STUDIJSKA BIBLIOTEKA	\	. ...
/
LJUBI. JANA
-^gffftgatoina paračunjena (C. C. con la poste >_W TrgtU. t SObOtO, S, lfl«|a 1928, - UtO VI._Posamezna Številka 30 cent.	Letnik Lili
.t« uLfeB^^&Lea ponedeljka. Naročnina: ra 1 m**ec L fc-.	MH ■ ^ ■	^^^ HH Uradmitro in upravo, T»t (3J, ulica S. Franc e.co 20. T-
ŠZMPl 36- celo leto L 75_. v iao^tvo —e^o	■ ^^ ■	^^^^ ^T^ ^^^ "i «* P°«Wo -kljuko uredmit™, ogla,, rekla-
6 * ^^S^r/lUTflke 50 st. - Oglasnina ra I mm prortora	BM ■ V ■ H^H	m V ^^ ■ * P* »pravniiiru. Rokopm .. ne vračajo. Nefrankirana
J* »«>1JS^RT^S&fli « trgovske in obrtne o*la»e L ra osmrt-	H B ■ H ^B	m. ^ ■ *Um* " ~ ~ * Tiskarne .Edinosti
lic.^^mj^tii. L 1.50, oglas« denarnih xa,odo. L	■ ■	■ PoduredniŠtvo v O o r i c i: ulica Giocuž Carducci It. 7, I. n. Talef. it. 327«
^ce, zabv^et^^^^ • ^	IHi ■■ V ^^^ ^^ ■_Giavni in odjovorni urednik: prol. Filip Peric._
»-
Bala Kun
Budimpešta, 2. maja 1928.
Aretacija znanega ogrskega komunista Bele Kuna — t. j. onega, ki je strmoglavil v prvem letu po vojni vlado grofa Karoly-ja ter ustanovil na Ogrskem boljševički režim, kateremu pa so kmalu napravile konec romunske čete z zasedbo Budimpešte — je povzročila po vsej Ogrski, posebno pa v Budimpešti pravo senzacijo in je globoko vznemirila vse politične kroge. Čim je prišla z Dunaja prva vest o tem dogodku, so imeli zastopniki oblastev v budimpeštanski mestni upravi več sej, na katerih je bilo sklenjeno, £a se pošlje takoj na Dunaj skupina policijskih uradnikov, kateri naj bi prisostvovali zasliševanju aretiranega komunista. Obenem so bila avstrijska policijska oblastva naprošena, naj dovolijo tem uradnikom, da smejo tudi na svojo roko vršiti poizvedbe o protipostavnem delovanju Bele Kuna na Dunaju in po ostali Avstriji. Po gori o-menjenih sejah se je podal načelnik policije )Fožef Schwein-taer z aeroplanom na Dunaj, kjer je imel takoj po svojem prihodu z dunajskim policijskim ravnateljem sestanek, ki je trajal nad tri ure.
Zastopnik ogrske policije ;•> prinesel policijskemu ravnatelju Schober-ju baje zelo važne podatke in obilno gradivo, ki ga Je zbrala budimpeštanska policija ter se nanaša na komunistično gibanje na Ogrskem. To frradivo je zelo temeljito sestavljeno in zato je ravnatelj dunajske policije zaprosil, naj se mu izroči, kar se je tudi zgodilo.
Takoj po aretaciji Bele Kuna na Dunaju so se širile po Budimpešti vee»ti — kakor tudi v inozemstvu —, da je bil Bela Kun po padcu komunistične ylade in po svojem tedanjem Ibegu iz Ogrske že večkrat v Budimpešti, kjer se je mudil po nekoliko dni. Budimpeštanska policija pa je te vesti že ponovno in odločno zanikala.
Bela Kun j<? Oger in na Dunaju je prihajal v stike s tamkajšnjimi ogrskimi begunci. Njegova aretacija je zanimiva poleg drugega tudi zato, ker so ga izdali isti ogrski begunci, katere je iz Rusije stalno podpiral. Razlago sa to dejstvo je treba najbrže iskati v okoliščini, da razjeda ogrske begunce na Dunaju razdor, ki jih deli na nekoliko skupin, katere se med seboj sovražijo. Oni ogrski komunisti, ki so priznavali za svojega voditelja nedavno umrlega bivšega ljudskega komisarja Evgena Landler-ja, ne trpijo med seboj nikakih novih ljudi. Radi tega jih je do skrajnosti razsrdilo dejstvo, da je Bela Kun poveril vodstvo njihove akcije dvema osebama, ki ne pripadata k njihovi skupini. Ti dve osebi sta Bela Vago in Bela Szćkely, ki sta bila zaupnika Bele Kuna in sta tudi dobivala denarna sredstva iz Moskve. Tako se glasi glavna veraija predzgodovine te aretacije, katero bi bila torej povzročila skupina Landlerjevih pristašev, ki niso hoteli trpeti, da se njihova skupina potiska v ozadje, in so zato iz maščevanja izdali Belo Kuna dunajski policiji.
Pri aretiranem komunističnem prvaku je zasegla policija mnogo dokumentov, ki osvetljujejo njegovo delovanje in njegove načrte. Posebno pozornost policije je pač predvsem vzbudilo neko zasebno pismo Bele Kuna, iz katerega je razvidno, da je bil sklical na Dunaj konferenco avstrijske in ogrske komunistične stranke. Na tej konferenci bi se izvolilo novo vodstvo stranke in obenem bi se tudi vršilo posvetovanje o nekakem komunističnem %puču. Iz pisma je dalje razvidno, da bi ee imeli udeležiti te konference tudi zastopniki III. internacio-naic iz Moskve, da so bile vse prpdprinrave za kongres že končane in da je prišel Bela Kun na Dunaj samo zato, da da še zadnja potrebna navodila.
Sode? po pisanju ogrskih listov ni bila do sedaj odposlana nikaka prošnja avstrijski vladi, naj bi se Bela Kun izročil Ogrski. Ogrski kompetentni krogi sodijo, da bi taka prošnja ne imela smisla, ker da je Bela Kun soda i ruski državi ian. On
bo prestal par tednov v zaporu in potem ga policijsko oblastvo
izžene iz Avstrije, kamor je prišel brez dovoljenja, ter ga odpravi do ruske meje. To vprašanje dela avstrijskim obla-stvom celo že velike skrbi, vprašanje namreč, kako naj se Bela Kun spravi do ruske meje. Kot piše «Az Est», Avstrija namreč dobro ve, da ne bo dovolila ne Ćehoslovaška, ne Poljska in tudi ne Nemčija, da bi šel Bela Kun preko njihovega ozemlja. Istotako se predvideva, da bi delala težkoče Švica. Zato bo Bela Kun — zaključuje omenjeni list — spravljen na rusko mejo z aeroplanom.
Ko je postala aretacija Bele Kuna javnosti znana, je mnogo izmed komunistov, ki so bili z njim v stikih, pobegnilo iz Avstrije. Ječa, kjer je zaprt, je zastražena z močnim oddelkom policije, kakor da bi se dunajska oblastva bala, da bi utegnili komunisti poslopje napasti. V zaporu je Bela Kun popolnoma miren. Edino, česar se boji, je — kot izjavlja —, da ga v ječi njegovi sovražniki zastrupijo. Radi tega strahu je prosil u-pravo ječe, naj mu dovoli, da bi dobival hrano iz hiše nekega svojega prijatelja. Tej njegovi prošnji se ni ugodilo, pač pa je dobil dovoljenje, da si lahko naroči hrano iz katerekoli gostilne.
Proračun vojnega mmistntva
odobren na včerajšnji seji senaia
RIM, 4. Na današnji seji je pričela visoka zbornica z razpravo o proračunu vojnega ministrstva. Proračun je bil že danes odobren.
Kot prvi je posegel v razpravo senator Libertini, ki je opozoril vlado in zbornico na pereče vprašanje rezervnih častnikov. Dočim je Jugoslavija, je izvajal govornik, zbrala v eni sami organizaciji vseh svojih 50 tisoč rezervnih častnikov, je vpisanih v italijansko nacionalno udruženje od 170 tisoč komaj 30 tisoč rezervnih častnikov. Govornik je izrazil svoje zaupanje vladi, da bo definitivno rešila to vprašanje, kakor zahtevajo interesi državne obrambe.
Državni podtajnik v vojnem ministrstvu general Cavallero je v odgovor na poročilo poročevalca senatorja Grandija dejal, da odložitev poziva pod orožje od 20. na 21. leto ne bo prav nič vplivala na številčno moč armade tekom zimske dobe, saj je bil na drugi strani znatno povišan kontingent novincev. Bojazen poročevalca, da so bila izredna nakazila preveč znižana — znižana so bila od 200 na 190 milijonov lir — se državnemu podtajniku ne zdi upravičena, ker to znižanje ne bo imelo nikakih neprijetnih posledic. Svoj govor je državni podtajnik zaključil z zagotovitvijo, da posveča vlada vso svojo pažnjo vsem vprašanjem, ki so v zvezi z vojaško pripravo države.
Po kratkem govoru poročevalca senatorja Grandija, ki je izjavil, da so ga pojasnila državnega podtajnika docela zadovoljila, je visoka zbornica, kot že rečeno, odobrila proračun vojnega ministrstva za poslovno dobo 1928-29.
Poslanska zbornica se bo sestala 21. t. m«
RIM, 4. Po i. l ansko zasedanje poslanski ' ornice se bo pričelo 21. t. m. Dan otvoritve je bil določen na sestanku med načelnikom vlade on. Mussoli-nijem in predsednikom poslanske zbornice on. Casertanom. Sestanek se je vršil včeraj, dopoldne.
Poslanska zbornica bo imela v novem zasedanju kakšnih 8 ali 9 sej; zasedala bo torej najbrž do 2. junija.
Za žrtve milanskega atentata
MILAN, 4. Zbiranje prispevkov za žrtve milanskega atentata in za njihove družine se še nadaljuje. Občinska blagajna je do sedaj, zbrala 2 milijona in 200 tisoč lir. V to svoto so všteti tudi oni prispevki, ki so jih nabrali milanski listi.
Povratek NJ. Vrt. kralja t Rim
RIM, 3. Nj. Vel. kralj se je povrnil i<z F*renz v prestolnico danes ob 18.15.
PRlnlrik Rudni, ielnup nHa
▼ ministrstva korporadj, prt ministra on. Mirazu in načelnika vlade
RIM, 4. G. Albert Thomas, predsednik mednarodnega delovnega urada v Ženevi, se je danes predpoldne ob 10.30 podal v ministrstvo za korporacije. Spremljal ga je on. Caprino.
V ministrstvu so bili zbrani mnogi vidnejši predstavniki sindikalnih in političnih krogov. Vodstvo fašistovske stranke sta zastopala on. Acerbo in Mara-viglia, za generalno konfederacijo fašistovskih sindikatov pa so bili navzočni poslanci Ros-: soni, Razza, Cucini in dr. Fio-retti.
G. Thomasa je takoj sprejel državni podtajnik v ministrstvu za korporacije on. Bottai, ki.se je s predsednikom mednarodnega delovnega urada nekaj časa prisrčno razgovarjal.
Obisk prt načelniku vlade
RIM, 4. Ob 16. uri je posetil gospod Thomas ministra nacionalnega gospodarstva on. Bel-luzza. Minister je v svojem pozdravnem nagovoru opisal Tho-masu delo fašistovske vlade na polju socialne zaščite in zavarc# vanja ter zadružništva.
«Saj ste sam, g. Thomas, je izvajal minister, v svojem ženevskem poročilu izrazili zelo laskavo sodbo o stopnji, ki jo zavzema Italija s svojimi socialnimi reformami.»Kar se pa onih mednarodnih pogodb, katerih Italija še ni ratificirala, tiče, je minister zagotovil, da bodo Čim prej izvedene in takoj ratificirane. S tem se bo še bolj pomnožila ona vrsta velikih reform, katere je vlada Že izvedla na polju socialnega skrbstva. Minister je pripomnil, da se pripravlja ustanovitev organizacije, ki bo še bolj okrepila od-nošaje med Italijo in mednarodno organizacijo dela in ki bo še bolj prispevala k italijanskemu sodelovanju in podpiranju mednarodnega delovnega urada. Končno je minister izrazil prepričanje, da bo g. Thomasa že njegovo bivanje v Rimu prepričalo o napredku delovne zakonodaje v državi, ki je bila pod vodstvom enega moža in z disciplino enega naroda dosežena kljub vsem težkočam, s katerimi se mora boriti italijansko nacionalno gospodarstvo za svojo obnovo.
Ob 18 30 se je podal Thomas v palačo Chigi, kjer je imel sestanek z državnim podtajnikom zunanjega ministrstva on. Grandijem in nato z načelnikom vlade.
Pri komisiji mednarodnega poljedelskega zavoda
RIM, 4. Komisija za določitev enotnih smernic poljedelskih znanstvenih zavodov in organizacij je danes zaključila svoje zasedanje. Predsednik mednarodnega delovnega urada Thomas, ki se je udeležil tudi današnje seje, je po obširni in zanimivi debati predložil resolucijo, v kateri se podčrtuje sodelovanje, ki bi ga lahko razvile te organizacije, ki so zastopane v posvetovalnem odboru mednarodne gospodarske konference.
Otvoritev prvega kongresa
poljedelskih sindikatov
RIM, 4. Pod vodstvom poslanca on. Rossdnija in ob navzočnosti velikega števila zastopni' kov poljedelskih sindikatov te vse države, je bil danes dopol-dne v dvorani nacionalnega gledališča otvorjen prvi kongres zveze fašistovskih poljedelskih sindikatov. Kongres je otvori! zvezni! tajnik poslanec on. Razza, ki je poročal o delovanju zveze, ki šteje 1,200.000 članov, včlanjenih v 475 sindikatih.
Za njim je povzel besedo pred-4 sednik zveze on. Rossoni, ki je govoril o smernicah, ki vodijo fašistovske poljedelce, ter je izjavil, da sloni moč režima predvsem na velikih delavskih množicah. Ob koncu svojega govora je dejal, da se tega nikakor ne sme pozabiti, pa čeprav so bili pravdni spisi proti zasebni lastnini sežgani, da namreč nalaga zasebna lastnina tudi dolžnosti napram naciji in delavstvu, in da bodo vse bitke izvojevane šele tedaj, ko bodo odno-šaji med kapitalom in delom taki, da bodo zagotovili čim večji uspeh sindikalni akciiL
v Vadsoe-jn
OSLO, 4. Radiobrzojavna postaja v Vadsoeju je prejela davi ob 4.30 brzojavko z zrakoplova «Ifcalia», s katero je general Nobile javil, da upa, da bo prispel v Vadsoe ob 8.30. Vremenske prilike so bile ugodne.
BERLIN, 4. Zrakoplov «Italia» je prispel v Vadsoe ob 8. uri zjutraj. Oddelek vojakov je bil Že pripravljen, da pomaga pri pri-vezanju zrakoplova za steber. Točno ob 9.10 se je to zgodilo.
Mesto Vadsoe je v zastavah. Nebo je bilo spočetka oblačno, kasneje pa se je zjasnilo. Sicer Še ni gotovo, kdaj bo Nobile nadaljeval svojo pot proti Spitz-bergom in severnemu tečaju, bržkone pa tekom štirih ali petih ur, kot je to general sam že v naprej določil.
VADSOE, 4. Italijanski zrakoplov je imel danes ob 18. uri nadaljevati svojo pot proti Spitz-bergom, toda med tem se je vreme poslabšalo. Izgleda, da bo general Nobile ostal tu dalj Časa, kot je prvotno mislil. Med tem se zrakoplov napolnjuje z manjkajočo količino plina in drugimi potrebščinami.
Nad delom Severnega morja med Norveško in Spitzbergi se je zračni tlak povečal. V Green Harbour-ju sneži in pihajo lahni vetrovi.
Prota pred pM MMen
proti komunistom iz južne Italije
RIM, 4. Poročali smo že včeraj, da se je pred posebnim tri-bunalom za zaščito države pričel včeraj dopoldne proces proti večji skupini komunistov iz južne Italije, ki so obdolženi, da so vršili revolucionarno propagando na Siciliji, v Kalabriji, Basilicati, predvsem pa v Mes-sini. V naslednjem podajamo še nekatere podrobnosti, ki jih objavljajo listi o delovanju obtoženih komunistov.
Dejanja, o katerih govori obtožnica, so bila izvršena v okviru revolucionarne komunistične organizacije, ki je imela svoje zveze z moskovsko komunistično internacionalo. O zvezah italijanskih komunistov z Moskvo pričajo razna pisma, ki jih je zaplenila oblast javne varnosti. Mod-zaplenjeno korespondenco so nekatera pisma zelo kompromitirujoča. Tako se n. pr. opravičujejo italijanski komunisti v nekem pismu, da ne morejo poslati obračuna za nekatere mesece leta 1925, ker je bil aretiran takratni blagajnik italijanske komunistične stranke. To pač dokazuje, da je italijanski komunizem tudi v gmotnem oziru odvisen od Moskve.
Komunisti v južni Italiji so bili organizirani popolnoma po vojaškem vzoru, z izvežbanimi voditelji, s strogo disciplino in z največjo tajnostjo glede imen zaupnikov ter glede njihovih bivališč. (Osrednji izvršilni odbor je dajal posameznim celicam somišljenikov svoja navodila potom raznih krajevnih in potujočih zaupnikov ter je pri tem zelo previdno postopal, tako da oni, ki so prejeli navodila, pravzaprav nikoli niso vedelit kdo jih je dal.
Voditelj prevratništva v Mes-sini je bil bivši poslanec Lo Sardo, ki je bil pred kratkim obsojen pred posebnim tribuna-lom.
Razsodba
RIM, 4. Posebni tribunal za zaščito države je danes popoldne zaključil obravnavo proti 12 komunistom iz južne Italije. Ob 15. uri je bila proglašena razsodba in so bili obsojeni: Pia-nezza na 15 let, Motta in Muso-lini na 13 let, Janni na 10 let, ^orosi na 9 let, Mancino in Tro-iano na 8 let, Scilipoti na 6 let, Weigert in Scionti na 5 let; Bo-naccorso na 4 leta in 4 mesece ječe. Poleg tega so bili vsi obsojeni na dosmrtno izključitev iz javnih služb razen Weigerta, Sciontija in Bonaccorsa in na 3 leta posebnega policijskega nadzorstva. Bivši poslanec Lo Sardo je bil oproščen, ker mu je bilo priznano načelo «res judi-cata».
BEOGRAD, 4. Finančni minister je odredil, da se otvori na Bledu podružnica jeseniške carinarnice. Poslovala bo od IS. mala do IS. oktobra.
Aplneoska urotu ftopStoa
izključila Stjepana Radite od It sej
BEOGRAD, 4. Današnja seja narodne skupščine je bila zelo viRarna in burna. Po običajnih formalnostih je prišel v razpravo resolucijski predlog (poslanca dr. Mačka o zaščiti gozda in objektov pri reviziji segregacija Po kratki utemeljitvi predloga s strani predlagatelja in po tozadevni izjavi ministra za šume in rude je bil predlog soglasno sprejet.
Nato je prišel na vrsto pred-, log Svetozarja Pribičeviča, ki je zahteval, naj se ministrski predsednik pozove, da ostane v stalnih, stikih z narodno skupščino in redno zahaja k njenim sejam. Vladna večina je njegov predlog odklonila.
Na popoldanski seji se je bavila narodna skupščina s predlogom poslanca Bariše in tovariševi glede spremembe in izpopolnitve zakona o prehrani pasivnih krajev. Dr. B ariša je predlagal, naj se člen 2. tega zakona spremeni, tako da prevzamejo razdelitev podpor povsod oblastni odbori. Sledila je kratka debata, tekom katere je minister socialnega skrbstva Radović predlog odklonil, češ da je hrana že razdeljena.
Pred zaključkom seje je predsednik narodne skupščine dr. Peric predlagal, naj se predsednik HSS St. Radić radi neparlamentarnih izrazov, ki jih je rabil tekom današnje seje, z o-zirom na to, da vsi opomini in ukori doslej pri njem niso nič pomagali, kaznuje z izključitvijo od 10 sej narodne skupščine. Vladna veČina je predlog dr. Perica sprejela. Končno je bilo določeno, da se vrši prihodnja seja v četrtek, 10. maja, ko pride na dnevni red znana interpelacija opozicije na ^ministra dr. Marinkoviča o zunanji politiki. __
Mtanka kraljevska dvojica v Moskvi
MOSKVA, 3. Afganistanski kralj Ahman Ullah je prispe^ sinoči ob 20.30 v Negoreloje, rusko obmejno naselbino. Sprejel ga je oddelek vojske kot častna straža In zastopnik o-blasti, ki mu je izročil brzojavno dobrodošlico Kalinina. Godba je zaigrala ^afganistansko nacionalno himno. Kralj je v odgovor dejal, da mu je v zadoščenje, da je prispel na sovjetsko ozemlje.
V Minsku so ga na postaji pozdravili člani beloruske vlade. Kralj je takoj nadaljeval svojo pot proti Moskvi.
MOSKVA, 4. V spremstvu eskadrilje vojaških letal je prispel sem včeraj dopoldne brzo-vlak z afganistansko kraljevsko dvojico. Na postaji so kralja Ahmana Ullaha sprejeli člani sovjetske vlade ČiČerin, Voroši-lov, Kalfnin in drugi. Oddelek vojaštva je tvoril častno stražo. Takoj ob prihodu je vojaška godba zaigrala afganistansko nacionalno in internacionalno himno. Kralja je pozdravil v imenu vlade Kalinin, kraljici pa je afganistanska poslanica izročila šopek cvetlic.
Z avtomobili so se nato kraljevski gostje sovjetske vlade odpeljali v palačo, kjer so se nastanili. Ob 14. uri je kralj posetil Kalinina, nato si je ogledal Leninov mavzolej in prostore moskovskega sovjeta. Vladar je zatem sprejel diplomatični zbor. Sinoči je priredil načelnik sovjetske vlade Kalinin na čast afganistanskemu vladarju sijajen sprejem.
Potovanj« bivšega poljskega ministra Lednickega po Jugoslaviji
BEOGRAD, 4. Bivši poljski minister in predsednik vseev-ropske unije Aleksander Led-nicki je imel pred dnevi v Zagrebu predavanje o nacionalizmu in pacifizmu. Vzbudil je veliko zanimanje med tukajšnjimi politiki.
Sedaj je prispel v Beograd in stopil v stike s tukajšnjimi po-Uličnimi in finančnimi krogi. Tukaj so povodom njegovega poseta ponehale govorice, da bi naj bil sestanek med on. Mus-soiinijem In poljskim zunanjim minteJtrom Zaloškim v Rimu naperjen proti Mali antanti
JnSoslovensKI orožniki
odbili napad albanskih kočakov
BEOGRAD, 4. Notranje ministrstvo je-4>rejelo iz Kosovske Mitrovice poročilo, da so v minuli noči albanski kočaki prekoračili pod vodstvom znanega Saliha Adema jugoslovensko mejo in skušali napasti bližnje naselbine. Jugoslovenske obmejne oblasti so pravočasno izvedle za ta napad in ukrenile vse potrebno.
Med orožništvom in kočaki se je vnel hud boj, v katerem je bilo več kočakov in orožnikov ranjenih. Vodja kočakov Salih Adem je bil ubit. Po skoro dve-urnem boju so se kočaki umaknili v gozdove in pobegnili nazaj v Albanijo.
Letalski napad na Sandal
Nove japonske čete na potu v Šan Tung
TOKIO, 4. Ker postaja položaj v Šan Tungu vedno težji in nevarnejši, je japonska vlada odredila, naj se japonska brigada, ki se sedaj nahaja v Mandžuriji,takoj napoti proti Tsi Na-nu, glavnemu mestu San Tunga in pozorišču bojev med severnimi in južnimi nacionalisti. S polotoka Koreje je bilo odposlanih proti Tsi Nanu 6 japonskih letal.
LONDON, 4. «Times» prinaša naslednjo vest in Šanghaja:
Nad mestom se je pojavilo nenadoma neko letalo. Krožilo je nekaj časa okrog tovarn, nato pa je spustilo na tukajšnji arzenal 11 bomb. Vse so se raz-počile in povzročile veliko škodo. V arzenalu je bilo 12 ljudi ranjenih. Letalo se je nato oddaljilo in zavilo proti mestnemu okraju Nantao. Nanj in na južno postajo je spustilo spet več bomb. Ena je razdejala neko hišo, druga je padla na neko tovarno za vžigalice. Ranjene so bile" štiri ženske. Tretja bomba je padla na cesto, ranila eno starko, enega otroka in enega kmeta ter ubila dva vola.
Tukaj menijo, da je sovražno letalo priletelo iz Tsing Taona. Takoj sta vzletela dva hidro-plana, da uničita sovražnika, a do večera ju še ni bilo nazaj.
Po oolltvali o Franciji
Izjave notranjega ministra Sarrant-a
LILLE, 4. Tu se mudi notranji minister Albert Sarraut. Uredniku lista «Echo du Nord» je podal več izjav o zaključkih volilne borbe in položaju v vladi.
Med drugim je dejal:«Volitve, ki so se vršile pred kratkim, so pokazale, da so bili upravičeni naši računi in naše nade. Ustalitev finančnega položaja, kot se je ustvarjala tekom poslednjih dveh let, je morala povzročiti tudi socialno ustaljenje. Volitve so priča, da je bila poražena demagogij a.»
Novinar ga je nato vprašal, ali se ne namerava povrniti v Indokino. Minister Sarraut je vprašanje odločno zanikal in j§ dodal: «Poincare me je počastil s tem, da mi je izkazal vse svoje zaupanje, in to se doslej ni o-majalo. Jaz nisem svoboden, da bi odšel, kamor bi se mi zlju-bilo, dokler bo predsednik takega mišljenja glede moje osebe. Ostal bom njemu in edino njemu na razpolago. Naloga bodoče zakonodajne zbornice bo predvsem, da poskrbi za spoštovanje zakonov, za slogo v javnem Življenju in za plodonosno sodelovanje med kapitalom in delom.»
Oton ŽupantK
imenovan za intendanta ljubljanskega narodnega gledališča
BEOGRAD, 4. Prosvetni minister je danes sprejel ostavko intendanta ljubljanskega narodnega gledališča arhitekta Kre-garja. Za njegovega namestnika je bil imenovan Oton Župančič.
Jugoslovanska kraljevska dvojica odpotovala v Topolo
BEOGRAD, 4. Kralj in kraljica sta s prestolonaslednikom Petrom in princem Tomislavom danes popoldne odpotovala v Topolo, kjer ostaneta nekaj dni. Meseca julija odpotuje kraljeva rodbina na Bled.
« EDINOST*
DNEVNE VESTI
Požar v Soli
S Katmare nam pišejo:
V Četrtek zjutraj okoli 6. ure je poslala naša ljudska šola žrtev obilja. Zgorel je ve« prvi raered, ki «e nahaja v pritličju. Oprema je zgorela vsa, pod in strop je ogenj ca vet mestih ugonobil; nepoškodovana pa je ostala večina Šolskih klopi. V celoti pa je soba prvega jrazreda v takem stanju, da se v »jej ne bo mogel vršiti pouk, do-ifcler se ne popravi.
Požar je prvi opazil -C. g. župnik Leiler ob 6>i zjutraj, ko je šel v cerkev, da bo maševal. Šolsko poslopje se nahaja blizu cerkve in itakoj, ko je g, župnik stopil iz žup-nišča, Je opazil, da se iz zadnjega okna pod streho šole kadi. Poslal je cerkovnika k šolski služkinji, da jo opozori, a potem so se vsi iri>-je podali v Šolsko poslopje. Čim so odprli glavna vrata, so začutili močno vročino, a ko so odprli vrata prvega razreda, jim je udaril nasproti močan dim. Odprli so okna, a vrata, ki vodijo na vrt, so našli odprta. G. župnik se je nato nemudoma odpravil v Lonjer telefonirat tržaškim ognjegascem. Okoli (3. in pol so bili ti že na mestu požara, lako da jih je našel g. župnik, ko se je vrnil iz Lonjerja, Že jia delu. Kmalu se jim je posrečilo ogenj omejiti, a okoli 9. ure je bilo gašenje končano.
Drugi prostori razen prvega razreda niso bili poškodovani, pač pa je bila povsod oprema razmetana. Ker so bila vrata na šolski vrt odprta, se sodi, da gre za požig; požiga lei pa so morali' priti v šolo skori okno. Za zločin govori tudi dejstvo, da so zlikovci odnesli iz maznire 50 lir. Poleg tega je bila naša šola že v prejšnjih letih parkrat žrtev vloma neznanih zlikovcev.
Za odpreti® dueti pot!
Pod tem naslovom nam pišejo z gornjega Krasa:
Zanašali smo se, da bodo obla-stva kaj ukrenile, iz lastne pobude proti zapretju dveh kosov glavne ceste, ki pelje iz Dutovelj na Gor-jansko. Ker sta tiotična kosar še vedno zaprta za promet, naj morda služi teh par vrstic za pobudo, da te-"vzame vprašanje v pretres. O-m en jena zaprta kosa ceste sta ona dva. katerih eden pelje mimo Krajne vasi, drugi pa mimo P!iskovi-te. Pred vojno smo se mnogo potegovali, da bi šla cesta po teh dveh mestih in ob času vojne se je to uresničilo. Z zapretjem obeh kosov ceste prometu pa je sedaj zopet po starem. Ni vedeti pravega razloga, zakaj naj bi bilo iako, ko je vendar za vse boljše, če lahko gredo vozila po lepi in ravni poti namesto po slabši in strmi.
Gre pri vsem tudi za važne prometne interese velikega dela Krasa. Pi'ej so spotili ji KraŠevci v mnogo večji ineii obL kovali dutovske in sežanske semnje, in to ravno radi udobnosti, ki jo je nudila nova cesta Kljub temu. da ta ne gre prav skozi vas, so se potniki vendar radi ustavljali toliko v Plisko-vici kolikor tudi v Krajni vasi. Sedaj pa jih vidimo čedalje manj. Zo>:etno odpretje obeh omenjenih kosov cest bi torej bik) velike splošne v&Žnosti. a kar se tiče onih par posestnikov, ki bi bih oškodovani. bi pač tudi ne bilo nemogoče da bi prišli do primerne odškodnine.
U o m\m Mlsških novincev irc CerkljcBskem
Prejeli smo in objavljamo na-plednje pojasnilo:
Kakor je že poročala «Edinos<t» ©d 2G. pr. m., št. <+9. o plesu v Vrhu in njega posledicah, naj bo i meni dovoljeno, da spregovorim par besed o tem. Z dopisom ter svarilom. 1 a ter o je dodal dopisnik ob koncu dopisa, se popolnoma strinjam, samo v par točkah bi bilo umestno, oko bi bilo popravljeno, in si-cer: ko pravi g. dopisnik: Nenadoma so že pozno zvečer stopili trije iantjo iz Polic... Ti so hoteli po vsej sili v gornje prostornejše prostore. Temu so so pa uprli Pečani in jim zastavili pot.
Da pa temu ni bilo tako, naj bo povedano, da dostop v gornje prost cre ni bil zabranjen nikomur, ker so bili dani na razpolago in
pripravljeni za udeležence, da so Pečani klicali «gor PoJičani», da Kržišnik ni dobil nobenega udarca od zadaj in da je Makuc branil tovariša, ne Podobnik.
Toliko v pojasnilo, da ne bo v časopisih krivice ne na tej ne na oni strani.
Ponavljam, opustimo pijančevanje in zakotne plese, čitajmo rajši dobre knjige in časopise; imamo jih dosti, ki nam nudijo obilo poučnega, koristnega in zabavnega, ter opus lim o to, kar nas tira v pogubo in propast. Potem bomo lahko rekli zdrava duša v zdravem telesu! Zdrava duša v zdravem telesu je pa zdrav kulturen narod brez napak.
Avstrijski kon&aL
Gospod Emmerich Kerzfeld je bil pooblaščen za začasno opravi janje poslov avstrijskega generalnega konsula v Trstu v pričakovanju rednega kr. ek^ekvaturja.
Rekord glede številne družice
Ugotovilo se je, da Lina kmet Franc Citarielio iz občine Grotta-minarde v pokrajini Avellkio, roj. dne 10. oktobra 1860. h, *tlri in dvajset od tridesetih ^zakonskih o-trok še živih. To je torei v <mnši državi najbolj številna <lružina
Rojstva, snu ti in poroke v Trstu
dne 3. maja 1P2.8.
Boje ni: 6;
mrtvi: 11;
poroke: 1.
(Z
Truplo novorojenčka v ovotn
Predpreteklo noč je neka ženska, stanujoča v hiši Šl 11 v ulici G. Vasari, našla na hodniku velik omot, ki je vseboval trupeice o-troka moškega spola O stvari so bili takoj obveščeni orožniki, ki so dali prenesti trupelce v mrtvašnico mestne bolnišnice in obenem j uvedli preiskavo. Do sedaj ni bilo J še mogoče ugotoviti, gre li za človeški plod, ali za trupelce otroka, ki se je rodil«* ?.ivo, a je umrlo takoj po rojstvu i adi poimanjitJiive-ga negovanja aii je bikr celo umorjeno. Ker utegne bili ta; poslednja domneva utemeljena, je olAasi izdala. ukaz, da se trupelce rasdelesi v navzočnosti sodne komisije. k'f bo pojasnila stvar.
Nogo si je zlomi*
Pri delu v tovarn i vrvi De Angeli v Skednju se je včeraj zjmraj ponesrečil r>S-!etni vrvar Andrej Favretto. stanujoč v uiici Uaioli-ca št. 14. Ko je prenašal halo konoplje, se je spodtaknil in padel tako nesrečno, da si je zlomi' levo nogo v kolenu. Siromak je tiobil prvo poeiioč od zdravnika rešilne postaje, ki so ga telefomčno poklicali na iice me^ta, nato je bij prepeljali v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti kakih 0 tednov.
Tatinski obisk v star^van;u
Ko se je zasebnica Štefanija Lo-renzini stanujoča v ulici S. SJata-per št. 24. predvčerajšnjim popoldne vrnila po parami odsotnosti domov, je v svoje veliko presenečenje našla vrata stanovanja odprta in kanalu se je prepričala da so v njeni odsotnosti btii v tstano-vanju liepovaijonr gostje Omare so bile odprte in njih vsebina razmetana po tleh. L/orem±ir?*eva. je ugotovila, da ji je zrwan ik«to oblek, perila in drugih predmetov v znesku kakih 400 Hr. Ženska se je potolažila s tem, da je javjla tatvino policijskim organom .na bližnjem komisarijatu, ki sedaj prit ino iščejo zlikovce.
• Tuje t ote so fo mikale.
Pred kakimi 10 dnevi je kmet
Ivan Spanker, stanujoč na Proteku št. 30, javil na orožniski poslaji v Miramaru, da so mu neznani zlikovci par dni prej ukradli z vrta pri Grl j ari u več rastlin -za okra^e-vanje in rož v skupni vrednosti kakih 100 lir. Orožniki so uvedli preiskavo in po d&l.išecn' .poizvedovanju je njih sum radi omenjene tatvine padel na 40-leiaio Marijo T. iz Sv. Križa Zdi se. da je ta sum utemeljen, ker so T.-ovo po zaslišanju naznanili sodni oblasti.
Tržaško sodišče
Težak svinec.
, Včeraj je stal pred senatom tržL kazenskega sodišča 23-1 etni Tu 1 lio Rusignaga iz Vidma, obtožen tatvine 5 kg svinca na škodo ladjedelnice pri Sv. Marku.
Rusignaga je zasačil vratar ladjedelnice Filip Gulich.
Obtoženec priznava v celoti dejanje. Pobral je razne odpadke svinca v času, ko je delal v ladjedelnici na račun tvrdke Repich.
Zastopal je na obravnavi ladjedelnico Marij Fortis, ki je povedal, da je bila ukradena kovina vredna komaj kakih 15 lir.
Branil je obtoženca odv. Kezich.
Sodni dvor je obsodil Rusignago na 3 mesece in 10 dni ječe.
Ktosnjat, ki fe prodajal tuje blago na svoj račun
Na ovadbo trgovca Alfonza Car na-zzaro je moral včeraj pred sodnike 29-letni kro£njar Ivajn Feltri, obtožen, da si je pridržal svoto 1080 lir — protivrednost blaga, katerega mu je izročil Caiiazzaro v komi-sijsko prodajo.
Karabinerji, ki so izvršili pri obtožencu hišno preiskavo, so našli del blaga in ga vrnili lastniku. To blago je bilo vredno približno 300 lir.
Obravnava je bila prenesena radi odsotnosti oškodovanca
Zamotana kupčija s krompirjem.
Trgovec Josip Zlobec, stanujoč v ul. Media Št. 3, je naenanil trgovca Aniona Leiterja starega 46 lei, češ, da mu ie pred ča^om dal v komisijsko prodajo 3940 kg; krompirja, vrednega 1773 lir, a ni prejel nika-ke&a plačila.
Led ter, ki je prisoten na obravnavi, pravi, da sploh ne ve ničesar o zadevi s krompirjem. Kupčijo da pklepal in sklenil njegov uslužbenec, Ore^t Boico. On ni inkasiral za krompir niti vinarja.
Zlobec pa pravi, da je on dal krompir firmi Leiter v komisijsko prodajo.
Predesednik: S kotu »te sklepali to kupčijo?
Zlobec: Jaz sem sklepal vse kupčije z Bcnrom. Toda Boico je bil predstavnik Leiterja.
Tudi Boico je na obravnavi kot priča Pravi, da mu je Zlobec vsilil 45 stotov krompirja po 45 lir za stot. Blago je bilo slabo in tako je prišlo v zadevi do mesporazum-Ijenj. On da je v resnici sklepal za firmo Leiter.
Na nasvet zagovornika se Leiter na obravnavi obveže, da poravna dolg po 1200 lir mesečno, kar Zlobec sprejniie.
Zato i-zreče sodni dvor — pod predsedstvom cav. Rocco — oprostilno razsodbo xa Leiterja,
Vesti zJioriSkega
Goriške mestne vesti

V Trsiti, dne 5. ma;a 1528.
Žrebanje pokrajinskih obveznic
Dne 1. t. m. se je vrtalo v uradih pokrajinske uprave 41. žrebanje obveznic, izdanih v letu 1888 od bivše goriške in gradiščanske pokrajine. Bile so izžreb&ne sledeče obveznice, ki jih bo izplačala pokrajinska blagajnica s 1. avgusta naprej: L) Vrsta A. Št. 27 za 1000 goldinarjev - lir 12*X); vrsta A. &t. 45, za 1000 gold. - L 1200; vrsta A. $t. 70, za 1000 gold. - L 1200; vrsta A. ŽL 85, za 1000 gold. - L. 1200; vrsta A št. za 1000 gold - L 1200; vrsta A. Si. 24, za 500 gold, - L 600; vrsta A. št. 46, za 500 gold. - L 600; vrsta A. št. 70, za 500 goJdL L 600.
2.) Vrsta B. M. 18, za 1000 gold. -L 1200; vr. B. št. 41, - za 1000 goW. -L 1200; vr. B, 6t. 66 - za 1000 goVL -L 1200: vr. B. St 6 - za, 500 gold. * L 000; vrsta B št. 8, za 100 gold. -L 120; vrsta B. št. 74, za 100 gold. -L 120.
Za pevzdigo svOoreje
V s vrbo povzdige svil ore je na Goriškem je tukajšnji kmetijski potovalni urad v zvezi z drugimi
tozadevnima bitji razposlal natečaj za nagrade med svil orejci, in sicer za leto 1928. Svilorejci se dele I v dva razreda. Oni, ki goje svMo- ] rejo v večjem in srednjem stilu, \ ter oni. ki jo goje v malem obsegu.
Za prve so določene sledeče fia-grade: ena »a 200 lir in diploma, pet nagrad po 150 lir in diplome, 10 po 100 lir in diplome in 20 po
Prošnje naj se pošljejo najkasneje do 10. t. m. [mc-jn) na kmetijski potovalna ura (C .Uodra ambuL prov. di Gorizia). Gledalo se bo pri podeljevanju nagrad itredvsem rta to, koliko je sviloreja od krnskega leta j>ri posameznikih napredovala.
Avto ga je povozil
Zeleni križ je moral včeraj zjutraj odpeljati v goriško bolnišnico nekega Amtoiia Boschina, starega! 24 let, iz Gorice, stanujočega v Solkanski ulici. Bosch^n se je namreč vozil po ulici Cassale s kolesom, ko se je zaletel vanj avto št. 37b G. O. in ga vrgel na tla. Zadobil je težke notranje poškodbe. Vrh tega se je ranil na tisniku, na levi nogi in v tre4ruhu. Njegovo stanje je precej nevarno.
Granata ga je ranila.
10-letni pasiir Leopold Blazič iz Sel na Krasu je hotel pokazati nabiralcem vojnega materiala, kje se nahaja velika granata. Ko so dospeli na mesto, je prijel za granato tako nerodno, da je ta eksplodirala ;in mu popolnoma razmesarils, levo roko ter mu odnesla nekaj prstov na drugi roki. Zeleni križ ga je prepeljal v goriško bolnico.
Z voza je padla Ana Florenin, stara 42 let, iz Mirna, je včeraj tako nesrečno padla z voza, da si je zlomila levo nogo, se pobila po komolcih in še po drugih delih telesa. Zeleni križ jo je spravil v goriško bolnico.
Izgred s^diiia
Zaslišivan|£ §»rl?
pri procesu proti tatinski dražbi
Ma^oSjalo Palumfee in druge priče
Pri popoldanski raspravi v četrtek je bil predvsem zas-lišam Karel Velušček iz V ogrskega, občinski stražnik, ki pripoveduje, kako mu je Vuk nekoč s samokresom grozil. Vse to imenuje Vuk «čako-le*».
Dalje časa zaslišuje predsednik kvesturnega marešjala Palumba. Priča pripoveduje, da je prišel mar*-a meseca 1927 v Gorico. Takoj po svojem prihodu je zvedel za številne tatvine, ki so se dogajale v okolici Gorice. Sam je začel sumiti najprej Milana Vugo, pozneje pa Ličena. Hkratu pa se je seznani! tudi z Vukom, katerega je spoznal že nekoč v Gradežu. Obrnil se je do njega in ta m-u je pečasi izdal vse tatvine, s pogojem pač. da bo marešjalo njemu zavaroval hrbeL Torej, da ne bo njega tlačil v zadeve. Tako se je on Vulca najprej po-služil, ko je pa enkrat dovolj zvedel, je še njega aretiral. Vuk je stopil v past. Po večini s© vsa preiskovanja opirajo na izpovedi Vuka. Predsednik jzprašuje nato ma-rešjala o vseh podrobnostih, katerih se pa on ne spominja več ter se mora naslanjati na ono, kar je povedal v ovadbi. Iz njegovih preiskav je tudi razvidno, da sd gotove osebe večkrat videle Krainerja v Trstu z Vukom in Ličenom. Spo-, znali so ga na podlagi fotografi-je.
Preds.: «Kako, da sto napisali v ovadbi, da je Marija Ličen običajna odjemalka nakradenega blaga?«
Odv. Zennaro: «Da jo je laže aretiral!))
Odv. Paglilla: «Ali se je Vuk sam ponudil za konfidenta kvesture?»
Palumbo: «Deloma da. deloma je bil naprošen. Rekel je. da bo tvoril svojo dosžnost, le da ga ne smemo naznanitLa
Odv. Paglilla: «Ali vam je vse takoj izdal?»
Pahimbo: «Ne, moral sem počasi iz njega izvleči. Le o tatvini pri Kramerju je vedno molčal.« . Predvodnik pripomni: *Da bi ne bil naznanjen, je Vuk najprej kradel s svojimi tovariši, nato pa tatvine izdajal Palumbu!a
Vuk lioče vprašati Palumba, če ni res, da sta nekoč skupaj obedovala v Trstu. M.?rešjalo potrdi to, nakar Vuk sede na klop s čudno gesto: «S tatovi ne bo obedoval ana-^ reŠjaloI»
Vuk: «Gospod predsednik, ali bi vpražali g. Palumbo, ali mi je plačal nekoč vlak v Trst in nazaj ter mi dal še denar!« Palumbo: «Da, da!» Vuk sede »s prepričevalno gesto: «Tatovom se ne daje denar!«
Nato Izpraša predsednik se drtr-ge priče, in sicer brigadirja gor. kvesture Antona Bressana, Leopol
50 lir in diplome.
i-da Uršiča, Alojzijo Peršič, Angela
Fanninija, mareSjal«; Alojzija Vi-sentinija, Leopolda Kodriča, občinskega tajnika iz Bil j. Josipa D'Angori o, mareSjrla orožn. iz Prvačine, in Nado Boškin. Po končanem izpraševanju p. enese predsednik obravnavo na 8. maja ob 9. dopoldne.
23 veščam iz Brezolce m LeHlncfi mi soriškim sodiščem
Obtoženci
Včeraj dopoldne se je pričela na goiriškem kaz. sodižtu zanimiva razprava proti 23 obtožencem iz Bi-eznice pri Ledinah. Pri obravnavi je prisotnih le 18 obtožencev, ker pet jih je zbežalo čez mejo v Jugoslavijo, še preden so jih aretirali. Včerajšnje sodnijske obravnave se je udeležilo veliko ljudi. Cela vas Breznica je dospela včeraj v Gorico, kajti občani so deloma obtoženci (večinoma moški), deloma go po klicani kot priče (ženske), nekaj pa jih je prišlo iz radovednosti. — Takoj po 9. uri pripeljejo orožniki 13 obtožencev, uklonjenih vse k eni verigi, in jih porazdele po zatožni klopi in po stolicah, ki so jih morali nalašč zanje prinesti v dvorano poleg zatožne klopi. Poleg 13 moških, sedijo na zatožni klopi še Štiri ženske in en moški, ki ni uklenjen. Obtožence branijo štirje odvetniki, in sicer odv. Tonkli, odv. Korsič, odv. Fillak in odv. Ciolella. Drž. pravdnik Gaspari. Obtoženci so sledeči: Ivan Bogataj - 43 let, roj. na Ledinah, stanujoč v Brez-nici. kmet; Ivana Bogataj, roj. v Gorenji vasi (SHS), žena prejšnjega, stan. v Breznici; Ivan Demšar-2G let, iz Žiro v, jugosl. državljan; Jožefa Istenič1, roj. v Ledinah, stan. v Breznki; Ludvik Istenič, 39 let; Jnstina Lapanja, 39 let; Karolina Leban - 21 let, iz Laz ca pri Cerknem stan. v Breznici; Lucija Mik-larčič iz Žirov. stan. v Breznici, stara 38 let; Ignac Mohorič, staj- 51 let, iz Ledin stan. v Koritah; Anton Pagon - 45 let, iz Breznice; Franc Strel, »-leten; Filip Strel, 41-leten, in Just Strel, 27-leten, vsi iz Breznice. Nato Ivan Kavčič, 25-leten, iz Breznice; Josip Kavčič, 28-leten, iz Breznice; Ivan Zakelj, star 47 let: Ivan Žakelj od Grego-rija, 58-leten. iz Ziri, stan. v Breznici; Tomaž Zakelj, star 22 let; Budoif Istenič - 21 let; Ludvik Strel, star 20 let. čevljar; Karel Strel, star 18 let, Anton Žakelj - 22 let, in Matej Žakelj - 19 let, čevljar, vsi i-z Breznice. Prva dva obtoženca sta na sačasni svobodi, dočlm so bili ostali, razen zadnjih pet, ki so zbežaii. aretirani dne 5. marca 1928. Ženske so bile po enomesečnem! zaporu izpuščene na začasno svobodo, dočim: so morali priti rrio.šlii uplenjeni pred soddSČe.
Česa so ob dolženi? Prva dva zakonca Bogataj sta ob-dolžena, da sta izvrševala gosti 1-ničarsko obrt brez potrebnega dovoljenja. tako da nista plačala predpisanih pristojbin oz. davkov. Vsi ostali pa so obdoiženi. zločina, ki je zapopaden v Čl. <i3., št. 1903. 2. kaz. zak. Obtoženi no, da so se A. marca t. 1. z orožjem in palicami v roki skupno uprli trem finančnim stražnikom: Guidonu Sgherri-ju, Salvatoru Chiricu in Salvatoru Delle Donne-ju, ko so ti prišli, da odženejo v vojašnico krčmarico Ivano Bogataj; nadalje so obtoženi zločinov, o katerih govore čl. 372., 373. in 378. kaz. zakonika ker da so nabili Joiefa Chirico, da se je moral zdraviti čez 10 dni. in GuiOo-na Sgherri-ja, da se je moral zdraviti 8 dtii. Vrh tega je še zadnjih pet obtoften-ce-v, da so zbežali brez potnega lastaT in ne radi političnih motivov, oeiz mejo v Jugoslavijo. Odvetniki predlagajo Odv. Tonkli ^tavi sodnemu dvoru predlog, naj bi se piva dva obtoženca sodila posebej, in sicer na preturi v Idriji, ker spada njih zločin v kompetenco pi-eture. V dose^ go ugotovitve, da so bili vsi obtoženci popolnoma odsotni pri zločinu, prosi odvetnik, naj se zasliši ^ nekaj prič. I^lotako naj se zasliši v prilog obt. Mohoriča kot priča obtežen k a Ivana Bogataj. K njegovemu predlogu fee priključita Še odv. Koršdf in Giolella. Drž. pravdnik Gaspari se temu upre. Sodni dvor pa ugodi odvetnikom in obtoženca Bogataj in žena zapustita zatožno klop.
Zasliševanje obtožencev Prvi je bil zaslišan Ivan Demi-šar iz Žirov. Pravi, da sploh ne ve nič o stvari. Ob pol šestih je prihajal iz Žirov. Med pol jo se je oglasil
pri Janezu Žaklju, odkoder se je podal k svojemu stricu Antonu Pa-gonu, kjer je ostal ves večer. Ni slišal strela, sezui se je in legel s« peč. Drugi dan zjutraj pa so ga ar retiraii. Nič ni vedel zakaj.
Jožefa Is Lenič pravi, da se je ti-« sto nedeljo vračala od mače ia 21-rov. Ob 4. je bila že v Breznici. Dot 6. zvečer je bila pri Bogatajevih, po 6. pa je Šla domov kuhat.
«Ali ste videli koga pri Bogalar jevih?»
«Nič nisem videla, ker nisem dala «grlihe». Gor na peči v hidi sen* bila, pa Justina Lapanje je bila n mano.»
«Ali je Justina šda z vami od Bogatajevih?«
«Ne, je ostala, ker tam služil«
Odv. Tonkli; «Ali sta bili tudi Lucija Miklavčič in Karolina Leban v hiši?»
«Da, tud. one so bile pri peči.w Obtoženka govori nekoliko prestrašeno in tiho.
Istenič Ludvik pravi, da je prišel k Boga tajevim v družibi Justai Strela in Tomaža Žaklja. Ker so bili vsi žejni, so šli na liter. Za njimi so prišli Lipe Strel, Ludvik Strel, Ignac, MohoriČ, Anton Pagon, Anton Žakelj in Matevfc Zakelj. Štirje z njimi vred so se spravili kvartat, ostali pa so gledali in hodili po hiši. Tudi ženske je videl v hiši. Okrog 6. pa je šel že iz gostilne. Pred njim je šel domov že Lij*> Strel, Justin Strel in Tomaž žakelj. Ko so prišli finančni ji, so owi še kvartali.
«Ivaj so delali stražniki?:
«Ne vem, govorili so italijansko, jaz pa italijanskega ne znam in ne razuinem.»
*S kom so govorili?«
hlapcem Jernejcem Laj»anjo ter z Antonom Zak 1 jem.
Nato pravi, da je šel douuuv; ravno ko se je sezul in je nameraval zlesti na peč, je zaslišal sirol Našteva vse one, ki so ga videli doma.
Poročilo o nadaljnjem atislibeva nju obtožencev bomo priobčili jutri. Razprava se včeraj še ni končala; nadaljevala se bo v četrtek, dne 10. t. m.
BORZNO POROČILO
Amsterdam 762-768 Belgija 2<i3-2*>7, Franci ia 74.57 K -74.77 J4, 18.94-19, Španija 312-318, Švica London 92.57H-92.77'A, New York 365-367, Atene 24.75-25.25. Berlin 451-457. BukareŠt 11.65--12.05, Praga 56.10-5<>.40, Ogrska 328.50-334.50, Dunaj 264.25-270.25. Zagreb 33.30-33.60.
Uradna cena zlata <3. 5.) L 364 49; Liktorsko posojilo 87.20; voinoiHl-škodninvke obve?£»jce-78.^'
DAROVI
V počastitev spomina pokojno Vilmo Fank daruje Alma Hrast L 25 za Šol. društvo. — Na*if-kre-nejša hvala!
Neva velika čevljarska delavnica
G. Andrej Beocich je otvori 1 te dni veliko čevljarsko podjetje, ki mu je dal ime «Prva delavnica /a popravljanje obuvala na rokov. — To podjetje ima *voj sedež na trgu Piazza Piccola"Št. L a delavnica io nahaja v ulici Moise Lu^./.atto 18.
MALI OGLASI
ODLIKOVANA tovarna glasovirjev Mi-niufisi • Kidrič sprejema vsakovrstne poprave glasovirjev in harmonijev, S. Fran-cesco d'Assisi 22.	460
ŠOLA za iivanjc, krojenje in vtzcnj© bo odprla 5. maja_ Donda - Klampie-rer, Trst, Via Lavatoio 5.
ZLATARJA Albert Pcvh j
Trst, Vin Msczmii 4tt
kupuje krone po I 37 Fopiavlja in prodaja zlateniiio.
0r. S/UMC
20502»RJIVIVIK
TTVTTT TTTf
y r
IPS1
VIA S. IAJZARO DJi. ^

ms
PODLISTEK
V. J. KRIŽANOVSKA:
Pajčevina
(81)
Romu ▼ ftttrlta delih
II ruščine prevedel L V,
Ah, zakaj vas ni l>ilo tu, Rostislav? Vse bi i>ik> morda drugače.
—	Da, morda bi mi bila ljubezen povedala, kako bi vas obvaroval pred uaodnim korakom.
Obmolknil je v zadregi in se jezil sam nase* da mu je nebote u&lo priznanje, toda takoj se je 'opogumil in nadaljeval:
—	Zdaj je tako vseeno. Ko je moja tajna od-jkrita, ne jemljem ve€ besede nazaj. Da, Milica, jaz vas že davno ljubim, in najslajše sanje mo-
Ljega življenja so bile, da bi vas smel kedaj irne-[ziovatl svojo. Ker sem mislil, da ljubite Igorja, sem oataJ v senci; no, usoda je očividno proti meni in nepričakovani prelom s knezom mi je ripriLfaesel samo bridko razočaranje.
—	Ce bi bila kaj slutila«. — je rekla Milica
—	Da, na mojo nesrečo niste uganili moje ljubezni do vasi Toda govoriva o vas in o zlo-usodnem zakonu, ki vas čaka. Cujte, Se je čas, da prerušite obveznost, ki vam obeta samo trpljenje. Ne mislite, da govorim zgolj iz sebičnosti, aH i« kakega nespametnega upanja; prisegam vam, da ne! Pripravljen «em brez pomisleka Žrtvovati sebe za va£o srečo, o tem ste ie i mete dokaz. Ali ne vidite, da si sami nadevljete zanko okrog vratu? Tisti, ki ga mislite vzeti «a moža, je vajen videti v ženi gospodinjo, deklo, sužnjo, ki mora ubogsti gospodarja. Ali niste pomislili, da Če postanete nemška državljanka, niste samo izgubili domovine, ampak celo pravico ljubiti jo, in da se izročite v roke ljudem, ki nas tako prezirajo in sovražijo.
—	Nikoli, — ge je prekinila Milie«, — ne dovolim, da bi mi branili ljubiti Rusijo in mi vsilili ljubezen do Nemčije. Jasr srn Rusinja in Rusinja ostanem! Rada bi vedela, kdo mi more to zabraniti
Kromski se je zaničljivo nasmejal.
—	Kdo v* m more tu z^Lraniti* Zviti Prusak, ki vas je ugrabil z nesramnostjo, ki j« lastnost njegovega plemena. On vas nauči, da boste njegovih nazorov, da boste ščitili interese niegove
dežele in postanete Nemka. njemu ne njegovim soplemenjakom ne pride niti na misel, da ne bi bila grofica pl. Berenklavova Nemka; vt boste morali z bolestjo v duši udano poslušati, kako se bodo rogali Rusom in sami Rusiji, kjer si oni pridobivajo Časti in denarja, kamor prihajajo vsi izmečki njih naroda, dobivajo tu mesta ter se prerijejo do odlične družbe. S te višine morejo Se lale pljuvati na gostoljubno deželo, ki jih je izpremenila i t prejšnjih borjakov v gospode in bogata&e! Milica, poslušajte glas prijatelja, ki vas ljubi več kakor svoje Življenje, in pretrgajte to zvezo, dokler je čas. Bolje je prenesti nekaj glupih govoric, kakor si pokvariti življenje.
Milica je prebledela in se spustila na klop. Njene misli so bile zmešane, strah glede bodočnosti je naraščal, a srce jo je bolelo; misel na ločitev od Berenklava pa jo je tudi pla&ila in ji vzbujala neko otožnost v dugi.
— Morda imate prav, Rostislav, svojo neprevidnost utegnem drago plačati, toda ne morem slušati vašega sveta in odreči grofu. Nimam najmanjšega vzroka zahtevati svojo besedo nazaj: prostovoljno sem sprejela njegovo ponudbo in dan poroke je Že določen. Kakšen vzrok naj navedem, da rnz.lerem zaroko? Čutim, da me je
usodna slučajnost priklenila k njemu in m*1 ve< ne izpusti.
Rostislav je prebledel.
— Ni večjega gluSca, kakor je oni. ki neče slišati, — je zamrmral skozi zobe ter se odmaknil. — Sicer pa vam je zares potrebna solaf ki vas čaka pri teh ozkosrčnih in trdih Nemcih; gotovo vas ne bodo božali in razvajali, kakor delamo mi z njihovimi ženskami, ki so se naselilo pri nas. Toda pomislite samo, kaj bo občutila duša vašega očeta, ki je tako skrivnostno umrfr v tem sovražnem gnezdu- — No, bo videla, da je, njegov edini in goreče ljubljeni otrok izročil sel>e in svoje premoženje v roke sovražnikov in moi da celo ubijalcev.
Okrenil se je in naglo odhitei proti hiši.
Milica je obsedela na klop« in z žakmtniui pogledom spremljala visoko postavo Kroiusfcega. dokler se ni ta skril za ovinkom drevoreda. Čutila je, da nima toliko moči, da bi se znašla v me* sanici misli in občutkov, ki so ji napolnjevali dušo; nepopisna utrujenost in potreba po samoti sta jo obvladala. Počasnih korakov je prišla de svoje sobe, se zaklenila vanjo in ukazala, da j# ne sme nihče nadlegovati.