poleg pedagoških-metodičnih spisov lep članek K. Ozvalda: O vzgoji in vtgojevaicili in spis dr. Laha o Komenskeimi. Popotnik bi moral potovati tudi izven šol med našo inteligenco. — »Zvonček«. T/.šle ste prvi dve številki novega letnika, ki ksžeta, da bo skušal v Zvonček« vestno vršiti svojo nalogo. Stane 40 K letno. — Ivan Zoreč: »PomenfcJ*. V samozaložbi pisatelja je izšla zbirka njegovih krajših stvari. !:i jih deloma poznamo iz navili mesečnikov. 0 knjigi še -pregovorimo. — Pri 9. simfoničnem koncertu v Mariboru, ki sc bo vršil iS. t. 111. bo gosto val tudi znani basist zagrebške opere, Križaj. — Hlahol iz Prage javlja, da- Izvrši svojo koncertno turnejo po Jugoslaviji v mesecu majniku t. 1. Vršili se bodo kon-•erti v vseli večjih mestih Jugoslavije. Za- )■">. marca napovedani konc.ert ton:j odpade. V Ljubljani vrši koncert n-r'-brže 15. maja t. 1. Umetniška terminologija. Večkrat či-lamo o delu za tehnično teminologijo. Bilo bi pa zelo umestno, da bi tudi jugoslovanski umetniki mislili na to, da Vi zbrali vse strokovne izraze, ki se ličejo upodabljajoče umetnosti. Slovenci posebej |)j rabili v tem obziru urejeno zbirko terminov, da bi i:e vladal tnk kaos pri rabi teh izrazov. Za sedaj bi pač bilo ..c-lo priporočljivo, da. bi vsak Slovenec, ki se bavi z v porablja jočo umetuostjo kot Politične beležke. Razkol v zemljoradniškem kluba. - Obzor - javlja iz Beograda, da i:p ime! zemljoradniški poslaniški :-iub še ia teden sejo, v kateri bo >:zpravlial o vprašanju poslanca dr. Vošnjaka. Ako pride do tega, da bo nora i posi. Vošnjak izvajati posledice, tedaj je gotovo, da bodo iz %mIjoradniškega kluba izstopili vsi Slovenci in ž njimi tudi bosanski zemljoradniki, ki so skrajno nezado-oljni s politiko voditeljev srbskih -mljoradnikov. -- Proti prevratnim elementom. T/ Beograda poročajo, da je posebna komisija pregledala ves materija!, ki je bil zaplenjen v beograjskem komunističnem domu, kakor tudi vso korespondenco, ki so jo našli v raznih razpuščenih komunističnih organizacijah v naši državi. Ves obsežni naterijal z obrazloženim poročilom j-: sedaj komisija izročila ministrstvu notranje zadeve. Na temelju teh podatkov, ki popolnoma opravičujejo vladino obznano proti prevratnim . lementom, bo v eni prihodnjih sej i.cnstitiiame odgovoril minister za notranje zadeve na interpelacijo poslanca litbina Kristana. • — Izjava muslimanov. Iz Beograda poročajo, da je muslimanski po-,!aniški klub posla! v Sarajevo svo->ea zastopnika poslanca Korkut pričakovati v najkrajšem času končnega sporazuma. Poslanec Korkut je tudi dementiral vesti nekaterih listov, da so muslimani kot pogoj za vstop v vlado postaviti kandidaturo drja. Karamehmedoviča za predsednika bosanske vlade. -f- Program bana dr. Totnljenovi-ča. Novi hrvatski ban dr. Tomljenovič je sprejel dopisnika «Berliner Tagblatta», kateremu je med drugim izjavil: a Kot bivši veliki župan in ban poznam dobro razmere na Hrvatskem. V dobi preobraievanja sveta se nahaja tudi Hrvatska v izjemnih razmerah in ni čudo, da je zaradi neodločnosti vlade dr. Laginje zavladal teror odspodaj, to je, da je Radič z demagoškimi mahinacijami dobil pri volitvah večino, jaz sem odločen pristaš narodnega edinstva, ker sem prepričan, da more Hrvatska povoljno napredovali le v edinstveni državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zaradi tega bom z vso silo skušal zadušiti vsako protidržavno agita-cijo._ - - Protič ni več predsednik radi-kalskega kluba. Na nedeljski seji ra-dikalskega kluba je bila sprejeta ostavka Stojana Protiča na časti klu-bovega predsednika. Klub jc izdal naslednji komunike: < Na seji kluba poslancev narodnc-radikalne stranke niji prihajajo por<5čila, da je opažati v Albaniji živahno gibanje. V Korči se nahaja večje število bolgarskih ko-mitov, ki vodijo organizacijo albanskih čet. Barjaktarji posameznih plemen 50 imeli nedavno sestanek v Ska-dru, kjer so sklepali o veliki spomladanski akciji proti naši državi. Tu je tiranska vlada tudi razdelila med plemena municijo, orožje in obleko, ki je prišlo iz Italije. Med našim obmejnim prebivalstvom vlada velik strah zaradi možnosti novih albanskih vpadov na naše ozemlje. -r Rusija. Na otvoritveni seji male ruske dume v Parizu v mesecu januarju je bivši ruski ministrski predsednik Kerenski izjavil, da boljševizma v Rusiji ne more vreči nobena akcija od zunaj, ker vsaka taka akcija ima sama po sebi protiruski značaj, nad boljševizma bo prišel šele takrat, ko pride borba proti njemu iz naroda samega. Ta narodni po-kret proti boljševizmu, ki je danes poosebljen v moskovski sovjetski vladi, je Kerenski napovedal kot nujno potrebo ruskega naroda in rekel, da ni daleč čas, ko bo narod povzel sam ro borbo. In, ali naj so dogodki, ki prihajajo o njih zadnje dni poročila iz Rusije, uvod v pokret, ki je o njera govoril Kerenski. Toda poročila iz Rusije so dvovrstna, ena, ki prihajajo iz Revaia, Helzingforsa govore o velikih uspehih protiboljševi-ške akcije, o ogroženi Moskvi, Pe-trogradu, o zadnjih obupnih in zverskih poizkusih sovjetske vlade v borbi za obstanek, moskovska brezžična poročila pa javljajo o neresnosti profi boljše viškega pokreta, ki ima samo lokalni pomen, kot ga je imelo že toliko v kali zadušenih poizkusov. Vstvariti si danes jasno sliko o položaju v Rusiji, o zamašnosti proti-boljševiške akcije na eni, o premoči sovjetske vlade na drugi strani, jc nemogoče, ker so ena in druga poročila nezanesljiva in pristranska. Najnovejše poročilo iz Rusije se glasi: Pariz, S. marca. Kakor poročajo listi iz Rcvala, so protiboljševiška krdela iz Kronstara osvojila trdnjavo Krasnaja Gorka. Pridružila se jim je posadka provizorne vlade v. Kron-statu. Polki rdeče armade okoli Psko-va so se baje uprli. r:- Prelom v Londonu. Zadnje vesti, ki so prišle iz Londona, govore prelomu v Londonu kot gotovi stvari in naznanjajo posledice. Zavezniška konferenca je odklonila nem ške protipredloge kot take, ki se o njih ne da razpravljati; nemški zunanji minister Simons je izjavil, da so podani nemški protiprediogi zadnja in edino mogoča koncesija. Ze pred prelomom se je govorilo o vojaški akciji in to naj nastopi tekom današnjega dne. Zavezniki bodo zasedli v to določene porenske kraje. Drugo vprašanje pa je, ali bo ta zavezniški pritisk rodil uspehov, oziroma kapitulacijo nemške viade. Izjava zveznega kancelarja Fehrenbacha, ki jo je nemški parlament vzel z velikim odobravanjem na znanje, ne kaže nobenih znakov popuščanja, še več, v nji je odločno rečeno, da je Nemčija pripravljena na velike žrtve, a na ni-kaka popuščanja. Zaposedba poren-skin krajev je poniževalna za Nemčijo, to so priznali Nemci sami, aH obenem jasno rekli, da smatrajo tako zasedbo, oziroma nasilje kot orož- ijani zarisali popolnoma nenaravno je v rokah močnega proti slabemu, j zaokroženo mejo okoli \Vindisch-ki se ne more braniti. — Po poroči- i gratzovega - Planinskega Gradu- proizvajatelj ali kot učitelj, tt tebe rodil zbirko izrazov, ki jih v svoji stroVd najbolj rabi. Gotovo bo slej ali prej ena izmed naših umeniškib organizacij piev žela inioijativo za to, da sc tako rhrmi to bilo mogoče le t- potreba" dozo požrtvovalnosti o ! strsnl razstav. Ijalcev. — Poljska umetniška razstava s« otvori te dui v Parizu. Priredi jo poljski nrait za propagando na Francoskem. Otvoritev se ima vršiti na najsvečanejši način. ___< * N.ll\ A. Izšla ie št. 4 te revije, ki se jc tako hitro priljubila občinstvu, da presega število dosedanjih naročnikov vsa pričakovanja. Vsebina 4. štev. je: Economicus: V borbi za ustavo. (Ustavni načrt SLS.) Boso-mil Vošnjak: Ustavni načrt zemijo-raduikov. Miloš Stibler: Bistvo kmetijskega in rokodelskega kredita. Cvetko Gregorič: Naš državni bud-žet za I. 1920.21. Listek: V.K.: Ponesrečena akcija. Pregled: Zunanja politika: St.Jug: Iztočno vprašanje na londonski konferenci. D.: Kema-Hstl in ententa. K.: Rcparacija v Londonu. Boljiariju na iztočni koniercn-ci. Kriza sovjetov. Socialna politika: Joža Bohinjec: Češki zakon o stanovanjih, — Kultura: Ante Starčcvič. ~ Ogledalo. — Na platnicah: Dnevnik. — Stevilkn 4. ima 28 strani. Vsebina jc aktualna in z.e!o zanimiva. Cena -Njive* jc: številka 8 kroti, letno 120 kron. za naročnike «Jutra* 60 kron. Naroča se pri upravi .iJu-tra» v Ljubljani, Sodna ulica 6. * IMENOVANJE v mariborski okrožni komandi. Pcšadijski uodpol-kovnik Alojzij T. S e r 11 c c je imenovan za pomočnika komandanta mariborske pukovske okrožne komande. * IMENOVANJE. Pr; poverjeni-štvtl za kmetijstvo je imenovan strokovni praktikant Albin Dolar za kmetijskega asistenta XI. čiuovncga razreda. * WINDISCHGRATZOVI GOZDOVI V JUGOSLAVIJI. Po ra-lallskem sporazumu pripade Planina na Notranjskem Jugoslaviji. Pri določevanju provizorne meje so lta- lih iz Nemčije je nemška javnost vzela prelom v Londonu na znanje mirno in hladnokrvno, vidi se, da ne pričakuje od vojaških mer, ki se pripravljajo nanje zavezniki, nič kaj posebnih uspehov, kt bi mogli izpremc-niti današnji položaj, zato je pa m-di dvomljivo, ako bodo mogli zavezniki s svojimi za sedaj projektiranimi intervencijami doseči svoj namen, pripomniti Nemčijo, da pristane brezpogojno r.a vse zahteve. — Kaj namerava ententa v tem slučaju, je za danes še nemogoče trditi, a razvoj dogodkov v bližnjih dnevih bo pokazal, ako je ententa dovolj močna in — kar je pa glavno — tudi dovolj složna in edina, da nastopi proti Nemčiji tako, da doseže to. vsled česar je prišlo v Londonu do preloma. - Reorganizacija Wrangfove armade. Ruski vojni odposlanec v Beogradu javlja, da je dobil iz Carigra- da poročilo, da je reorganizacija rendijo, ki bo obvestil vodstvo stran-j je bila sprejeta večkrat obnovljena \Vranglove armade na Galipolu kolike o poteku pogajanj za vstop v vla- i ostavka g. Stojana Protiča na časti 'čana in izvedena z najboljšim uspe-do. Pred svojim odhodom je posla-'predsednika khiba^. jhorn. Posebno prvi kor poti povelj- r.ec Korkut izjavil novinarjem, da so. - - Albanske priprave za pomlad, jstvom generala Kutepova jc borno pog.-vjnnja v najboljšem' teku in da ie 1 Iz naših obmejnih krajev proti Alba-: discipliniran. (Haasberg), in sicer z namenom, da bi ta grad in seveda tudi veliki gozdovi, ki spadajo h gradu, prišli na italijansko stran. Naša delegacija razmejitvene komisije je energično intervenirala proti tej nakani, ker spada Planinski grad k občini Planini in ima hišno številko l v tem kraju. Dne 4. t. m. so morali na podlagi te intervencije Iralijani izprazniti grad, ki je prišei tako v naše ozemlje. Na gradu sta razobešeni jugoslovanska državna in slovenska zastava. c FAŠISTOVSKO GNEZDO V POSTOJNI. Takoj po predaji loga-|]eiu niso zapustili hiš, jih je občina Ljubljana, 8. marca, mcidalna postaja, akopreni so Italijani želeli in skoro zahtevali, da ostani Logatec še v nadalje za dalj časa končna in izmenjalna postaja. Pogajanja so bila inima in so sc vršila na civilnem komisarijatu. P z idvc- j minjar, naj sarm' .pfavočasno oSSižjo, ma orožnikoma in razgnali dražbo. Vodil je to bando neki Sablamig, p. «L Muckov iz šmarina, !:i je isti večer tudi streljal na slovenske fante, Vdr so orožniki videli, ali ga niso hoteli naznaniti oblasti. Posestnik Pongrac Volavčnik v Klečali, občina Vo-bre, je bil zvečer napaden na svojem domu. Nemčurji so meiali kamenje skozi okno in Volavčnika tako ranili v nogo, da ie moral ležati skozi šest tednov v postelji, ker je imel nogo v gipsu. Taka in enaka nasilja so na Koroškem na dnevnem redu. J KLERIKALNI SHOD V SOLI. V nedeljo je imel klerikalni poslanec Pišek v Spodnfi Polskavi v šoli shod, katerega se jc udeležilo celih J 7 oseb, pa šc ti povečini iz radovednosti. Govoril je v tonu, ki se ga je naučil iz mariborske Straže*. To ras siccr ne zanima toliko, ker drugega pač ni pričakovati, čudno pa se «am zdi, da sc je vrši! shod v šoli. ko jc vendar znano, da je šolske [prostore prepovedano uporabljati za politične sliode. Morda bi nam znal iu pojasniti nadučitelj. ki se jc iz nemškutarja prelevil v klerikalca. * LJUDSKO ŠTETJE V KOČEVSKEM OKRAJU. Končni rezultat ljudskega štetja v kočevskem političnem okraju izkazuje glede mateme-»ja jezika naslednje številke: Sloven teu incident. Vsi, ki delajo, morajo dobiti stanovanja. V kratkem bo poverjenik Ancef sklical enketo vseli interesiranili strank. Izmenjan je žc šef stanovanjskega urada in poklican je na to mesto predsednik «dru-štva uradnikov 'urez stanovanja*. Ustavljene so vse delozacije, da se prepriča, je-ii so res opravičene Končno jc poverjenik izrazil prošnjo, naj občinstvo malo potrpi, ker pre ko noči ni mogoče napraviti red V sedanjem kaosu. '' BANKE IN STANOVANJSKA NAREDBA. Z ozirom na komisijo-nelni ogled bančnih prostorov, ki se jc izvršil prejšnji teden pod vodstvom vlad. svetnika Horanskega, je dobil ^Stanovanjski urad" naročilo da da pri zaseženih bankah s 1. prihodnjega meseca izprazniti vse njihove prostore v i. nadstropju, ki so prej služili bodisi za privatna stanovanja, bodisi za pisarne. Zasežene banke iiodo morale začasno svoj obrat skrčiti le na pritlične poslovne prostore. Bankam, ki bodo d« konca tekočega meseca žc dejansko začele graditi nove hiše. se bo rok za izpraznitev poslovnih prostorov podaljšal, v slučaju dograditve pa sploh ukinil. Doscdaj izvršujejo, kakor sc čuje. že tri banke pripravljalna dela za postavitev novih zgradb. Gospodarska banka zgradi bančno in * VAŽEN DDLtJK m ako nc žele, da doživc kak neprije- VANJSKEM VPRAŠANJU. Gftšm -r . . ___• j . » \r. - *• IATAU »»»MA.'.. rtl*rAvn,-ir FERIJAL-NEM SAVEZU. (Počitniška zveza.) Dne 9. t. m. ob 19. uri (7. ari zvečer;, predava dr. Janže Norak r mali (Korani Narodnega doma o pomena, sedanji organizaciji in načrtih Ferijal-nega Saveza. Vabijo se člani vseh podružnic F. S., njihovi roditelji in profesorji. — Pokrajinski svet Ferijal-nog Saveza za Slovenijo. * NOV ŽELEZNIŠKI VOZNI RED. Ministrstvo prometa jc za dan 9. marca povabilo zastopnike vseh že-' lezniških ravnateljstev v naši kraljevim na posvetovanje o novem voznem redu, ki 1m" stopil v veljavo due 1. junija t. I. in bi nclral veljati dne 31. maja 1922. " RAZPISANA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA. Razpisana je služba uradnega zdravnika za novoustanovljeno okrajno glavarstvo v Omštanju. Več v «Uradnem listu POROTNO ZASEDANJE V CELJU. Pri okrožnem sodišču v Celju se je pričelo danes prvo letošnje porotno zasedanje. Zasedanje bo trajalo menda le tri dni. Razen raznih tatvin bo porota obravnavala tudi o obtožbi proti Štefanu Petroviču, ki ie obdolžen umora, ropa in goljufije. RIBARSKO OKRAJNO DRUŠTVO »Dravska dolina' v Mariboru ima 10. t. m. ob pol 20. uri v gostilni «Haib-Wi!dl» svoj letni <»bčni zbor * TATVINA SUKfilE. Iz nezaklenjene sobe na stanovanju Cesta na gorenjsko železnico ie neznan tat odnesel proi. Franu Koprivniku črno zimsko sukujo, vredno 2000 kron. * TA T BONBONOV. V barako bruiijevke Ivanke Stare na Stanko Vrazovem trcu je bilo ponoči vlom Ijeno. Neznan tat ie odnesel za 526 kroti raznih sladščie in bonbonov. " POSKUSEN SAMOMOR V MARIBORU. V ponedeljek 7. t. hi. se jc kletni, v \Vo1fovi ulic! V Mariborn stanujoči pomožni delavec južne žc-eznioc, Ivan Jurečko, zaradi drn-žmskili sporov obesil. Nek? nameščenec skladišča živil je dogodek pravočasno opazil in obupaiica rešil smrti. Rešilna postaja jc Jurcčka odpeljala v javno bolnico. TATVINE NA ZELEZlNcI SE .šc vedno ponavljajo. \v. Zagreba poročajo. da je na železniški prof,*? med Leskovcem in Rcmettncem v škodo -zagrebškega trgovea Rudolfa Banmanna bilo iz vagona ukradeno luunufakturitega Wag;i zu 250.000 K, Zaradi udeležbe pri tej tatvini jc bil ponedeljek aretovan železniški uslužbenec Stjepan Prelnsujak. Pri njem sc je našel znaten dvl ukrade- j :egu biaga. i NA SMRT OBSUJ ENA' DETO-MOR1LKA. Letošnje porotuo zasedanje se je pričelo s tragičnim slučajem zverinske podivjanosti mladega dekleta. 20lctua Alojzija Rojs jc brez vsakega pravega povodu vrgla svojega otroka v Dravo. Zločin je hladnokrvno priznala in nt "ka2ala niti najmanjšega kesa. Porotno sodišče jo je obsodilo v smrt na vešula, kar jc vzela cinično na znanje. - ZARADI TIHOTAPSTVA' IZGNAN DIJAK. Dijak Jakob Graicir. JOtetni mladenič, rojen in pristnjcu v Hudorovo v Galiciji, poljski državljan, sc jc marljivo bavil s tihotapstvom nežigosanih avstrijskifi kron v Jugoslavijo. Posel mu je Šel zelo od roi;. Mariborska policija aa jc sedaj prijela m za vedno iz^nak iz-kraljevine SifS. MED VOŽNJO V VfAKb OKRADEN. Med vožnjo Zidani most-Ljubljaua je 1«! posestnik iz Ja- iV aTštfo-ojfrskI inoaarlilji so nutetri-:jr> in epioi« ^ogpmkrrsktt jSMtjrtjM tvorila iT ranutodovalm pohodu namkva, ttir. iL»jva-/.nej»ih n»p*4a{irili čet. T.* vadno ilein/>vi rpKv genuatitzalorirtJC vštete av-EtriJpke^fa go-spodarsVr* murt naš« Jr-iara z tredstvi paralefizirati in iz rjKotwoduvoiiH: temiciicc iodiEtrije ustit-škeg* kapitala ua nnseni <)7.tlirfj" ti-tv:*-tki n»odw> onu«om»ji«-r iakfor. VeJJk'<» «ik> že' p»<»)i <> na>e iu<+tii>frrjo. Avst.rijsko-neiriŠci konkurenca jo prcrF?.roč» i»i iKifpRšnK. fribnk, ?•*-s-.trup!j:i 7.0 ra v orjrwiiz; prospeinost in rentabiH-(sta. Angloka iu druga iirfusTTija an^utrte j<; ilobibi fronto nasprotnik«, ki je rmi.f v rokah nagui-mkoTitejše orožje: cono T«itm orožju jo a»»le?kl trgovec in indnstrijake. — ter«i orov.jsi podirajo iiorljetj« v Jagoskiviji. Norn-ško-a.vffrij?ka inrfustrijat i»n»iwewa eenej-: ra-/Ctrija. iračo narmhKt vednost iti mrii-uje inAn?trfjo »a i:niustriji> v nabili 'i^žolali. Namesto uftaiiKrsti -to-ptt učinkovite^a sik re.rliw?t:.: «v z*. olnucju'' kraj«5, kjer si narod šele luaii? oči po tisočletnem spanju r sužcujstv«. V iipJirstriji- je videlo nase olmejno !jw'l -tvo svojo rešitev, >iarodno in soelalmi V" razwj»i oliraejue iotitistrijc je oteereif nai n.Trodni preporod, t njega .io postavljena najmočnejša meja pn*i twjwi i»o-Ikičahn iu gospodarskim \fadcwn. Poleg štajerskih iu ^'otm»jskih vmiir-strijSkih krsjov jc zu nas irrediie ramrv sti Mežiška doiili* radi svoje sosedšeine koroškim nemši.Toni. Prebrsalstro te dolims mora dobiii zaupanje t ustvarjajo-eo iboč naše države, ki je ziuožmt z lastnimi močmi (irirnrti industrijski razvoj bivših nemško nat iiMialBili ,«vJjotij — v našo državno korist, lndastrij* v Mežiški dolini projiads. Delavstvo se odpušča. Socialuim posleifieaui slede poti-tične (lOsfeeKee. N"a>e obrne jn« zidov j« ie •Tahhe.io iti trhli tratti pada. Gerontstvo omane Unšlanj jt svoji izredni feU due t. t. m.irvidero veliko ttVT.+riMT«f. ki preti naši, /t.-e^i obmejni imitistri.ii in }:■ sklonih) rejnoltieiju, katero jb poslalo predsr-dnikn deželne vlade. v kateri opovsrrji li-f skrajno siai) i«»Tožaj indn>trijfikifi podjeCj v M<»žiški loiini. Itesoteerja poživlja vse <*l!očt;-j'dee faktorjih, da posvetijo najvei;jo pazn>» »aščiti in razvoj« tcraenr-kc in dnstrije. ki za obmejne kraje pomeni ne jkij gospodarsko potretK) ampak uni i ■ finlno važnost. Vrnrser*?ranja >M0I ti) »OMat v Beograd«. y, Beogradu se je osnovalo evropsko ;rgnvT»ko-)ndn sferi jsk'> dehiiško rn5»vo so 'to bavilo s km*prvi-raTifom mesa >n drugih stvari. = Fnsija sarajevskih bank. V Sarajevl se pripravlja, fnzija Zetnaljske, centr»h»e in >'rpsk!i privreirk 91® «r> 445 46»* G40 m* 15V) «60 1360 3175 TŽta 600l.ii fiftr 395 40» do Žigosanje vojnih |Ki*ojil. ilirL-ki-ij* dolgov je odredila, se k {•oni vojnih jtosojil. v kolikor jili strank niso dale žigosati, morejo žigosati 15. t. m. Dekret no»i št. D 1WI z ministrstvo /a r-ovo naredbo trsrorini 7. valutami in devizami. Tisočkromki bankovci s ponareje Banka zA Primorje .«£**• RiratsKa eskomptna banka . Banka Brod mi Sart • • • JH£05laveuska banka * » » Ljubljanska kreditna banka • PraStedkma . . • ■ • t Rcika ptička banka . ». > SloveBska eskomptna banka Ekspkjataeiia drsa , ( t Oorania • « • « » Gotntaii ■ • t . i t i; • slatorta . . i mi š i*i Srpska banka, s . • » « Dnbrovačko parobrocliio dr. Narodna banka t t s • * Trsovsko-ofcrtna banka » « Beograd, valute: dolar 3»> do J)B5ti, fanti 13» do 140, franki 255 do 360, ln* 133 .io 134. leji 49,5» do 50, levi 445« .(o <54. marko 39-50 do 00, avfetT. VrottP 5.40 do 5.60. češko krone 4550 do 46, na-f>oiet*i'iori 123,50 do 124.50. Devize: London 14350 do 143,75. Pariz 260 0 do 30fni. Dnnajske devize; Zagreb 510.50 d'1 614.5», Beograd 3047 do 2067, Berlin 1207 du 1213, Budim pošta 180 ik> 132. l^juao« 2965 iio 2985. Milan 2791.1 do 2St0, jfork 75C do 71*', Parir. 54:» do 54io, 972 do Ziirieh 12.71(0 do 12.750. Valute: dolaTji 748 do marke 1301.5» do 121150. fur.1t 2SP'. {riik-. iranki 5422.50 do 5462.50, itak liiw do 2800. jugoslov. note 2032 drv 2042, šviearski frauki 12.675 do 12.725, čehoslovaške krone 972 do 978. ogrske krone 181 do 1S3. lovce pri Sodrazici, Evseu MarolE V jnimr znamkami. »Save/, nivčunib ■/:•■ s-panju okraden. Dva nezuaHu žepar-ja sta mu odnesla 10 dolarjev tn več jugoslovanskih kron. Marolt ima 8000 kron škode. ' ZARADI IZGUBLJENE PRAVDE. Ker je izgubil neko civilno iirav-do pred ljubljanskim okrajišni sodV ščem, je bivši '/elczničar Andrej Tr-škan iz Zelene jame v ruziarjeni>s-fi. ker mu njegova kičenu žena ni ugodno kot priča izpovedala, prijel »a ženinem stanovanju za steklenico fer udari! žctio ix> desnem sencu. Svfft-jeli so ženo Terezijo Trškan v bolifT-co. njega pa zaprli. ARETIRANA CKjAHSKA DRUŽBA. Večja ciganska družba jc te dni prišla v veletrgovino z maou-iaktumim blagom J. Medved v Soti-niiski ulici. Cigani so ukradli večji kos temnorjavega katmu, kar so pa pravočasno zapazili. Policija jc are--tirala cigana Gjuro Kolombarja m ci voda: se jc na ponovna r^rašanja Iule re^-eritov ot»mil n* komi^fjemTra mc-rta s rrošnj.) za pojasnilo, kedaj se bodo z.*-menjali ozeeeeni bantov-vi. Geaerami ii špfiktorat mini.nrsT.va jiiiaiie. j- odgovoril. d* se io vprašanje v najerejšem ~ Trgovina z devizami is valntaiR?. Saroiln.-t banka tHS se do sedaj ni oii-t-iefno j>ečaia t. nakupom in prodajo tleviz irt vatift razen v kolikor jc take trans akcije izvrševala z* državo. V kratkem C-JPs-tr pa prične tudi ta tanka s omenjenimi bant-nimi ker liuaiiooo mini .--trstvo upa. da bo delovanju te banke >.>B|B»iojfiu vpKtalo na rogtriaeijo 4evh-»fli tečajev. Tvornica izdekitaoje drototikik kož. V Omišu v Dalmaciji, ua reki Oe-tinji, je osnovala industrijska »jedniva t.vomiii> za i/.delov.mie .irohiriVkik kw.. Kože .-e bodo uporabljale iirt^ivsoiii 7~l rekanee. ki pa ne l:udo ixddiSM>e po}*^ uonia. ampak se kot. po^aforikati oupoš- ^redi imajo okence, železna vratca j ako imajo take irdne živce, da se ne ^ Maro Pe^tfc iS Koloni- ________._________ zapirajo izdoibmo, slcoei tatero jMdajo motiti v babilonskem življenju'bar t» Jniiio Petrovič. ie«ijei» v u*d«j>i;o u-tm&i* ^eiflAe .v feh.7id©Yjj|. ^Daije prihodnjič.) ipravir»casno p«.«bee»»iL rokavic - Avstr. kronska renla « » i t majska renta . » • > t Osrsk^i kronska reiria i . . i V. avstrijsko voino posojilo » t Turške trečke ....... Avstr. kred. zav. ra tr?. in ind. Atis.iobatika «•»«»•*• Dmikvcrcui «.•<•>»»< Landerbank . > . : i • i i Avstro-Ogiska banka ■ . ■ i Bosats-ka zemalisfe: tanka > % Živnostroska banka » • . • > Držatne žeieznkc . • » * • Loufbarue .&>»««»« Alpin^-Momaji ,.«:>• i Prašlai i-etaima iMuu&irija * « Trboveljska premosokopna . • f-epkam. papirnica k -. . * « Kranjska želen« imlnstrlja » • Zc*feai-Ke3ezo . . . i . « • — /brieb. Berlin 955. London 2326, Mila« 2190, Budimpešta 1.275. Bakarešt« 8:25. Revrx'ork 597, Pariz 4275, Praga Zagreb 4.15, Varšava fl.TO, 99-5(1 25»-— 7U2i» ioOU — 1S00«— 1319.-- 25oe.— 5790-— :>T4C— C30K'— +1B0-— 338U-— 15850^— 7550-— 1-3690-— Vremensko poročite. los m m>l i Mit-1 M. «ri; ;-i5'7 j fci i K. m' 79»*'n > *L.i«cmr. j i i I ;Steanr* T&rmmk« I. ~ min napiti ifit . ■■:>!-f jidBr. •«* vt-t* Poslano« --Ncrva Pravdam se v svoji zaduji štev. -5 aitj 5. t. m. s čudno naivnostjo in pri-^itcrito zlobo zaletava v demokratsko Stranke in njene voditelje radi moje 'afere i Zdravstvenim odsekom. Ser dobro ■vem, od kakih • cnarodnih* socijalistov izvirajo ti izlivi onemoglt; jeze, zrie ooeb-ao- nikakor nc morejo . žaliti. Pribijam rfamo toliko: Svoj čas se me je od iz-vestne s ton i ovadilo državnemu pravd-bistvu in zdravstvenemu odseku, češ da sem bolniško blagajno kranjske industr. f'rnžb& sebi v prid prekanil za SOSO K. ___Zdravstveni odsek oziromsi njega refe- runt ie proti vsem predpišem !ek- zakona Enostavno odredil.' da se mi odvzame le- J karao To se je zgodilo dne 1. septembra I 1920. — foraj ae predno je bila razpisana sodnijtka obravnava, ki se je vrši!)-, <2n6 16. oktobra 1920. Pri tej obravnavi sem bil vsake krivde iu kazni oproščen. —' Zdravstveni odsek bi bil mogel vo veljavnih zakonih in predpisih v najhujšem slnčaju odrediti,, da vodi do končunj noitk »e i-sofc^alnOttic y kratkem! fek"6-do, ki jo trpi delavstvo, včlanjeno v bolniški blagajni, radi moje afere, pa naj mu povrne i nerodni socijaliet^ Schetinz. ki je kriv, da mora '»Iniška blagajna plačati velike sodne" in odvetniške stroške radi izgubljenih civilno-pravdnih procesov joner mene! — Za vsako besedo, napisano v tem članku, odgovarjam v polni meri ? svojim podpisom' Pli. Mr. Fedor Gradišnik, lekarnar na Jesenicah. m mi nmvmmMMB Httgh Conway: 8 Iz te me v luč. Roman. ' Koliko časa pa bom moral ie o-siati sredi ieh grozot ?» Slišal sem, kako sc je ciovek na stolu premaknil, vendar mi ni odgovoril. cAJi še ne smem odtod sem «saj nisem nič videl. Odpeljite :::e ciol na ulico — kamorkoli. Zblaz- ipravoiaocne razsodbe sodišča mojo ... . . . „ _ šaanc na moj račun in na moje ime obli- i "MO!, ako & dc<3 C£Sa tU OStanem». fttveno postavljeni odgovorni Zdravniški odsek pa je izdal cuosja t nalog da se bhj z oboroženo silo vi:, n prevzame lekarno no*»- le!: ; . cesto m a: }i;tr. 'Zoper »a prciipOiitavni odlok, »;; t i »>il- celo v reakeijonarni Avstriji po; notna nemogoč, tem vložil njMizoratver.u pritožbo na ministrstvo narodnega zor; v-ia v Beogradu. Ker je .ta pritožba ležala v Beograda sest mesecev, ne da bi bila rešena, obrnil eeni se slednjič na nekega ?/. poslanca, ki je v imen« pravice iu jredntsov veljavnegu lekarniškega zakona 'irgira! pri imenovanem ministrstvu rer dosegel, da se je po doWt mesecih vendarle ugodilo predpisa zako-»a. — C c jo reterent Zdr. odseka zakrivil preuzakonitost, potem naj pere nar. -ocijalai poslanec Brandner! Svobodno tmi? — Z jeseniškimi -narodno-socijal-iirmi-j voditelji, Id se jitn cede slino • po mojem privatnem itanovsnja. pa' <-e bo-ifio natančno zmenili glede niih r-narod- še vedno nobenega odgovora. Ni-strii se več oglasil. Cez nefcai časa so se odsotni vrnili ______________________________ l svojemu tovarišu. Slišal sem, kako i mnogih poskusih predočil dejstvo, o se vrata zaprla za .njimi. Temu je ,-Ja sem ležal na postelji, in sicer, ka- stvo, ki ne 6č škodilo. Tole pav>, in pri teh besedah sem začutil pritisk malega železnega obročk?.. «je nekai drugega. Izvolite si! Izpil sem kozarec in sem bil vesel, Lo sem čutil, da se mi je samokres odmaknil od čela. «Slišite,» je rekel govornik, in mi vzel prazen kozarec iz rok, «ako ste. razumen človek, boste jutri, ko se prebudite, rekli: ,AIi sem bil pijan, ali se mi je pa sanjalo.' Nas ste pač slišali, a videli nas niste; toda zapomnite si, da vas poznamo*. Izpustil me je, nato pa me ie obšel silen spanec, najsi sem se še "tako u-stavljal. Misli so postale brez vsake zveze in razum me je jel zapuščati. Glava se mi je povesila najprej na eno, nato na drugo stran. Poslednje, kar se spominjam, je bila krepka roka, ki me je objela in me držala, da nisem padel s sola. Najsi je bila o-pojna pijača kakršnakoli, nien učinek ie bil hiter jn močan. Ure in ure sem bil v nezavesti vsled nje m ko je naposled njena moč opevala in mi je duh, ki si je bil opomogel do nekake meglene zavesti, po zopet sledilo šepetanje in cul sem, kako so izvlekli zamašek iz neke steklenice in .»klepetanje kozarcev. Kreo-čali so se po zločestem nočnem delu. Zdajci sem začutil čuden vonj, vonj neke opojne pijače. Kmalu potem me prime neka roka za ramo, v roke pa mi dado kozarec poln neke tekočine. Zatem se oglasi drug glas — mehak, prijazen moški glas: <-Tako je, vaš gospod bo kmalu zopet dober.•» Dovolite, da vam poti-pam žilo, gospod Vanghan. Mehki prsti so me prijeli za zapestje. <'Kdo je?* sem vprašal. «Doktor Deane, prosim,,» je rekel neznanec <-Ali sem bolan? Kako dolgo že? Koliko dni?» •.'Samo nekoliko ur. Nič nevarnega. l ežite zopet in bodite nekaj časa popolnoma mirni. Ali ste žejni?« <'Sem, kar mrem od žeje — dajte mi vode » In dali so mi jo. Željno sem jo spil in se čutil nekoliko boljšega. v Zdaj pa, strežnica,* sem slišal reči zdravnika,* mu naredite šibkega čaja in kedar bi rad kaj jedel, mu dajte. Pozneje se zopet oglasim.* Stara Pmcila ie spremila doktorja Deana do vrat, ko pa se je vrnila, ini je zrahljala blazine, da bi zlož-nejse ležal. Ob tem času sem bil popolnoma zbujen in doživljaji minule noči so se mi vračali v spomin, vse boli jasno in nadrobno kakor če bi se pravkar iz sanj prebudil. <'Koliko je ura?» sem vprašal. <■ Malone poldan, gospod Gilberl ■ je odgovorila Priscfla nekako žalostno užaljena. <-Poldan! kaj pa je z rnenoi?-Stara strežnica se je zjokala. Dobro sem jo slišal. Ker ni odgovorila, sem ponovil vprašanje. cO, gospod Gilbert, ie ihtela; ^Kako ste mogli kaj takega storiti? Ko sem stopila v vašo sobo in videla posteljo prazno, bi skoraj omedlela/-Ko je videla prazno posteljo! Stresel sem se. Grozote minule noči so bile torej resnične! (Dalje.) NARODNO GLEDALIŠČE. Drama: Sreda, 9. marca: Molnar: Bajka o volka. Red B. Cetitek. 10. marca: Tncič: Golgote. Izre:> po znižanih cenah. Petek, 11. marca: Finigar: Razvalini: ži\» ljenjs. Red D. Sobota. 1* marca: Molnar: Bajka o voV ku. Rod C. Nedelja, IS. marca: Razvalina Življenja., Izven. Ponedeljek, 14. marca: Molnar: Bajka, o volku. Red E. Optra: Sreda, 9. marca.: Thomas: Mignon Rad tx Četrtek. 10. marca: Nedbal: Od bajke do bajke. Red A. Petek, 11. marca: Thomas: Mignoa. Reif B. Sobota, 12, marca: Massenet: Thai;. Re£ E. Nedelja, 13 icarca: Thomas: "fign-jfi-Red A. Ponedeljek, 14. marca: Zapito. Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit. F. Jelene TAM PREKO JE BEDA, TAM PREKO TREBA POMOČI! — ALI STE ŽE ČLAN cJUGOSLOVEN-SKE MATICE*? it 4 le iišla na 28 straneh. Har^la s© v is&pgvs » Sedeta uiiea 6. f?t?ta številka stane S K. Celoletna naroSnina na „Mižvot4 20 zveshov h 24 strani) znaša 120 K. Ia nar@{nike »Jutra" stsne 60 K. V 5ets'žek. dne ssarca 1921. vrli se javna prostovoljna dražba /amega pohištva, perila, obiske, kuhinjske posode itd. ■f Pod Tzaaoo it. 2, ■ v SI. nadstropja. e-2 Predmeti 66 tahko ogledajo na dan -'Jisžbe od '/JJ. nr«d naprej. Pojasnila .iaj-3 tudi oivetnik dr. Josip Slepec, Janez Trdinova ulica 3. DRAGO BE5ELJAK i Anončnl In Informečnl zavod, Ljubljana, Cankarjevo nabr. S. ■■■-—--: y...... i Prodaja m nakup posestev, posojila, trgovske izravnave, ameriške zadeve. Gospodarska pisarna dr. IV. GERNE, Ljub* Ijana, ISiklcšiseva cesta št. 6, 47 * telefon 37. ssr? 12-8 R60 Posestva naprodaj, jll Enomidstropna hiia b vrtovi, njivaciii ia yfD8podazEkim - paelopjaa. Lov in ribar-jtro sa pat lat. Letovišče. Leči v pri-jaaien mesteca na Doleciskeic. Ponudbe pod ,,Zmerna cen«/' m Anoucni zavod DRAGO LESEL5AK, Ljubljana. Isce gostilna, restavracija ali hotel v večjem mestu v Sloveniji v najem ali nakup. . Ponudbe ood 0E/i31" na Ano&čni aavo-I DRAGO BESELJAK v 474 s—2 Ljubljani. n/«i L Stara obrt v polnem 475 3-2 obratu. s delavnico, talMum, ktihinju ia t-alu sobico na uajpiometEejSatu prostoru" v Ljnbliaci se tafeoj proda. Sasao p's-sjeao pod „K 62" na. Aa nčai savod DRAGO BESELJAK, Ljnbljana. zaradi oapo»-vanjii, ' s pri-jifOiSjO op:avo l-j. eno šoto in štedilnikcsi. Naslor v upravi «Jatat». . 483 2—3 1 ! ročnino za „Jntro" 1 nUpijU 36 Avokolesa, *i*&Xaa, pi< salal ta ruol stroji, F. Iijcbljc.ua, Stari trs 28- BATJE2,. J74 12-7 jniru.0, uiravuo, bele ali rdečo, novo ali staro, po vrlo nisi: ceai na loalo aJi veliko, pošilja v pcslaaih e-eib Olgltr, tn-orioa rin- iisk (jezic) se dobi en vagon* ii? Oesa po UogoTorn. S—2 Naslov: P. 10, Gr&d&o, Selokrajiiia. Mestni stavbenik IVAN BRIGELJ Ljubljana; Slomškova i9 Telefon 527 n-j a se priporoča za V3a gradbena dela, za napravo na-- - črtov .in proračunov. - - 1211113 C 31 iG—3 f^rdtka I. DOL1MC Ljubljana, Hilčerjeva ulica šfc. S se priporoča, sa nakup najbo^žih insčruaientov iHvrstnih tovarn po nsjsolidnejših in aiakiii eenafc. Obl. kences. zavod za pokonča vanje podgan, miši En mrčesa, Kolodvorska uiiea št. 39. 415 52—is prev sme pouk slovenščine in avtiščiB* ter pripravlja suenee k vsprejembem ispita ra »e-inje Sola. Do-pi:i pod nVdftCljlea" na npravo Ekripcijske prijave r-prejemajo že sedaj: Oblina bunbi v Ljubljani, dalje Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani m njene podružnice v Celjn, Maribora, Ptuju ia Brežicah, ter Prva hrvatska obrtna banka v Zagrebu. Upravni svet Obrtne banke v Ljubljani. 845 ^stiniia Delslšks tisktrsa. «1. d ? Ljabljm